GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ŠT.: 2 LETO: I. APRIL 1978 Predkongresna razprava v IMV Mirna Zadnjih nekaj tednov je bilo vse v znamenju razprav pred 8. kongresom ZKS. Razprave so potekale tako v krajevnih OO ZK, kakor v 00 ZK temeljnih organizacijah, pa tudi SZDL se je vključila v razpravo o predkongresnem gradivu. Naša 00 ZK je imela razpravo in to odprtega tipa, saj smo k sodelovanju povabili predstavnike sindikata in ZSMS. To je vsekakor omogočilo širšo predkongresno dejavnost v naši TOZD. Vsak član ZK je prejel predkongresno gradivo in ga je bil seveda dolžan tudi predelati. Zato smo se dogovorili, da razprava ne bo potekala ob branju gradiva, temveč v obliki diskusije, ki bi zajemala tista bistvena vprašanja, ki se nanašajo na do IMV in na našo TOZD. Najprej smo predelali poročilo CK ZKS o dejavnosti ZKS med 7. in 8. kongresom. Nato smo prešli na najpomembnejši del razprave, to je na obravnavo resolucije ZKS za 8. kongres ZKS. V diskusiji so sodelovali: Maks Kurent, Miran Bizjan in Jože Bartolj, ki so pojasnih nekatere probleme in rešitve, ki naj bi pripeljale do še boljših rezultatov DO in TOZD. Naj omenim le nekaj najpomembnejših ugotovitev in naših stahšč: E - Energetska kriza v svetu lahko bistveno vpliva na našo osnovno dejavnost (avtomobilska industrija), če ne bo ustreznih rešitev. Naše stališče je težiti za tem, da se surovine pridelajo na domačem tržišču, če so le dani pogoji za to; — Na nivoju DO sc uvoz in izvoz pokrivata, ker je proizvodnja prikolic tolikšna, da na osnovi ustvarjenih deviz lahko kupujemo elemente za osebna vozila. Naše stališče je bilo, da osvojimo čim večje število uvoženih elementov in s tem zmanjšamo odvisnost od uvoza; - Za izboljšanje gospodarstva v TOZD smo lani napravili precejšen premik in to s prihrankom pri materialu, z odgovornejšim odnosom do materiala itd. Tudi v bodoče se moramo komunisti zavzemati za boljšo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost, ker bomo na ta način izboljšali ostanek dohodka v letni bilanci; — Kvalifikacijska struktura v TOZD se bistveno zboljšuje. Se naprej moramo omogočati delavcem študij ob delu, interne kvalifikacije, štipendiranje, S pričetkom dela izobraževalnega centra moramo kot sofinancer postaviti svoje zahteve, ki naj bodo vključene v program; - Zakon o knjigovodstvu predvideva, da bo morala vsaka temeljna organizacija dobiti svoj žiro račun, za kar se moramo zavzemati. Seveda bo v začetku problem, kaj združe- vati, katera sredstva združevati v interni banki (kar bo že stvar samoupravnega dogovarjanja); - V naši DO je še vedno izrazito preveliko odločanje delavcev skupnih služb, česar ne bi smeh dopuščati. Naše stališče je, da skupne službe načeloma vršijo funkcije skupnega pomena, operativne funkcije pa naj se vršijo v TOZD, kar določa tudi samoupravni sporazum o združevanju v TOZD; — Medtem ko nam je plan DO poznan, nismo seznanjeni niti s programom niti s planom naše TOZD. Težiti moramo za tem, da se razvojni program TOZD čimprej pridobi, kritično pregleda in oceni; — Delitev dohodka po rezultatih dela je naloga, ki jo moramo čimprej rešiti. V proizvodnih oddelkih imamo to v glavnem urejeno (prehod skupnih na individualne norme), režijski kader pa tega vpra- šanja še mma rešenega, posebno, kar zadeva administrativno in vodstveno osebje; - Zdravstveno varstvo je ena od oblik za izboljšanje življenjskih pogojev. Zato je nujno, da se to uredi, tako za TOZD, kakor za KS. Glede na število zaposlenih na Mirni, se mora obvezno formirati redna zdravstvena služba. - Delegati, ki so bili izvoljeni na nedavnih volitvah, morajo s polno odgovornostjo prevzeti to funkcijo. V nadaljnji razpravi smo bili prisotni seznanjeni, da je v srednjeročnem programu republik vključena tudi DO IMV Novo mesto — razvoj avtomobilske industrije. Iz tega sledi, da bo proizvodnja osebnih avtomobilov osnovni program, temu bo sledil program dostavnih vozil, rezervni deli in proizvodnja prikolic. V najkrajšem času bo potrebno razčistiti proizvodni program za Mirno. Vprašljivo je delo določenih oddelkov (n. pr. šivalnica naj bi sc preusmerila na šivanje prevlek za avtomobile). Tudi za investicije bo potrebno več posluha, saj so bile naložbe za 8 let le 1,4 milijarde starih dinarjev. Predstavnik sindikata je ugodno ocenil potek razprave, kakor tudi sodelovanje DPO v TOZD, ki naj se še naprej krepi. Na koncu tega dela razprave je bila podana razčlenitev sprememb in dopolnil statuta ZKS, člani ZK pa so se seznanili z delegati za 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ, ki bodo zastopali našo občino. S tem smo razpravo končali in mislim, da je bila sprejeta kot spodbuda in dogovor za nadaljnje delo. MILAN KONESTABO Vlil. kongres ZKS končan V Ljubljani so v sredo, 5. aprila 1978, sklenili VIII. kongres slovenskih komunistov, ki so po izvolitvi kongresnih organov poslušali poročilo CK ZKS o delu ZKS med VII. in VIII. kongresom ZKS, statutarne in nadzorne komisije ZKS ter častnega razsodišča. Po referatu o nalogah komunistov v razvoju socialistične samoupravne demokracije v splošnem razvoju SRS je bila v Vlil. kongres ZKS plenumu in v komisijah razprava ter sprejem sklepov o poročilih in referatih, o stališčih in sklepih VHI. kongresa ter o spremembah statuta ZKS. Ob koncu pa so izvolili oigane ZKS in ZKJ. Delo je potekalo v naslednjih komisijah: v komisiji za družbe- noekonomske odnose in razvoj, v komisiji za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v V okviru predkongresnih aktivnosti krajevne organizacije ZKS na Mimi je bilo sklicanih več posvetov s komunisti, na katerih so ocenili prehojeno pot pri uresničevanju ustave, zakona o združenem delu ter si začrtali naloge za naslednje obdobje. Težišče razprav mirenskih komunistov, ki so se predhodno dobro seznanili s kongresnimi dokumenti, je bilo, kako še bolje organizirati krajevno komisiji za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter v komisiji za mednarodne odnose. samoupravo in delegatski sistem. Bili so namreč mnenja, da je treba v KS organizirati več samoupravnih teles ter razširiti koordinacijsko telo, da bi se krajevna samouprava še tesneje povezala z združenim delom in krajani. Prav tako so kritično ocenili delo komunistov, posebno tistih nekaj, ki se aktivnosti izogibajo, kar bo v prihodnje potrebno s samokritičnostjo odpraviti. DARKO KRIŠTOF * ******************************************* * ★ ★ * Vsem delovnim ljudem čestitamo za 7. maj, praznik * dela. * * Družbenopolitične organizacije * Delovne organizacije kraja * Uredništvo „Krajan" * ★ *********************** ★ Kritično oceniti delo Kako smo se pripravljali na volitve Letošnje volitve so potekale pod geslom „Delamo, ustvarjamo, odločamo". To so trije bistveni elementi razvoja samoupravnega socializma. Na prvi Temeljni koordinacijski konferenci 9. 2. 1978 so bili zastopani delegati zbora delegatov, KK SZDL, vaških odborov, vodstva V nedeljo dopoldne pred voliščem na Mirni. DPO, sveta KS. Konference se je udeležilo 59 delegatov. Tako smo imeli 90 %udeležbo. Na konferenci smo obravnavali poslovnik o delu TKK, poročilo o poteku predvolilnih aktivnosti, poročilo o vsklajevalnem postopku koordinacijskega odbora za volitve. Obravnavali smo predloge možnih kandidatov za družbeno politični zbor (DPZ) ter možne kandidate za vodilne funkcije v SIS in DPS. Ena od najvažnejših točk je bila sprejem in glasovanje o kandidatni listi za delegacije. Ker so bile priprave temeljite in se je o možnih kandidatih razpravljalo v širokem krogu, ni bilo dodatnih predlogov.Potrjeni so bili predlogi KK SZDL. • V dokončnih pripravah za volitve je bila 1. 