Glasilo krajevne skupnosti Rogaška Slatina Leto: III. April 1978 Posebna številka Program prireditev v tednu krajevnega praznika od 10. do 17. septembra 1968 Nedelja 10. 9. ob 9. uri Šahovski turnir v dvorani pri KORSm Ponedeljek 11. 9. ob 15. uri kegljšako tekmovanje v kegljišču pri Soncu Torek 12. 9. ob 15. uri kegljaško tekmovanje v kegljišču pri Soncu Sreda 13. 9. ob 15 uri tekmovanje v malem nogometu na igrišču Partizana in KORS-a ob 20 uri fantovski večer pred Zdravilsko dvorano Četrtek 14. 9. ob 15 url_______ strelsko tekmovanje v sitreljski dvorani pri Križu ob 17 uri otvoritev knjižnice na Zdra-vilišikem trgu št. 31 Petek 15. 9. ob 16 uri otvoritev asfaltirane ceste v Sp. Sc-čovem ob 20 uri mednarodni plesni turnir ob sodelovanju plesalcev iz šestih držav Sobota 16. 9. ob 19 uri koncert godbe na pihala pred Zdraviliško dvorano ob 19,30 slavnostna prireditev v veliki Zdraviliški dvorani Nedelja 17. 9. ob 9 uri igra godba na pihala koračnice od hotela Sonce do Osnovne šole, nato koncert pred Zdraviliško dvorano Popoldne zabava pri Pošti. V primeru slabega vremena se kulturne prireditve v sredo ob 20 uri, v soboto ob 19 uri in v nedeljo ob 9 uri prestavijo v veliko Zdraviliško dvorano. Na slavnostni prireditvi v soboto ob 19,30 bomo slišali: — otvoritev, igra godba na pihala jug. himno slavnostni govor predsednika KS poje pevski zbor Zdravilišča recitirajo člani mladinske organizacije — pobratenje s KS Miljakovački izvori — podelitev priznanj in pohval — internacionala — zaključek 16. september - praznik naše Krajevne skupnosti Ko smo med številnimi dogodki iz NOB na našem oibmočju zbirali dan, ki naj bi bil naš krajevni praznik, smo rekli, da bi naj bil to dan vedrega razpoloženja — ob spominu na kakšen pomemben dogodek in uspešno izvršene akcije proti okupatorju. Praznik Krajevne skupnosti naj bo dan, ko poleg tega ugotavljamo uspehe našega dela in smo praznično razpoloženi. Po zbranih predlogih in soglasju je delegat krajevne organizacije ZB NOV tovariš Komerički Franc na seji Sveta KS Rogaška Slatina predlagal za krajevni praznik dan 16. septembra. Na ta dan so partizani leta 1944 uspešno izvedli napad na jutranji vlak, zajeli nemške policijske oficirje, jim odvzeli važne listine in jih nato po sodbi naglega sodišča spoznali za krive in ustrelili. Še so žive številne priče med našimi krajani, ki se tega dogodka živo spominjajo. To je bila ena v vrsti vedno številnejših partizanskih akcij tega leta, ko je okupator dotlej že neštetokrat spoznal, da mu stoji nasproti sila, ki se bo z njim borila do uničenja fašizma. Prisotnost lastne ljudske vojiSke je prebivalstvu vlila novo moč in močno dvignila moralo. T ovarišica Plavšek Amalija iz Cerovca se takole spominja tega dogodka: Napad je izvršila 3. četa šercerjeve birgade, ki jo je vodil komandant Ri-ko. Četa je prišla v naše kraje iz Zg. Savinjske doline. Na območju Cerovca in Plešivca je pripravljala napad na nemško policijsko postojanko v Rogaški Slatini. To pa ni ostalo neprikrito gestapovcem. Po naših obveščevalcih smo zvedeli, da se je Gestapo lotil obsežnih priprav za izselitev prebivalstva iz Rogaške Slatine in njene o-kolice. O tem nam je pripovedoval 14-letni sin neke nemške družine po imenu Jiirgen. Povedal je, da je doma slišal o tem in da so na seznamu za izselitev tudi Plevčkovi. Omenjena četa je imela 15. septembra miting pri Potočnikovi zidanci. Deček Jiirgen je v ihti pripovedoval, da se bo naslednjo jutro odpeljal z vlakom policijski komandant Zellmer z več gestapovci v Celje. Pri okrožnem vodji Dorfmeistm je nameraval zahtevati vojaške okrepitve za boj proti partizanom. Kot se je izvedelo, mu je to Dorfmeister že večkrat odklonil, ker je potreboval policiste za nenehne borbe in napade partizanov v Savinjski dolini. Pri Plevčakovih so pripravljali jedačo za miting. Novico so takoj sporočili komandantu Riku. Le ta pa je prvotni načrt spremenil (napad na Rogaško Slatino) in se odločil za napad na vlak. To je bil jutranje Vlak, ki je odpeljal iz Rogaške Slatine okoli 5,30 ure. Mina je strahotno eksplodirala pod lokomotivo in jo skupno s tirni- cami povsem onesposobila. Sledil je taktično dobro pripravljen napad. Zajeli so osem policijskih oficirjev z imenovanim Zellmerjem, jih oklenili in odpeljali skozi Irje, Stojno selo na Ravno Cerje. Odvzeli so jim sezname in druge važne listine, orožje in uniforme. Po sodbi naglega partizanskega sodišča so jih spoznali za krive pri izvrševanju genocida, mučenjih, usmrtitvah in preganjanjih Slovencev. Obsodili so jih na smrt in kmalu nato tudi ustrelili. Enemu izmed njih je uspelo pobegniti. Pritekel je v spodnjicah v Rogaško Slatino in je poročal o dogodku. Ustreljene Nemce so v krstah še isti dan pripeljali na vozeh v Rogaško Slatino. Položili so jih na skupni mrtvaški oder. Naslednji dan so jih s tovornim vlakom odpeljali nekam v Nemčijo. Predvidena selitev ni bila izvršena. Mnogim našim krajanom je ta akcija pomenila rešitev pred groznim uničevanjem v fašističnih taboriščih smrti. O tem mi je pripovedoval omenjeni komandant Riko, ki pa je koncem leta 1944 padel. Deček Jiirgen še verjetno živi. Po osvoboditvi je bil pri nas na obisku, je sklenila svojo pripoved tovarišica Plavčakova. Tovariš Narat Jatiko, upravnik zdraviliške vrtnarije, je bil neposredni udeleženec v tej akciji. Takole nam je pripovedoval: »V začetku septembra 1944. leta sem se nahajal na Boču v vojni Staniči št. 1/27. Okoli 15. septembra je prišla na naš teren Šercerjeva briga- Vojne operacije NOV in POS na našem območju leta 1944 (Po zapiskih Boršič Antona, kmetovalca iz Malih Roden). Glavnina 14. divizije, se pravi 2. in 13. brigada, je medtem še vedno operirala v vzhodni Štajerski, Tomšičeva brigada pa severno od Šoštanja. Brigade so napadle sovražnikov promet in manjše kolone ter mobilizirale. Vlaki na železniški progi Celje —Rogaška Slatina so pogosto leteli v zrak. šercerjeva se je gibala bolj severno, v vaseh na obromikih Boča, Plešivca in Donačke gore, ter svoje bataljone pošiljala tudi globlje v Haloze, Bračičeva pa je bila južneje, na Kozjanskem. Med premikom proti severu je tudi Bračičeva brigada naletela na zasedo 1. bataljona (nemškega polka Tre-eCk), ki se je gibal na izhodne položaje za napad na območje Boča in Donačke gore. (Gl. str. 764-4 »Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 45). Boršičeva kronologija nekaterih operacij pri nas pa takole: 19. februar, letalska bitka nad Rod-namii 23. junij, miniran razgledni stolp na Boču ob 18,25 uri 19. julij, onesposobljen telefon in linija na Rodnah 5. avgust, goreči Vlak drvel po progi da iz sestaval4. divizije. Od njene komande nam je bilo ukazano, da se moramo nemudoma zbrati pri določeni hiši nekje na Boču. Dobili smo nalogo