3. 1978 še zadnja razširjena seja predsedstva, lO, volilne komisije in aktivistov za pomoč pri izvedbi volitev. Na tem sestanku smo se dokončno dogovorili o vseh morebitnih problemih, ki bi lahko nastali na volitvah. V pomoč volilnemu odboru smo formirali 25-članski aktiv. Na sestanku je bila udeležba polnoštevilna, aktivisti so nalogo z razumevanjem sprejeli. V splošnem lahko ocenimo, da so vsi, ki so sodelovali v volilnem postopku, od koordinacijskega odbora volilne komisije in volilnih odborov uspešno opravili svojo dolžnost. Glavno breme pri sami izvedbi volitev je bilo na volilni komisiji in volilnih odborih. Ob koncu lahko ugotovimo: novi delegati so izvoljeni, pred njimi so štiri leta dela v korist naše družbe, našega razvoja, samoupravljanja in odločanja. Z volitvami smo naredili nov korak na poti, ki vodi k lepši prihodnosti. Predsednik KK SZDL: KURENT MAKS Volilni rezultat na Mirni s 96,3 % udeležbo je pokazal, da smo se na volitve temeljito pripravljali in daje samoupravna zavest krajanov na visoki ravni. Mislim, da je prav, da opišemo, kakšne priprave smo izvedli v predvolilnem in volilnem postopku, da smo dosegli tak rezultat! Na drugi temeljni kandidacijski konferenci (TKK) 16. 3. 1978 smo obravnavali poročilo, ki ga je podalo predsedstvo KK SZDL. V diskusiji so ga dopolnili še delegati konference. Skupno smo ugotovili, da so volitve uspele in da je to sad skupnega dela vseh, ki so sodelovali pri izvedbi volitev. Ce kronološko opredelimo, kako so potekale priprave, so se le te pričele s postopkom evidentiranja možnih kandidatov in sicer smo na prvi seji predsedstva 11. 7. 1977 evidentirati 72 možnih kandidatov in nato na seji 9. 9. 1977 še dodatno 52 možnih kandidatov. Pri postopkih evidentiranja smo pazili na to, da bi zagotovili strukturo žena in mladine in da bi bile zastopane vse vasi krajevne skupnosti. V nadaljnjih pripravah smo na sejah predsedstva, koordinacijskega odbora za volitve in izvršnega odbora 19. 2. 1977 in 27. 1. 1978 obravnavati priprave za boljšo obveščenost krajanov in s tem za možnost večjega vključevanja v družbeno politično in samoupravno delovanje. Menili smo, da bomo to dosegli z izdajanjem krajevnega glasila. Sklenili smo, da bomo ukreniti vse potrebno, da prva številka izide že pred volitvami in da v njej posvetimo čim več pozornosti izvedbi volitev. Sklep smo uresničiti: ,,Krajan" je s svojo prvo izdajo verjetno precej pripomogel za uspeh volitev. Na razširjeni seji predsedstva IO in koordinacijskega odbora za volitve 30. 1. 1978 smo obravnavati politično aktivnost za izvedbo volitev o poslovniku TKK : in o oblikovanju delegacij za družbeno-politične skupnosti (DPS) in samoupravne interesne skupnosti (SIS). Dodatno smo evidentirati še 20 možnih kandidatov za delegate. Poročilo volilne komisije V Krajevni skupnosti Mirna je v volilni imenik vpisanih 1488 volilcev. Od tega jih je volilo 1410 oziroma 96,3%, brez krajanov, ki so na začasnem delu v tujini. Vsi voljeni so dobili zadostno število glasov. Ugotavljamo pa, da kandidati, zadnji po abecednem redu niso bili izvoljeni zaradi odprtih kandidatnih list. Volilci KS Mirna so v nedeljo, 12. marca 1978, lahko svojo državljansko dolžnost opravili na naslednjih 9 voliščih: Ornik, Selo, Migolica, Sevnica, Gomila, Stan, Zabrdje, Volčje njive in Mirna. Vsa volišča so bila odprta ob 7. uri zjutraj, razen vohšča Mirna, ki je bilo odprto že ob 6. uri. Na volišča, ki so bila lepo okrašena in primerno urejena, so volilci prihajali že v jutranjih in dopoldanskih urah. Tako so na vohšču Ornik vohtve zaključili 100 % že ob 9. uri. Takoj za njim so volitve zaključila še volišča Stan, Selo, Zabrdje, Volčje njive, Gomila, Migolica, Sevnica in Mirna, ki je imelo volišče odprto do 19. ure. Volitve so potekale nemoteno in ob velikem razumevanju volilcev, saj so morah nekateri volilci na Mirni čakati, preden so lahko volili,tudi eno uro. To potrpežljivo čakanje volilcev je bila posledica zavednosti volilcev, saj je večina volilcev hotela svojo dolžnost opraviti že v zgodnjih jutranjih urah. Temu so bili primerni tudi rezultati. Tako dober rezultat pa smo poleg osveščenosti naših volilcev dosegli tudi zaradi dobre obveščenosti naših volilcev. Saj je prav v tem času izšla prva številka mirenskega časopisa Krajan, ki je naše volil ce temeljito poučil o vsem, kar je treba vedeti o volitvah. Nič manjšo vlogo ni odigrala KK SZDL Mirna, zlasti njen predstavnik tovariš Maks Kurent. Vso pohvalo pa zaslužijo volilni odbori, saj je v njih skoraj 200 krajanov s polno odgovornostjo vodilo in uspešno izvedlo vohtve. Predsednik volilne komisije KS Mirna VLADIMIR SILVESTER Delegati so pričeli z delom Na drugi temeljni kandidacijski konferenci, ki je bila 16. marca 1978, je bil predlog možnih kandidatov za — predsedstvo SRS, — delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine SRS, — funkcije v skupščinah SIS v republiki, — delegate iz SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ, — za člane slovenske delegacije Prav tako je bila soglasno potrjena hsta možnih kandidatov za vodilne funkcije v DPS in SIS občine Trebnje. Na tej seji so se delegacije tudi konstituirale in izvohle vodje delegacij in njihove namestnike ter določile delegate za prve seje skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v aprilu letos. J. P. v zboru republik in pokrajin skupščin SFRJ soglasno potrjen. Posebej so potrdili možnega kandidata Bogdana Osolnika. krajan Poslovanje IM V Mirna v letu 1977 Oblikovanje in uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov, usklajenih z Zakonom o združenem delu, se je intenzivno odražalo v TOZD-u zlasti zadnje mesece. Priprave na izvedbo so poteka'--skozi celo leto. Veliko smo napravili na področju usklajevanja internih aktov. Sprejeta sta bila dva nova akta - Samoupravni sporazum o združitvi v DO IMV in Samoupravni sporazum o združevanju dela v temeljno organizacijo Tovarna opreme Mirna na referendumu dne 12. 12. 1977. V pripravi so še drugi akti ter usklajevanje z Zakonom o združenem delu nekaterih že sprejetih. Proizvodni program naše temeljne organizacije se sestoji iz naslednjih dejavnosti: - izdelki kovinske galanterije in kovinski elementi za avtomobile in stanovanjske prikolice, - avtodvigalke, sklopke in tretja kolesa, - izdelava elektroinstalacije za avtomobile in stanovanjske prikolice, - šivanje zaves, prevlek in oblog stropov za avtomobile in stanovanjske prikolice, - izdelava predšotorov za stanovanjske prikohce, - izdelava notranjih oblog za avtomobile, - izdelava lesnih elementov za avtomobile in stanovanjske prikolice. Lahko trdimo, da je naš program širok in razgiban, en oddelek dopolnjuje drugega. Delo organov samoupravljanja je v letu 1977 zaživelo ne samo glede števila izvedenih referendumov in zborov delavcev ter sej raznih odborov, pač pa tudi glede strukture vprašanj, o katerih smo razpravljali in odločali. Koncem decembra so bile volitve delegatov v DS, organ samoupravne delavske kontrole TOZD-a in DS DO ter samoupravno delavsko kontrolo DO. Upanje in želja nas V IMV TOZD Mirna so ob dnevu žena učenci OŠ Mirna pripravili prijeten program. Potem so žene obdarili in pogostili. VOLITVE V DANI V raznih fazah predvolilnih priprav je bilo v „Dani“ evidentiranih za kandidate v družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti 66 članov kolektiva, kar pomeni, da je vsak peti volilec zajet v razvejani sistem samoupravnega odločanja, vsak sedmi volilec pa je izvoljen za delegata v DPS ali SIS. Koordinacijski odbor je pravočasno pripravil volilni material in ga predal volilni komisiji. Delavnost te komisije je bila zadovoljiva. Posebno prizadevna je bila tajnica volilne komisije tov. Anica Janežič. VolUna odbora sta pravočasno prejela volilni material, pripravila volišče in že prejšnji dan izobesila zastavo na upravni stavbi ter okrasila volišče. V četrtek, 9. marca, je bilo volišče odprto že ob 5 uri predvsem zaradi šoferjev in spremljevalcev, ki se odpeljejo na pot že pred šesto uro. Do devete ure je vohlo 66,9 % volilcev, do 14. ure pa je volilo 92 % volilcev. Volišče je bilo odprto do 19. ure. Skupno je volilo 329 volilcev ali 3 krajan vseh je, da bi novoizvoljeni delegati v samoupravne organe opravljali svoje funkcije tako kvalitetno in nepristransko kot prejšnji organi in se zavzemali za dosledno uresničevanje sprejetih sklepov. Prav tako je bilo delo naših delegacij in delegatov v občinskih organih in SIS na vseh nivojih v preteklem letu uspešneje kot pretekla leta, vendar z doseženimi rezultati še ne smemo biti zadovoljni. Prizadevati si moramo za še konkretnejšo vzpostavitev stikov z bazo, saj je takšen delegatski sistem eden izmed glavnih temeljev razvoja celotne družbe in tudi temelj za naše uspešno poslovanje v prihodnosti. - celotni prihodek - odhodki - skupni dohodek - od tega za odplačilo obresti - dohodek - za prispevke in druga plačila - čisti dohodek Stanje zaposlenih (vključeno z dislociranim oddelkom Adlešiči) je bilo na dan 31. 12. 1977 497 delavcev. Med letom ni bilo večje fluktuacije. V zaposlovanju novih delavcev smo se omejevali na pokrivanje potreb po strokovni delovni sili in izpraznjenih delovnih mest. Ugotavljamo, da je v letu 1977 porastla storilnost za okrog 8 %, vendar ne na račun novo zaposlenih delavcev (ni bilo večjih sprejemov). To je odraz izpopolnjevanja nekaterih delovnih sredstev in naprav, prehod iz skupinske norme na individualne, strožji disciphnski ukrepi in podobno. Tudi v letu 1978 si bomo prizadevali, da se bo storilnost še povečala, kjer so že možnosti za to. TOZD je poslovno leto 1977 zaključila z dokaj dobrim rezultatom. Stanje po zaključni bruto bilanci je naslednje: 168.681.243,09 din 126.074.401,16 din 42.606.841,93 din 3.112.266,95 din 39.494.574,98 din 2.325.956,70 din 37.168.618,28 din Čisti dohodek je bil v smislu predpisov razporejen: za osebne dohodke za stanovanjsko gradnjo za skupno porabo za financiranje SIS za poslovni sklad (širjenje materialne baze) za poslov, sklad - kredit, razvoja feder. za rezermi sklad 28.172.284,63 din 2.030.901,80 din 1.250.537,40 din 830.490,40 din 3.642.205,90 din 390.061,30 din 852.136,85 din 37.168.618,28 din V prihodnjem obdobju bomo morali usmeriti vsa prizadevanja v še boljše planiranje, prihranek pri materialu, večjo delovno storilnost, kar je tudi vezano na večjo produktivnost. Vse to pogojuje doseganje pozitivnih finančnih rezultatov, kar je težnja tako same temeljne organizacije kot celotne DO, BEVC MILKA Gradili bomo novo čistilno napravo 96,2 % od 342 volilcev, vpisanih v volilni imenik. V sredo, 15. marca, so se sestali vsi novo izvoljeni delegati in opravili konstituiranje delegacij. Za vodje in namestnike vodij delegacij so bili izvoljeni: - delegacija združenega dela: Ivan Sladič - vodja, Franc Kolenc ml. - namestnik; - delegacija za izobraževalno skupnost: Ana Golob - vodja, Jože Pravne -; namestnik: - delegacija za zdravstveno varstvo: Franc Kolenc st. - vodja, Martina Kovačič -: namestnik: - delegacija za socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjsko skupnost: Pavla Hrovat - vodja, Jožica Ponikvar - namestnik; - delegacija za kulturo, telesno-kultumo in raziskovalno skupnost: Darko Krlun - vodja. Tone Pate ml. - namestnik; - delegacija za invalidsko pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje: Tone Pate st. — vodja, Jožica Pavlin — namestnik; v petek, 17. marca 19/8, smo opravili II. temeljno kandidacijsko konferenco in s tem zaključili prvi krog volilnih opravil. Pred nami so kadrovske priprave in volitve samoupravnih organov v OZD. OOS: „DANA“ O rečici Mirni je bilo posebno pred dvema letoma ob znanem pomoru rib veliko napisanega in govorjenega. Naša skupna želja je res, da bi to čudovito rečico ohranili pri življenju, žal pa ima sodobno življenje poleg dobrih lastnosti tudi slabe in med drugimi je tudi onesnaževanje našega okolja ena izmed njih. Kaj naše reke onesnažuje? Preden si odgovorimo na to, moramo razločevati med pojmoma zastrupiti in onesnažiti! Reko zastrupiti pomeni, da so v njej raztopljeni strupi, ki so živim organizmom nevarni. Tak primer imamo z odpadki iz galvanskih obratov, iz obratov kemične industrije, zaščitnih rastlinskih sredstev, itd. Takega primera v reki Mirni zadnja leta nismo imeh, čeprav je bilo govo a o zastrupitvah. Reko onesnaževati pa pomeni, da vanjo spuščajo razne organske snovi, ki za svoj razkroj uporabljajo v vodi raztopljeni kisik, ki ga potem ni za ribe. Tukaj pa, žal, prispevamo svoj delež vsi občani in seveda industrija tudi. Vsak gram sladkorja, izlit z ostanki čaja ah kave v kanalizacijo, porablja kisik. Ostanki hrane, odpadki iz sanitarij in predvsem gnojnica so med ogromnimi porabniki kisika. Živilska predelovalna industrija kot n. pr. Dana, ah Kohn-ska, nima opravka z nobenimi strupi ampak z organskimi snovmi, ki v procesu izločajo svoje sokove, (v katerih so sladkor, škrob itd.), ki raztopljene v vodi porabljajo kisik. Toliko za uvod, da bo lažje razumeti stvari naprej. Kohnska kot nosilec na tem področju in v najtesnejšem sodelovanju z Dano kot drugim največjim koristnikom čistilne naprave je pri projektantski organizaciji Hidro inženiring iz Ljubljane naročila idejni projekt za'II. fazo čistilne naprave na Mirni. Ta je sedaj že izdelan in pripravljena jv pogodba za izdelavo glavnih načrtov. Vrednost celotne investicije je po idejnem projektu 13,300.000,00 din, v čemer pa še niso stroški obresti, podražitev, raznih prispevkov itd. Zato lahko trdimo, da bodo skupni stroški preko 1,5 stare milijarde. Na podlagi znanih podatkov in delno na osnovi ocenitve predstavnikov Dane, Kolinske in projektantske organizacije je pripravljen ključ delitev teh stroškov, po katerem odpade na posamezne koristnike: Kolinska 5,552.500 din, Dana 5,180.000 din, naselje 1.842.500 din, IMV 725.000 din - skupaj osnovni stroški: 13,300.000 din. V mesecu aprilu bomo podpisah ustrezen samoupravni sporazum o pelotni investiciji in njeni realizaciji. Že sedaj pa lahko rečemo,'da bo potrebna akcija res celotnega kraja, da bo uresničeno vse, kot smo planirali. Tako tudi uspeh ne bo izostal. ANTON KOTAR dipl. ing. Delegati so izvoljeni V nedeljo, 12. marca 1978, smo volili delegate v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje in delegate v skupščine interesnih skupnosti. Izvolili smo naslednje delegate: V delegacijo krajevne skupnosti: 1. Pančur Stanislav -vodja delegacije 2. Kovačič Janez — namestnik vodje delegacije 3. Bon Ivan, član 4. Grabner Aleksander, član 5. Kolenc Bojan, član 6. Križnik Feliks, član 7. Kurent Maks, član 8. Novak Edvard, član 9. Peček Stanislav, član 10. Platiše Janez, član 11. Potrbin Terezija, član 12. Silvester Igor, član V združeno delegacijo za skupščine SIS socialnega skrbstva, socialnega varstva, samoupravne stanovanjske skupnosti: 1. Ponikvar Božidar — vodja delegacije 2. Krhin Alojz, namestnik vodje delegacije 3. Brzin Jože, član 4. Gorenc Anton, član 5. Ivanc Frančiška, član 6. Jakopin Milka, član 7. Kirm Franc, član 8. Markič Jože, član 9. Smuč Gabrijela, član V združeno delegacijo za skupščine SIS kulture, telesne kulture, raziskovalne skupnosti: 1. Škufca Engelbert - vodja delegacije Gneča na mirenskem volišču. V bodoče bosta na Mirni potrebni dve volišči. 