za akcijo in kurirja za vodenje. Bil sem določen v skupino, ki je morala izprazniti trgovino Grilc. Akcijo smo izvršili pozno ponoči. Po kurirju je prišlo sporočilo, da se moramo zbrati v Ratenski vasi in priključiti četi, ki je tamkaj zavzela bojne položaje (nekako na terenu, kjer je danes tovarna KORS). Čakali smo na vlak. Pripeljal je okoli pol šeste ure in že je pred mostom odjeknila močna detonacija mine. Lokomotivo je vrglo s tirnic in ji uničilo parni kotel. Nemci, čeprav oboroženi, se niso branili. Napadalci so jih takoj ujeli in odpeljali, sposobne moške potnike so mobilizirali, ostale potnike pa so pustili domov. Na začelju vlaka so aktivirali še eno minp, ki je napravila na progi veliko razdejanje. Nemce so odpeljali proti Stojnemu selu in jih po izvršeni sodbi ustrelili. Mi pa smo se ponovno vrnili na Boč.« Velik partizanski pomen in odjek tega dogodka sta vredna, da jih vsako leto praznujemo na ta dan. (Podatke zbral Gajšek Franjo, uredil 5. avgust, močan spopad na Podplatu 8. avgust, napad partizanov na Šmarje/Jelše od 22. — 03. ure 28. avgust, napad na Boč in okolico september, miniran železniški most pri Podplatu 10. september, partizanski miting pri cerkvi Sv. Petra (Medved, s.) 16. september, minran železniški most v Ratanski vasi. Zajeti oficirji, ki so prenašali usodne dokumente za prebivalce. 17. september, uničen del steklarne ob 3. uri zjutraj 21. september, miniran Vlak v Šentvidu 24. september, v Tekačevem zjutraj vlak iztiril — minirana proga 27. september, v Rog. Slatino prispel večji transport vojaštva 29. september, pričetek izkop za obmejne utrdbe proti Hrvaški 30. september, dobivali prve pozive za kopanje jarkov 3. oktober, policija zažgala na Tekačevem Krumpokovo hišo 11. Oktober, železniški most v Tekačevem miniran METNI JUBILEJ ROGAŠKE ŽELEZNICE Razvoju obsotoljske doline in šmarskega je v dobršni meri botrovala železniška proga Grobelno — Rogatec. Zgradili so jo leta 1903 in jo tudi istega leta odprli. Sprva je bila namenjena za prevoz pošte in potnikov. Industrija v Straži pri Rogatcu, izdelava mlinskih in brusnih kamnov v Dobovcu, veliko gozdno bogastvo in eksploatacija lesne mase, relativno razvito kmetijstvo in vinogradništvo, vzreja kokoši jajčaric, predvsem pa bujno razvijajoče se zdravilišče in prodor steklenic mineralne vode na tržišče, vgse to je pogojevalo vedno bolj naraščajočo potrebo po železniškem prevozu. Po drugi strani pa je rogaška železnica omogočila večji razvoj gospodarskih dejavnosti in približala njihove proizvode odalnejšim tržiščem. Spočetka je bila proga Grobelno — Rogatec lokalna, vodena in upravljana po delniški družbi. Dolga je bila okoli 28 km. Naše zdravilišče je bilo od njene otvoritve povezano na takratno južno železnico v Poljčanah. Od tam so s kočijami prevažali goste po cesti v Rogaško Slatino. Po tej progi so prihajali obiskovalci iz Dunaja in iz Budimpešte. Leta 1930 je bila rogaška proga podaljšana od Rogatca do Krapine. Morala bi biti zgrajena že v Avstro-Ogr-ski monarhiji, saj bi zagotovila mnogotere gospodarske ugodnosti. Vendar pa je takratni režim dajal prednost političnim interesom in jim podrejal gospodarske. Onemogočal je železniš- Vojne operacije NOV in POS na našem območju leta 1944. 