2. Hrenk Miroslav - namestnik vodje delegacije 1. Kranjc Janez — vodja delegacije 2. Banič Jože — namestnik vodje delegacije 3. Bizjan Marija, član 4. Bon Danica ml., član 5. Golob Ludvik, član 6. Jevnikar Franc, član 7. Kerin Alojz, član 8. Novak Franc, član 9. Rebernik Alojz, član Nove obveznosti komunistov Družbenopolitične organizacije v KPD Dob so v predkongresnem obdobju aktivno delovale, predvsem kot celotna organizacija. Posameznike, ki niso ali nočejo aktivno sodelovati, smo opomnili ali kaznovali. Aktivnost komunistov se je povečala predvsem pri pripravah na volitve in v času volitev. Skoraj ni bilo komunista, ki ne bi deloval v akciji za priprave vohtev v SIS in zbore združenega dela. Predvsem je potrebno poudariti, da je kandidacijska komisija zavoda pripravila predloge pravočasno in temeljito. Naše osnovne organizacije ZK so se tudi kadrovsko okrepile, vendar ugotavljamo, da bo treba v bodoče opraviti temeljitejše analize pred sprejemom v vrste ZK. Idejno politično izobraževanje komunistov pri nas poteka v skladu s programom Občinske konference ZK Trebnje. Predvsem pa pogrešamo kratka predavanja o zunanjem političnem dogajanju. Tu smo sedaj na mrtvi točki. Taka predavanja bi pritegnila .večje število komunistov ter popestrila družbenopolitično življenje delovne skupnosti. Po proučitvi predkongresnih dokumentov smo ugotovili, da nas zadolžujejo za večjo aktivnost članov ZK pri uresničevanju in krepitvi samoupravnega družbenopolitičnega sistema naše skupnosti. Predvsem pa nam statut nalaga nove obveznosti, saj moramo kot komunisti delovati v vseh oblikah družbenopolitičnega življenja. Komunisti moramo delovati v delegatskem sistemu, tako v KS in OZD, prvi in z vso odgovornostjo, kot avantgarda delavskega razreda. Predvsem se moramo zavzemati za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije, kar pa zopet zahteva sremembe v metodah in načinu delovanja. MIRO HRENK Zaupanje v delegatski sistem 13. Sladič Franc, član 14. Turk Milan, član 15. Višček Leopold, član V posebno delegacijo za skupščino samoupravne izobraževalne skupnosti: 1. Plauštajner Bojan - vodja delegacije 2. Kramer Ivan - namestnik vodje delegacije 3. Červ Jožefa, član 4. Dim Alojzija, član 5. Gracar Anton ml., član 6. Hudolin Martina, član 7. Marin Bogomil, član V posebno delegacijo za SIS zdravstvenega varstva: 1. Povšič Tomaž — vodja delegacije 2. Majcen Rafael - namestnik vodje delegacije 3. Borštnar Matilda, član 4. Breč Miro, član 5. Gorenc Anton, član 6. Gracar Anton st., član 7. Pirh Frančiška, član 3. Berg Jože, član 4. Kolenc Janez, član 5. • Kolenc Jože, član 6. Krištof Božidar, član 7. Keržan Borut, član 8. Novak Miroslav, član 9. Umek Marjan, član V združeno delegacijo skupščine SIS invalidsko pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja : KAJ SO VOLITVE? V nedeljo, 12. marca so bile volitve.. Volišča so lepo okrasili. Na hišah so izobesili zastave. Volili so vsi delovni ljudje in občani stari nad 18 let. Izvolili so delegate. Preko njih bomo odločali o vseh pomembnih vprašanjih naše družbe. To je bil pomemben dan ne samo za delegate ampak za nas vse, ki bomo s skupnimi močmi gradili našo socialistično domovino. ANICA NOVAK S.r.PŠ V Kazensko poboljševalnem domu Dob pri Mirni smo poleg enajstčlanske delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine volili še dve posebni sedemčlanski delegaciji in tri združene devetčlanske delegacije za skupščine SIS. Glasovanje je potekalo za odprte liste kandidatov, na katerih je bil po en kandidat več, kot je bilo potrebno izvoliti članov posamezne delegacije. Udeležba na glasovanju je bila povsem zadovoljiva, saj se je glasovanja udeležilo 98 % vpisanih v volilni imenik. Vsi izvoljeni člani delegacij so prejeli od najmanj 77 do največ 94 % glasov vpisanih volilccv. Vsega smo izvolili 52 članov delegacij, od tega 11 žensk in 6 mladih pod 27 let. Sestav izvoljenih članov posameznih delegacij zagotavlja zastopanost vseh delov delovnega procesa v zavodu in ustreza strukturi zaposlenih po spolu in starosti. Predsednik sveta delovne skupnosti je po ugotovitvi in objavi volilnih rezultatov sklical na prvi sestanek vse izvoljene člane delegacij. Opravljeno je bilo konstituiranje posameznih delegacij, obenem pa so bili izvoljeni delegati za prve seje skupščin. Za vodjo delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine je bil izvoljen Zdenko Fnškovec, za njegovega namestnika pa Jakopin Dušan, posebno delegacijo za skupščino izobraževalne skupnosti bo vodil Stane Hudolin, njegov namestnik pa je Franc Pirc; v posebno delegacijo za skupščino Jože Štefančič, za namestnika pa Zorica Ilič; združeno delegacijo za SIS socialnega skrbstva, otroškega varstva in stanovanjsko skupnost bo vodil Franc Milošič, njegov namestnik pa je Zvonko Duh; združeno delegacijo za SIS: Kulture, telesne kulture in raziskovalno skupnost bo vodil Sandi Leskovec, njegov namestnik pa je Ivan Slunski; združeno delegacijo za SIS: Invalidsko pokojninskega zavarovanja in skupnosti za zaposlovanje bo vodila Nada Lenardič, namestnik pa je Marjan Podobnik. Vsaka delegacija je iz svojih vrst izvolila tudi tajnika delegacije. Vsem delegacijam želimo v mandatnem obdobju , ki je pred njimi, uspešno in plodno delo. JOŽE JEVNIKAR krajan 4 KJE SO ODGOVORI? Na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 28. 2. 1978 v Trebnjem, smo slišali poročilo o delu SIS za pospeševanje kmetijstva za preteklo leto in program dela za tekoče leto. Kot je bilo povedano je bilo delo pospeševalne službe zadovoljivo. To se odraža v večji proizvodnji mleka, mesa in odkupu živine. Rečeno pa je bilo tudi, da je treba v bodoče Takole seje znašel volilec v KPD Dob. zaradi velikega naraščanja kmetijske mehanizacije odpreti servisno delavnico za popravilo kmetijskih strojev in si prizadevati, ker je v naši občini veliko malih kmetij, da bi kmetijske stroje nabavile strojne skupnosti, saj bi bili stroji tako veliko bolje izkoriščeni. Ko je tekla razprava o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, je naš delegat Stane Pančur zahteval pojasnilo k 2. odstavku 16. člena odloka. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri SO Trebnje Nace Dežman je dejal, da se stavbno zemljišče odda brez javnega natečaja, kadar gre za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ali za graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, nosti je pri virih tudi postavka Zahvala gasilskemu društvu Ob izgubi očeta Jožeta Kralja sc društva cZi*hvalJujcm Gasilskemu društvu Selo za njihovo požrtvo- besede*.’ ^ in za P°sl°vilne Zahvaljujemo se tudi Franju Bulcu za lep govor ob odprtem grobu, vsem gasilcem pevcem OO sindikata IMV TOZD Mirna ter šivalnici in sosedom za dano pomoč. KRALJEVI 5 krajan O delu komunalne skupnosti pa je predsednik skupščine samoupravne komunalne skupnosti dejal, da ni bilo mogoče v lanskem letu vsega napraviti, ker je bila skupnost organizirana prepozno. O programu za letošnje leto je povedal, da je sestavljen na podlagi ocene dotoka sredstev, ne pa na gotovih finančnih konstrukcijah, zato bo treba o posameznih delih programa morda razpravljati posebej, ko se bo nateklo dovolj sredstev. V razpravo se je vključil naš delegat Stane Pančur, ki je predlagal, naj komunalna skupnost odgovori na naslednja vprašanja: - v programu komunalne skup- prenešena sredstva iz prejšnjih let. Delegacija Krajevne skupnosti Mirna želi analitično obrazložitev, od kod ta sredstva izvirajo. - Glede na uvedbo prispevne stopnje 2,5 % iz bruto osebnega dohodka naj komunalna skupnost odgovori, kako se bo uporaba teh sredstev vključila v finančni načrt komunalne skupnosti. Delegacija meni, da bi bilo sredstva potrebno vključiti v načrt po istem postopku, kot se je sprejemal finančni načrt. IS naj pripravi podatke, koliko sredstev je bilo planiranih iz tega vira in koliko jih je že priteklo. - Delegacija želi podrobnejšo obrazložitev, kaj velja za vzdrževanje ulic. - Delegacija KS Mirna ni zadovoljna z odgovori komunalne skupnosti, zato predlaga, naj izvršni odbor komunalne skupnosti še enkrat pripravi odgovore in poda podrobno obrazložitev. Predsednik skupščine samoupravne komunalne skupnosti Tone Glogovšek je za tem predlagal, naj izvršni odbor komunalne skupnosti in svet KS Mirna imenujeta komisijo, ki bo ugotovila dejansko stanje. Predlog predsednika zbora krajevnih skupnosti Ivana Golota pa je bil, naj se o tem vprašanju na skupščini ne razpravlja več, ampak naj se prizadeti strani sporazumeta sami. S tem predlogom se je strinjal tudi delegat KS Mirna. Do zaključka redakcije komunalna skupnost še ni odgovorila na zastavljena vprašanja mirenskega niti ni sestavila komisije. J.P. Poročila in načrti Dne 28. 2. 1978 je bila v Trebnjem 29. seja vseh zborov skupščine občine Trebnje, kije potekala v znamenju poročil in programov dela za tekoče leto. Tako so delegati potrdili poročilo in program o obrambnih pripravah v občini Trebnje in sprejeli sklep, da se vse podpisnike samoupravnega sporazuma za financiranje nalog ljudske obrambe opozori, da naj svoje obveznosti izpolnjujejo sproti skozi vse leto. O programu osnutka razvoja malega gospodarstva v naši občini pa je bilo rečeno, da bo osnutek programa dan v javno razpravo skupaj z urbanističnim programom. Razprave se morajo izvesti v vseh KS in v združenju obrtnikov do meseca maja 1.1. Seji sta prisostvovala tudi delegata Jože Jerič in Bojan Kolenc, ki sta dejala, da program malega gospodarstva ni v skladu z našimi potrebami, saj ni upoštevan program razvoja turizma, ki je bU pripravljen pred nekaj leti. Dalje je bil sprejet sklep o podelitvi domicila Za padno dolenjskemu odredu v občini Trebnje. Sprejeto je bilo tudi poročilo o skrbi za invalide in borce NOV za lansko leto kot tudi zaključki o skrbi za letošnje leto. Prav tako so bila sprejeta poročila o delu javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela Novo mesto. Za pripravo in izvedbo integracije šolstva v občini je bil sprejet sklep, da se imenuje 18-članska komisija. Kje so hidranti Na občnem zboru Gasilskega društva Mirna je bilo sproženo vprašanje označb hidrantov na Mirni. Gasilci namreč že več let ugotavljajo, da hidranti niso pravilno razporejeni. Njihova medsebojna oddaljenost je prevelika. Nekateri hidranti pa so zamaskirani, kar povzroča gasilcem nemalo težav. Gasilci so na te pomanjkljivosti že večkrat opozorih KS Mirna, ta pa naprej Komunalno skupnost v Trebnjem. Vendar do sedaj še ni bilo nič narejenega. Sc več, komunalna skupnost ni odpravila niti napak na Rojah II. Hidrantov, ki so jih kasneje, ko so gradili cesto, zasuli, danes v zgornjem delu Roj II sedaj sploh ni moč najti. J.P. Kako se voli je bilo treba velikokrat pojasniti. Računi še niso čisti Na 29. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, kije bila 28. 2. 1978, je mirenski delegat Stane Pančur postavil konkretna vprašanja, ki so se nanašala na točen in analitski prikaz porabljenih sredstev za komunalno ureditev naselja Roje II na Mirni. Na tem zasedanju je bilo tudi predlagano, da skupščina ne bi več razpravljala o tej problematiki, ampak naj sc prizadeti strani sami sporazumeta. Ko smo vprašali tajnika KS Mirna tov. Darka Krištofa, ali je bilo v tej smeri že kaj storjenega, nam je dejal: ,.Mislih smo, da bo Komunalna skupnost ustanovila komisijo, tako je bilo rečeno na skupščini, vendar do danes ta komisija še ni bila ustanovljena in tudi nič ni bilo storjeno za rešitev tega problema. Smatram, in istega mnenja so tudi krajani Roj II, da bi se morala taka vprašanja hitreje reševati, ker vsako zavlačevanje razburja prizadete. Poleg tega pa tako delo lahko ocenimo kot neodgovorno. Želimo in podpiramo sklep, da se ustanovi komisijo, preko katere bi sc zadeve dokončno uredile". JANEZ PLATIŠE Drugo srečanje starostnikov Avtomobili, označeni z znaki Rdečega križa, so v soboto, 11. marca t. L, iz vseh zaselkov mirenske krajevne skupnosti vozili krajane stare nad 70 let v OŠ Mirna na drugo srečanje starostnikov, ki ga je organiziral Rdeči križ Mirna. V KS Mirna je 170 krajanov, ki so stari nad 70 let. Od tega, jih je na srečanje prišlo okrog 100. Kot lansko leto so udeležencem mladi člani RK Mirna skupaj z naj mlaj širni iz vrtca pripravili prijeten kulturni program. Po programu so bili udeleženci pogoščeni. Za vse tiste, ki pa so jih srbele pete, pa je poskrbel „Mirenski trio“ z domačimi vižami. Akcija je lepo uspela. Vendar pa to ni samo uspeh Rdečega križa Mirna, temveč skupni uspeh vseh tistih, ki so to srečanje podprli. Zato se Rdeči križ z Mirne zahvaljuje: OŠ Mirna, Dani Mirna, IMV TOZD Mirna, KS Mirna, Kolinski TOZD Mirna, OOP Mirna, Gasilskima društvoma Mirna in Sevnica ter Cirili Kirm, Tatjani Došlo, Nadi Gorenc, Bariči Videčnik, Francu Reberniku in Francu Kirmu za pomoč, ki so jo izkazali z denarnimi prispevki ali s prevozi starostnikov. PAVLINA HROVAT j PODELITEV PRIZNANJ Na drugem srečanju starostnikov na Mirni je tajnik občinskega odbora Rdečega križa Franc Flajnik podelil petim prizadevnim aktivistom Rdečega križa z Mirne priznanja za dolgoletno in prizadevno delo. Priznanja so prejeli: Kristina SLADIČ iz Stana, ki je članica odbora Rdečega križa na Mirni že 13 let. Z veseljem pridobiva nove člane RK, obiskuje bolne ljudi v svojem rajonu. Rada dela in pomaga, kjer je potrebno. Poroča odboru, kje in kakšna bi bila potrebna pomoč. Anton PETJE s Trstenika, ki je aktivno vključen v delo RK že 14 let. V svojem rajonu pobira članarino, skrbi za starejše — pomoči potrebne. Je reden krvodajalec; krije daroval že 39-krat. Zavzeto pomaga pri vseh akcijah, ki jih organizira Rdeči križ. Slavka DRGANC z Mirne, ki ima za seboj 10 let dela pri RK. Pet let je vodila tajniške posle, sodelovala je pri krvodajalskih akcij ali, pomaga pri zbiranju tudi krvodajalec. „Želim si, da bi ostalo tako še vnaprej, saj imajo ljudje v organizacijo Rdčega križa že veliko zaupanja. Naše delo je treba nadaljevati.