11. Oktober, gorela žaga na Mestinjah 14. november, prispel transport Celjanov v Rog. Slatino na (prisilno delo) izkop 26. november, železniška proga minirana v Tekačevem ob 23,25 uri 2. december, železniška proga minirana v Tekačevem pri Ogrizku 24. december, železniška proga minirana v Podplatu 27. december, dva avta zažgana v Podplatu. Septemberski dogodki so močno razgibali policijske pohode po naših hribih. »Ribarili« so tudi v nasprotnih uniformah (partizanskih). Policija je ujela tri Rodničane, ki so pobegnili iz Arbeitsdienta (delovna obvezna služba). Odpeljali so jih v celjski Stari pisker. Bili so: Turnšek Ivan, Junež Ivan, Som Vinko. Obesili so jih z ostalimi žrtvami na Frankolovem. Zahvaljujemo se za podatke. Sč. ko povezavo s Hrvaško, da bi tako zaviral zbližanje dveh slovanskih narodov in širitev močno oživljene ideje o jugoslovanstvu. Z otvoritvijo te povezave se je skrajšala zveza z Zagrebom od 150 km (ptiko Zidanega mosta) na 90 km. V Rogaški Slatini pa se je močno povečal obisk zdraviliških gostov iz južnih pokrajin Jugoslavije. Turisti so še bolj številno prihajali iz srednjeevropskih centrov. Ker je bil železniški prevoz v tistih časih odločno prevladujoč, so so v sezoni pripotovali turisti s pul-mani iz Dunaja, Budimpešte in iz Beograda. Tudi vsitekleničena mineralna voda je imela tamkaj svoje odjemalce. Železnica je dobila novega naročnika z dograditvijo današnje steklarne »Boris Kidrič« v letu 1927. V stari Jugoslaviji so bili rogaški železničarji organizirani v svojo delavsko organizacijo. Borili so se za svoje pravice. Sodelovali so v velikem železničarskem štrajku. Žandarji so jih lovili zunaj domov in jih z nasajenimi bajoneti prisiljevali k vožnji in med vožnjo na lokomotivi. Nemška okupacija v letu 1941 — 45 ni prizanesla progi in njunim železničarjem. Mnogo jih je bilo tudi v vrstah NOB. Okupatorju je pomenila važno strateško prometno transverzalo. Zato so partizani in zavezniška letala uničevali njene naprave in paralizirali promet na njej. V jeseni leta 1944 je bila totalno zbombandirana postaja Šmarje pri Jelšah. Znana je tudi drzna partizanska diverzantska akcija v Šentvidu, ko so napadli vlak, ga vžgali in ga brez spredstva kot gorečo divje dirjajočo baklo spustili proti Gnobelnem. Med tukajšnjimi prebivalci je močno odjeknila in jim vlila samozavest akcija v Ratanski vasi. Minirali so progo pri železniškem mostu, uničili lokomotivo in pri tem zajeli večje število pomembnih okupatorjevih oficirjev. V spomin na ta dogodeik praznujemo tudi praznik naše krajevne skupnosti. Po osvoboditvi je bila proga nekajkrat na »črni listi« za njeno ukinitev. Postala je nerentabilna, ker ji je pričel cestni promet odvzemati potnike in tovor. Poustavni duh naše samoupravne organiziranosti ji je dal ponovno mesto v tem prostoru. Danes so njene naprave modernizirane, odpravljena je parna vleka, ki jo je nadomestila motorna. Prevoz potnikov je postal udobnejši. Veseli smo tega kakor tudi častitljivega jubileja. SC. Poslovilna pisma nekaterih naših krajanov - talcev SLAVKO KARAT je bil rojen 1906 v Zagorju. Bil je staklobrusilec v sltdktLami. Vključil se je v osvobodilno gibanje. Nemci so ga aretirali 7. julija 1942. Njegovo ženo so Nemci odgnali v taborišče. Ljuba Cita in Marinkica! Neisprosna usoda zahteva tudi moje življenje. Ko prejmete to pismo me ne bo več med živimi. Živite srečno. A ti nedolžni angel moj — moja zlata Marinka, srce mi poka od bolečine, ker Te moram zapustiti tako majhno nedolžno, v teh letih bi me najbolj potrebovala, pa me bo smrt utrgala tvojemu objemu. Srečno sem živel s Tvojo dobro mamico, ubogaj jo, bodi pridna in poštena. In Ti u-boga Cita pusti vse skupaj v Slatini in pojdi z Marinko v Graz. Zadnja misel sta mi vedve, in moja mati. Vidim Vas v duhu. Zadnja beseda iz mojih ust bo vzdih Marinka — Cita — mati. Nedolžen angelček moj. Nikdar več ne bom zrl v Tvoje nedolžne oči, nikdar več poljuboval Tvojih malih ustec, imej me v spominu in oprosti mi. Zbogom moja draga Cita. Spominjam se presrečnih dni najine odkrite ljubezni. Najbolj srečen sem bil ko se nama je rodila Marinkica. Ustvarila sva si svoj domek, in mislila takrat — vse za našo Marinko. Pa usoda je hotela drugače. Franci in Justi prosim Te nadomestuje-te mene, pazita na Marinko vse j c končano, a ne po moji krivdi. Pišite moji mami: Agnes Karat Edlin-gen, Niederdorf 62. Srčno vas pozdravljam in vroče poljubljam Vaš Slavko Tvoj nesrečni atek Marinkica moja. Marinka ko boš odrasla me boš še razumela. Po mojo plačo pišite v tovarno. ALBINA BAUER je bila rojena 1913 v Bolzanu, kjer je bil oče železničar. Po opravljeni meščanski šoli v Celju se je izučila za trgovsko pomočnico. Pred vojno je živela s svojim možem v Rogaški Slatini. V tem kraju sta se oba vključila v osvobodilno gibanje. Nemci so njo in moža aretirali poleti 1942. Z njo je bil ustreljen tudi tov. Franc. Njena TOVARIŠ JAKAC BOŽIDAR, AKADEM. SLIKAR JE DOVOLIL OBJAVO SVOJIH SLIK V SLAVNOSTNI ŠTEVILKI »»KRAJAN«. TOVARIŠKO SE MU ZAHVALJUJEMO. mati Marija Anderluh pa je bila ustreljena 15. avgusta 1942. Ljuba tetka! Hvala za vse kar ste mi dobrega storili in odpustite mi če sem Vas kedaj razžalila! Prejmite zadnje pozdrave in poljube od vaše Albine. Poljub Zlatki Brankecu stričeku in vsem mojim sorodnikom. JOŽE KRUMPAK je bil rojen 1916 v Rjavici pri Rogaški Slatini. Bil je kmečki sin in je delal na očetovem posestvu. V domačem kraju se je ključil v osvobodilno gibanje. Aretiran je bil maja 1942. Njegovo družino so nemci odgnali v taborišče. Sestra Marija je umida v taborišču Auschvvitz. Dragi domači! Pošiljam vam iz srca zadnji pozdrav prej ko se ločim od tega sveta. Odpustite mi vse ko sem vas tolikokrat razžalil molite zame in plačajte katero mašo srečno živite za naprej. Pozdravite vse, ki jih poznam že od mladostnih let. Pazite da se vam ne zgodi kaka nesreča. Pozdravite sosede, sorodnike in Malika. Jaz sem se pripravil na smrt. Draga mama Rozika, Micka, Jakec Malika. Odpustite mi vsi kar sem Vas žalil. Ne bodite žalostni ne žalujte zo-menoj. Bog vas živi! Vaš Jože (Vir: Poslovilna pisma žrtev za svobodo) Založba Obzorje Maribor Dobili smo novo knjižnico V najstarejši stavbi Rogaške Slatine, nekdanji stari direkciji na Zdraviliškem trgu 4, bo v počastitev krajevnega praznika odprta knjižnica, namenjena vsem krajanom. Že maja letos smo želeli odpreti knjižnico, pa se je urejevanje in strokovno delo zavleklo; tako smo počakali do našega praznika. V knjižnici je čez 2000 knjig, največ leposlovnih, nekaj pa je tudi družboslovnih, poljudnoznanstvene in mladinske literature. Knjižnica ima lepe prostore — prijetno opremljeno čitalnico, oddelek z družboslovno in mla- dinsko literaturo, prostor za izposojanje in največji odelek, namenjen leposlovnim in poljubnoznanstveni literaturi. Oddelek za mladino bo posebno dobrodošel študentom in dijakom ter