“ Jože KENE iz Gorenje vasi, Id v odboru RK dela že 14 let. Dobro pozna razmere v svojem rajonu. Pravočasno je obveščal odbor o nastalih težavah in tako ob organizirani skupini pride pomoč najhitreje do člo- Slavka DERGANC I Jože KENE I Anton KOLENC oblačil. Veliko pomaga z nasveti in sploh je prisotna povsod, kjer je potrebno. Anton KOLENC iz Zabrdja, ki pri RK dela že 15 let. Poleg odborniških dolžnosti rad pomaga pri vseh akcijah, ki jih organizira RK. Zelo si prizadeva, da v njegovem okolju ni nihče pozabljen. Vsako nalogo opravi dobro in natančno. Je veka, ki je v stiski. Je krvodajalec in aktiven tudi pri drugih organizacijah. PAVLINA HROVAT krajan 6 Obsežni načrti Ko so se 18. februarja t. 1. v Kirmovi kmečki sobi zbrali vaščani iz vasi Sajenice, Migolica, Selška gora in Cirnik, so naj prej e izvolili nov vaški odbor SZDL. Izvoljeni so bili Srečko Križnik - predsednik, Anton Dim, Franc Strah, Anton Kašič, Ivan Sladič in Leopold Grdin mlajši. Prodno pa preidemo na osrednjo temo tega sestanka, naj zapišemo, da se je sestanka udeležilo veliko število vaščanov, saj za vse ni bilo prostora v kmečki sobi in da so prišli tudi predstavniki Krajevne skupnosti Mirna. Kako zbrati denar za asfaltno prevleko od Sela do Mirne, kako priti do družbenega prostora, da se ne bi bilo treba sestajati v kmečkih sobah, in uvedba javnega prevoza na relaciji Mirna — Gabrovka pa so bile osrednje teme sestanka. Za asfaltiranje ceste so na Selu dejali, da so pripravljeni prispevati obveznice od posojil za ceste in tudi udarniško delati, (kakor smo obveščeni akcija zbiranja obveznic že teče). Vendar bi sc z obveznicami zbralo še vedno premalo denaija. Zato so za mnenje prosili predsednika KS Mirna Avgusta Gregorčiča, ki je dejal, da je KS pripravljena pomagati in da bo treba poiskati še kakšen vir sredstev. Druga zadeva, ki žuli prebivalce Sela in bližnih vasi pa je javni prevoz. V tej smeri namreč ne vozi noben avtobus. Ljudje so odvisni od lastnih prevoznih sredstev, ki pa jih nimajo vsi. Zato je bilo sklenjeno, da je treba najpreje ugotoviti, koliko ljudi približno bi uporabljalo javni prevoz, podatke pa posredovati KS Mirna, ki bo skusala rešiti problem preko ustreznih organov. Ker se na Selu sestajajo kar v kmečkih sobah, je normalno, da si želijo ustreznega družbenega prostora. Rešitev vidijo v sodelovanju z gasilskim društvom, ki ima namen povečati gasilski dom. Vaščani pa so postavili tudi dve javni vprašanji: Zakaj je Veterinarska postaja Trebnje prenehala z umetnim osemenjevanjem krav na Selu in zakaj ni omogočen prevoz vsem otrokom, ki obiskujejo šolo na Mirni? Zaradi prvega vprašanja je bila 17. marca t. 1. sklicana izredna seja delovne skupnosti Veterinarske postaje Trebnje, na kateri je bilo pojasnjeno, zakaj so z osemenjevanjem prenehali. Glavni vzrok temu je bilo pomanjkanje kadra. Proga, ki jo mora veterinarski tehnik prevoziti praktično vsak dan, je dolga 102 km. To pa je za enega delavca kar huda obremenitev. Kljub temu, da nove delovne moči še niso dobili, je bilo sklenjeno, da z osemenjevanjem krav na Selu zopet pričnejo 31. marca 1.1. v prostoru, ki je na Selu namenjen za osemenjevanje. vprašanje pa nam je Trbehnipka lz°braževalna skupnost Irebnje posredovala naslednji odgo- Občinska izobraževalna skupnost Triglav si je v svojih srednjeročnih planih razvoja zadala nalogo da bo do leta 1980 v občini Trebnje organiziran prevoz v šolo za vse otroke, ki so oddaljeni od šole več kot 4 km' (zakon o osnovni šoli), kjer bo to 7 krajan glede na stanje poti in cest mogoče. V okviru teh planov je tudi reševanje prevozov otrok iz vasi Selo, Sevnica in Debenc. Konec lanskega leta so starši osnovne šole Mirna preko svojega sveta staršev zahtevali od Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje, da Kirmova kmečka majhna. soba za vse udeležence sestanka pre- tc plane čimpreje uresniči. Izvršni odbor skupnosti je v decembru 1977. leta razpravljal o tej zahtevi in sprejel sklep, da sc za ureditev prevozov Osnovne šole Mirna v letu 1978 zagotovijo sredstva za nakup kombija tipa Landrower, kajti samo kombi tega tipa je usposobljen za prevoz na tako težkih terenih. Žal pa so za nakup takega vozila potrebna devizna sredstva in trenutno še ne vemo, če bo kombije tega tipa Jugoslavija letos sploh uvozila. V primeru, da tega kombija ne dobimo, bomo skušali s soglasjem osnovnih šol v občini kupiti za prevoze v mirenski dolini manjši avtobus, prevoze po hribovskih vaseh pa bi za šolo Mirna in Šentrupert opravljal šentrupertski kombi. Vsekakor bomo probleme prevozov mirenske šole rešili najkasneje do začetka novega šolskega leta. Upamo, da boste na Selu z odgovorom Veterinarske postaje Trebnje in Izobraževalne skupnosti Trebnje zadovoljni. JANEZ PLATIŠE Mora biti res tako? Avto počasi drsi po jamasti poti preko griča. Jasen in lep pomladni dan se nagiba v večer. Lep razgled se ponuja očem in človek bi zavzeto vzkliknil: „Kako je svet čudovit in lep!“ Le misel, ki me ves čas spominja, da to ni nedeljski izlet, kali razpoloženje. Odpravljava se na obisk k stari ženici nekje na samoti. Hišica s poslopjem stoji vrh hriba. Prazno je dvorišče in okolje. Nasproti nama priteče psiček. Korak mi zastane, čakam, kaj bo storila žival, toda nič. Prijazno pomaha z repom, menda pes čuti, daje najin obisk dobronameren. Skozi razmajana vrata vstopiva v izbo. To ni soba, kakršnih smo vajeni. Ni topla in snažna. Ženska v njej nudi pošastno podobo. Umazana, raztrgana, skoraj razpadajoča obleka visi z nje. Starost je pustila vidne sledove tudi v njeni okolici. Njen pogled je plah, skoraj boječ. Predstaviva se in zdi se, da se je ženica oddahnila. Ponudila nama je drhtečo roko in spregovorila skoraj monotono: „Vestc, saj ni tako hudo, kot se vidi. Noga me boli, ker sem bila med vojno ranjena. Sedaj mi oteka zaradi bolečin, zato se ne morem bolje obuti.“ S pogledom se ustavim na njenih čevljih. V zavest se mi za hip vrine misel: »Koliko boljših obuval neslavno in nekoristno konča v smetiščih? „Tale tukaj pa niti raztrganih gumijastih škornjev ne kritizira.“ V moje misli spet vdre njen glas: »Veste, vode nimam blizu. Za kozolčkom ima lužo. Prej, ko je bil mož še živ, je vodo nosil iz doline.“ »Zakaj ne greste k zdravniku? “, vpraša moj sobesednik. »Ne morem. Na Mirni sem bila nazadnje za dan mrtvih. Iz trgovine mi prinese sosed. Pismonošo sem nazadnje videla ob novem letu, ko mi je prinesel podporo.1' Enkratna podpora 700,00 din. Kako naj človek živi tri mesece s tem denarjem? Ima nekaj zemlje, toda zemljo je treba obdelati, sicer ne rodi. Svojih otrok nima. Pastorki ne žive doma, zato je še bolj osamljena. Samota je že del nje, niti ne zaveda se je. Nič se ne pritožuje, misli, da tako mora biti. Meni pa se vprašanja kar vrste. Le zakaj mora človek v današnji družbi še živeti tako odmaknjeno? Zakaj socialna služba ni njenega primera reševala pospešeno? Zakaj tudi patronažna služba ni stopila v akcijo? Ali je bil sploh kdo dobro obveščen, v kakšnem živi ženica vrh hriba? Ljudje sc ubadamo s svojimi problemi, vsakdo hiti ob svojih poslih. Sprašujem se in tudi druge vprašam: Je to prav? Ali ne bi kdaj zaustavili koraka in se ozrli okoli sebe? Ženica na hribu bi bila vesela kratkega obiska in tople besede. In ko bomo ljudje storili to, bomo ljudje res ljudje. V njeno življenje bi bilo težko vnašati spremembe. Morda pa bi tako le ublažili tisto, kar je zapisala usoda. PAVLINA HROVAT Kdo odgovarja za potepuške pse? Že od nekdaj je Mirna znana kot lepa dolina. Zadnje čase je vse bolj umazana in polna smeti. Celo okoli stanovanjskih blokov jih ne manjka. Za novo zgrajenim blokom je določen prostor za smetnjake, kamor odlagajo smeti. Žal le-te nimajo miru pred lačnimi psi. Pozno v noč se prične prevračanje in pokanje smetnjakov, ki je včasih tako glasno, da človeka prebudi iz sladkega sna. Stalni obiskovalec je velik pes rjavo-bele barve, ki smetnjake vztrajno prevrača. Po zelenici, prav do lastnikovega doma, je široka sled odpadkov. Na teh odpadkih pa se pozneje pasejo še manjši psi. Stanovalci se trudijo in pospravljajo smeti, toda brez uspeha, kajti psi jih še bolj marljivo raznašajo. Vprašujem sc, kaj bo poleti, ko bo pripekalo sonce in bo smrad vabil muhe, ki niso koristne za higieno in naše zdravje. Za blokom je peskovnik in gugalnica, kjer tudi ni miru pred nadležnimi psi. Preteklo poletje se je pripetilo, da je pes ugriznil otroka in prestrašil ostale. Kdo bo odgovarjal za posledice, ki jih lahko povzroči pes? Kaj pa strah, ki ga prestanejo otroci? Ta lahko pusti otroku nepopravljive duševne posledice. Pereč problem je tudi pes lastnice poleg bufeta Mercator, ki večkrat teka po cesti in se zaganja v pešce, še vztrajneje pa v kolesarje in