šolarjem takrat, ko so šolske knjižnice zaprte. Oddelek z družboslovno literaturo nameravamo povečati s pomočjo družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in s klubom sa-moupravljalcev, ki bi prispevali sredstva za nabavo ustrezne literature. Poznavanje le-te bo omogočila boljše znanje na tem področju. Knjižnica bo odprta dvakrat tedensko popoldne, kolikor bo pa zanimanje večje, pa večkrat. Želimo, da bi se ob delu knjižnice razvijale še različne duuge dejavnos- ti, kot na primer literarni večeri z znanimi in neznanimi ustvarjalici, knji- ge in druge razstave, debatni večeri, predavanja ipd. Tako bi knjižnica resnično lahko postala eno izmed sre- dišč kulturnega življenja in delovanja v našem kraju, zato pričakujemo pomoč krajevne Skupnosti in vseh družbenopolitičnih organizacij. Delavska univerza Občine Šmarje pri Jelšah Rogaška Slatina Humor Dve mladi gospodinjski pomočnici se pogovarjata o svojih službah. »Nič preveč se mi ne dopade. Vedno moram odgovarjati: Prosim lepo, milostljiva. Ali pri tebi tudi tako?« »Ne!« odvrne druga. »Pri meni je pa narobe. Vedno moram odgovarjati: Ne, gospod. Pustite me gospod. Videla bo milostljiva, gospod.« Na ženskem stranišču je starejša gospa moškega, ki je ravno opravljal malo potrebo: »Ali ne veste, da je tole le za ženske?« »Že, že, vendar pa moški uporabljamo tole tudi za opravljanje male potrebe«, ji je zapenjajoč hlače mimo odvrnil moške. Zdravnik: »Ali se mož morda pritožuje nad morebitno željo?« Soproga: »Nasprotno! Izredno je je vesel.« ______________ Debeluh reče suhcu: »Če vas takole pogledam, se mi zdi, da je v vaši deželi huda lakota.« Suhec: »Če pa vas takole pogledam, pa si mi dozdeva, da bi bil v povzročitelj te lakote.« Občinska in krajevna priznanja OF Ob obletnici ustanovitve OF so bila dne 26. 4. 1978 podeljena priznanja OF s srebrno in bronasto značko. Priznanja se podeljujejo posameznikom, družbeno-političnim in drugim organizacijam v občini Šmarje pri jelšah in Krajevni skupnosti Rog, Slatina. Dodeljujejo se za posebne dosežke na področju družbenoipolitične in družbene dejavnosti. Posamezniki lahko sprejmejo to priznanje za posebno uspešno delo pri uveljavljanju in razvoju soc. družbenih odnosov, Zlasti pa za dosežke ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Občinsko priznanje osvobodilne fronte za leto 1078 so prejeli: Osnovna šola Boris Kidrič Rog. Slatina Trunkelj Mirko steklarna BK Rog. Slatina Priznanja je na svečani proslavi v zdraviliški dvorani izročil predsednik občinske konference SZDL Šmarje pri jelšah tov. Unverdorver Jože. Krajevna konferenca SZDL Rog. Slatina je ob isti priliki in iste zasluge na območju KS Rog. Slatina podelila priznanja OF z bronasto značko. Praznanja so sprejeli: But Franc upokojenec Rog Slatina Plavčak Amalija gospodinja Cerovec Novak Cita steklarna Rog. Slatina Terenska organizacija ZSMS Rog. Slatina Priznanje je izročil predsednik KO SZDL Rog. Slatina tov. Pelko Jože Glasilo KRAJAN Uredniški odbor: Stane čujež Lojze Metelko Unger Marjan Tišma Jovo Franjo Gajšek Odgovorni urednik: Stane Čujež Tiskano v 2250 izvodih. Tisk: »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško Skandinavska križanka HUMOR Vidii, da lahko tudi doma stoje oooiiei svoja dva decil Najbrž ste zavrteli napačno številko, ker jaz sploh nimam telefona. Kaj, visoka cena? Poglej kako se vse draži!