mopediste. Vsi vemo, da je cesta zelo prometna. Zgodi se lahko, da presenečeni kolesar ali mopedist izgubi ravnotežje, pade po cestišču in nesreča je tu. Tistim lastnikom, ki puščajo svoje ljubljence, da se potepajo po Mirni priporočam, da se seznanijo s predpisi, iz katerih je dovolj razvidno, da so odgovorni za neljube posledice, ki jih povzročijo njihovi psi. Saj to niso več čuvaji, pač pa potepuški psi. Tudi proti malomarnim stanovalcem, ki prezirajo smetnjake in polnijo našo okolico z odpadki, bi bilo potrebno ustrezno ukrepati. Človeka stisne pri srcu, ko vidi, kako umazana in s smetmi nastlana je naša dolina. Kljub temu, da je tu že pomlad, nam take cvetke res niso v okras. RADO ČERV OBVESTILO Krajevna skupnost Mirna opozarja vse lastnike psov, da morajo imeti pse priklenjene. Prav tako opozarja lastnike zasebnih hiš, stanovalce v družbenih stanovanjih ter delovne organizacije, da redno skrbijo za čistočo okolja in da je treba odpadke odložiti na primerna mesta. Kršitelje tega opozorila bo Krajevna skupnost Mirna prijavila sodniku za prekrške. KS MIRNA Nov odlok o prekrških Dosedanji veljavni odlok o redu in miru iz leta 1964 je zastarel, poleg tega pa vsebuje določbe, ki jih urejajo zakoni in drugi predpisi. Zato se je pripravil nov odlok, ki je bil sprejet na 30. seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti 30. marca 1978. Odlok vsebuje samo take določbe, ki so specifične za mestno naselje in naselja na območju naše občine in kar ni urejeno z zakonom o prekrških zoper javni red in mir ter drugimi predpisi. Nov odlok tako prepoveduje zaradi varstva miru in družbene disciphnc: - zadrževati sc kljub opozorilu v gostinskih prostorih in drugih podobnih lokalih in na prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače, preko dovoljenega ali določenega obratovalnega časa; mladini do 15. leta starosti zadrževati se po 21. uri brez spremstva staršev ah skrbnika v gostinskih ali drugih podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače; - kaditi v kulturnih domovih, športnih dvoranah, kinematografih in v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano; - zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode omejena; - prenočevati v parkih, na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali upravljalca objekta; - izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti ah nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane; - poškodovati ali odstraniti oglasna in druga obvestila v času, ko imajo še pomen. Prav tako pa je zaradi varstva ljudi in premoženja prepovedano: - na javnih shodih, prireditvah, v lokalih ah drugih javnih mestih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene težjo poškodbo ah povzroči materialna škoda; - odmetavati prižgane cigarete in druge ogorke, sežigali odpadke oziroma kuriti ogenj v gozdovih, pašnikih ah na drugem odprtem prostoru, v bližini zgradbe ah drugih naprav, tako da moti občane s smradom, dimom ah lahko povzroči požar; - opustiti popravilo ah odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja; - poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ogrožati javno razsvetljavo; - uničiti, poškodovati ah odstraniti napisne table in druga javna znamenja; - opuščati namestitev opozorila ,JHUD PES“, če je pri hiši tak pes, psi čuvaji morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvici; - dražiti ah plašiti Živah; - z neobzirno vožnjo ah kako drugače oškropiti ljudi ah fasade zgradb ob cestah in ulicah; - metati kamenje ah druge predmete in streljati s fračo ah lokom na krajih, kjer s tem dejanjem lahko ogroža varnost ljudi in premoženja; - sankanje, smučanje ali kotalkanje ter igra z žogo na javnih prometnih površinah; - prislanjati kolesa na stene hiš ■ali poslovnih objektov, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko škodi ali ovira promet; - puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih krajih; - ovirati promet na pločnikih in drugih javnih površinah; - puščati živino na javnih prostorih ah prometnih površinah brez nadzorstva. Na javnem ah zasebnem prostoru pa je prepovedano: - brez dovoljenja namerno povzročiti detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami; - med 22. in 6. uro zjutraj povzročati nepotrebni hrup z motornimi vozili na parkiriščih in med vožnjo v naseljenih krajih. Zaradi varstva zdravja, čistoče in zunanjega videza kraja pa odlok določa, da je prepovedano: - metati odpadke ali kako drugače onesnažiti tla ah predmete na javnih prostorih; - odlagati smeti in druge odpadke na mestih, ki niso za to določena; - prati motorna vozila na bregovih in v strugah potokov; - puščati živali v javne lokale, otroška igrišča in pokopališča; - voziti ah parkirati vozila na stezah, poteh ah zelenih površinah parkov ah drugih zelenih površinah, kjer je to izrecno prepovedano; - onesnažiti pitno vodo, prati ah umivati se v studencih in javnih vodnih napravah, namenjenih za pitno vodo. Novi odlok predpisuje za kršitelje odloka denarne kazni, ki se gibljejo od 100 do 5.00 dinarjev. Srečanje kurirjev Jutro je. Stokajoče se pretegnem, si zaspano pomanem oči - in pogledam skozi okno. Povsod sama gosta, nepredirna megla. Toda na srečo smo bili že na Trebelnem. Kakšno olajšanje! A tam ... Stali smo na snegu, pihal je veter, da nas je strašansko zeblo, poslušali Pionirka Anica CVETAN iz Trebelnega prejema kurirčkovo torbo od predsednika KO Zveze borcev Mokronog, Antona KRESETA. ..Koliko neki je že ura? Ko bi bila že vsaj čez osem!“ pomishm z veliko željo, da bi zamudila. Toda žal, stara mama, ki je tudi tokrat točna kot ura, pride budit mojo milost, ki bo ravno zdaj umrla od zaspanosti. Kljub vsem jutranjim mukam in težavam mi je uspelo zlesti iz postelje, se obleči in pljuskniti v obraz malo mrzle vode, ki mi je vzbudila neprijeten občutek po vsem telesu. In potem sem čez nekaj trenutkov že stala pred šolo in s sošolci čakala avtobus, ki pa je tokrat začuda prišel točno. Kmalu smo bili v Mokronogu, tam pa pot pod noge, čeprav bi najraje zavili v najbhžjo posteljo. Toda kmalu smo se sprijaz-nili z usodo. Prejšnji dan je bila košarkaška tekma po televiziji, kije odločila o državnem prvaku, in snovi za pogovor je bilo dovolj. Pa še hokej, ki nas je letos res strašansko razočaral, in jeziki so se vrteli, vrteli Vreme je bilo čudovito, a sonce je bilo le preveč radodarno s svojimi toplimi žarki, počasi so se v nogah začele pojavljati bolečine in moja slaba volja je rastla. Ko pa so mimo pripeljali prvi avtobusi, nabiti z drugimi šolarji, je dosegla višek ... A takole, mi pešačimo in sc „matramo“, oni pa se vozijo! Pa se pri zemljepisu učimo, da imamo vsi enake pravice ne glede spol, narodnost, raso, družbeni položaj ... smo govore, deklamacije . .., če pa povem po pravici, ne vem dosti, kaj so govorih. Malo bolje sem si zapomnila samo govor Sergeja Vošnjaka in deklamacijo Janeza Škofa, drugo pa se je samo dotaknilo mojih ušes in veter je odnesel besede naprej, ne da bi jih premleli moji možgani. In potem so nas povabili še v kolo! Ko pa sem bila vsega že tako neznansko sita in tudi z mojimi nogami ni bilo tako, kot je treba ... Spominjam se še, kako so mali pionirji s Trebelnega odnesli kurirčkovo pošto. Po proslavi smo odšh proti šoli na maheo. Med potjo smo videli mihčniški hehkopter. Bil je lep, modro bel. In končno smo dobili malico. Toda povem vam, da bi raje ostala lačna, kot pa da bi pretrpela toliko muk, kot sem jih med to maheo. Mirenčani smo s sabo privlekli „rangle“, saj smo pričakovah, da bomo dobili golaž, kot so nam po ved ah v šoh. Namesto vonja čudovitega partizanskega golaža pa se je v okolici širil strašanski smrad. Gnoj. Res čudovit vonj! Toliko kep v zadnjico resnično nisem dobila še nikoh. Fantje so bili natančni in človek bi rekel, da se je začela III. svetovna vojna. Nazaj pa spet: Mirenčani pot pod noge, drugi pa v avtobuse. Ko bi vedeh, kolikokrat so bili prekleti, ko smo se vsi jezni, bolečih nog, okrašenih z žulji vračali proti Mokronogu. Tam pa nas je na veliko veliko srečo čakal avtobus, ki nas je zapeljal na Mirno. Nikoli več! sem se zaklela. Toda danes, ko so minile bolečine in malo tudi jeza, se mi vse skupaj ne zdi več tako strašno kot takrat. VESNA KOS 8. b. OŠ Mirna Kurirčkova pošta na Trebelnem Na Trebelnem je bilo v soboto, 25. marca t. 1., dopoldan nadvse slovesno. Izpred spomenika, kjer je bila septembra 1942. leta ustanovljena Gubčeva brigada, je krenila na pot Kurirčkova TV pošta. V ta namen je mladina trebanjske občine organizirala pohod iz Mokronoga na Trebelno, katerega se je udeležilo vehko število mladih. Na slovesnosti je govoril borec Gubčeve brigade Sergej Vošnjak iz Ljubljane, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da je bila Gubčeva brigada ljudska brigada, ki si je ustvarila velik sloves. Poudaril je tudi, da se je v tej brigadi borilo preko 100 žena, deklet in približno ravno toliko mladih borcev, ki še niso dopolnili 18 let. Za tem je predsednik KO Zveze borcev Mokronog Anton Krese predal kurirsko torbico s pozdravi predsedniku Titu za 86. rojstni dan pionirjem Osnovne šole Trebelno, ki so jo pozneje predah pionirjem sev-niške občine. V kulturnem programu pa so sodelovali šolarji osnovnih šol občine Trebnje ter dramski igralec Janez Škof. V veliko veselje pionirjev pa je po slovesnosti pristal hehkopter RSNZ, katerega so si z zanimanjem ogleda-U- JANEZ PLATIŠE krajan 8 Marljivi košarkarji Košarka postaja najpopularnejša igra z žogo. Kljub bogatim tradicijam jugoslovanskega nogometa je postala košarka tudi v Jugoslaviji prvi šport po številu aktivnih in pasivnih privržencev in prvi kolektivni šport po uspehih na mednarodnih tekmovanjih. Vedno več je privržencev te atraktivne športne panoge, ki zahajajo na tekme, še več pa tistih košarkarskih „strokovnjakov“, ki ob nedeljah iz udobnega fotelja gledajo na TV ekranih razburljive prvenstvene tekme in jih ,.strokovno" komentirajo. Prav gotovo pa je med našimi kraja- Nogometni klub k Partizanu Nogomet na Mirni ima že desetletno tradicijo. Ob ustanovitvi je bil nogometni klub samostojen. Letos pa bo prišel pod streho drdštva Partizan. Vse od ustanovitve se je vodstvo kluba trudilo, da bi to zvrst športne dejavnosti razmahnili tudi na mlade. Tako je nekaj let imel klub vse tri ekipe: pionirsko, mladinsko in člansko. Sedaj ima le člansko vrsto, ki tekmuje v dolenjski območni skupnosti. Za to, da delo kluba ni več tako široko, je več objektivnih razlogov. Prvi in tudi naj večji je problem klubskih prostorov, to je slačilnic in sanitarij, ki so predpogoj za uspešno delo. Vendar se predvideva, da bo ta problem, če bo vse po sreči, rešen. Letos je predvidena gradnja nove pošte, vzporedno s tem pa tudi gradnja športnih garderob in sanitarij. V ta namen je občinska kulturna skupnost namenila 310 tisoč dinarjev. 9 krajan ni, ki jim šport ni tuj, še veliko takih, ki nič ali malo. vedo o delu košarkarske sekcije v okviru Partizana. Moj namen ni, da bi prikazal razvoj košarke na Mirni, ki je med fanti po številu aktivnih športnikov in uspehih postal najprivlačnejši šport; o tem več v prihodnji številki Krajana. Košarkarji, ki so razdeljeni na štiri skupine (najmlajši je star 10 let, naj starejši košarkar pa 25 let), že pridno trenirajo in se pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Pionirski vrsti tekmujeta na občinskih tekmovanjih, najboljši pionirji košarkarji pa bodo zastopali občinsko selekcijo na področnem tekmovanju. Člani in kadeti pa bodo že četrto leto sodelovali v dolenjski košarkarski ligi. Za letošnje leto smo se odločili, da bomo konkuri- rali za sam vrh lestvice,zato bo treba veliko in načrtno trenirati, če bomo hoteli doseči zastavljeni cilj. Upamo, da bomo tudi pri gledalcih dobili večjo podporo. Treningi članov in kadetov so trikrat tedensko in so se začeli že v mesecu novembru. V počastitev dneva repubUke smo organizirali turnir. Premagali smo novomeško mladinsko selekcijo, izgubili pa tekmo z ekipo Obutve iz Novega mesta. Odigrali smo še trening tekme z ekipami Trebnjega, Žužemberka in Kometa iz Ljubljane ter na vseh tekmah zmagali. Štirinajst naših igralcev je sodelovalo na dolenjskem košarkarskem taboru v Novem mestu, kjer so urili košarkarske elemente na treningih in tekmah ter gledali filme. Med demonstratorji košarkarskih veščin je bil tudi Krešimir Čosič. Problemov s treningi in tekmovanji nimamo, saj nam vso podporo nudita vodstvo Osnovne šole Mirna in Partizana. JANEZ KRAMER Velika volja Igralk Ko bodo omenjeni prostori dograjeni, bo mogoče aktivirati pionirje in mladince ter tako usposabljati kader za članske vrste. Pričakujemo pa lahko tudi večje uspehe, kakršnih sedaj ni bilo mogoče zahtevati. Kljub temu je člansko moštvo lansko leto gostilo nogometaše iz pobratene Krajevne skupnosti Petlovac iz Slavonije in pobratene občine Ilijaš iz Bosne, čemur je sledilo povratno srečanje. Taka srečanja bodo tudi v bodoče, le da se bodo razširila še na NK iz Velike Gorice iz Hrvatske in Obrenovca iz Srbije. DARKO KRIŠTOF ŠPORTNE IGRE KPZ SLOVENIJE Druge športne igre Kazensko poboljševalnih zavodov Slovenije bodo letos na Mirni od 26. do 28. maja 1978. V KPD Dob, ki je letos organizator teh iger, se že od januarja t. 1. pripravljajo na to veliko športno prireditev, v kateri bo sodelovalo okrog 200 športnikov iz vse Slovenije. J. P. Mirenski rokometni klub je bil ustanovljen novembra 1975. leta na pobudo sedanjih igralk. Njen prvi trener je bil Borut Keržan, za njim pa Miro Hrenk. Klub deluje kot samostojna sekcija v okviru društva Partizan. Predsednik je Jože Štefančič, ki pravi, da so bili začetni koraki kluba nekoliko lažji, ker jim je veliko pomoč nudilo šolsko športno društvo iz Mirne. Delo je rodilo uspehe in leto kasneje so imeli že prvi javni nastop na turnirju v Kočevju, kjer so zasedli tretje mesto. Njihov vratar pa je bil proglašen za najboljšega vratarja na turniiju. Sledila je uvrstitev v republiško mladinsko žensko rokometno ligo skupina jug in v prvem delu tekmovanja dosegli 5« mesto. Za tem je ekipo zopet prevzel trener Borut Kerzan, ki jo vodi še sedaj in je o svojih varovankah dejal: ,Kvaliteta postopoma raste, kar se odraža tudi v boljših uspehih igralk. Tako smo npr. v drugem delu tekmovanja v skupini jug zasedli že 4.mesto. K dvigu kvalitete pa so veliko pripomogli tudi skupni treningi s RK Krka iz Novega mesta, saj je ena igralka že dosegla kvaliteto, s katero sc je uvrstila v tekmovanje II. zvezne rokometne lige - ženske. Prav tako so bile priprave za tekmovalno sezono 1977/78 .elo intenzivne. Zato uspeh ni izostai, V prvem krogu tekmovanja smo izgubili samo eno točko, tako da na lestvici vodimo s točko prednosti pred RK Lisca iz Sevnice. Sedaj tečejo priprave za drugi krog tekmovanja in upamo, da bomo dosegli prvo mesto ter si tako pridobili pravico nastopa na finalnem turniiju SRS. Povem naj še, da so za pionirsko selekcijo Dolenjske letos igrale tri naše igralke, za mladinsko pa pet igralk". Sedaj pa še seznam igralk, ki igrajo za RK Mirna: Slavka Kramar, Vesna Kos, Mojca Silvester, Bernarda Majcen, Jolanda Mrhar, Marta Bon, Maja Dežman, Violeta Bunc, Nataša Šalamun, Dragica Brzin, Polonca Pavlin, Mateja Kašič, Nada Zaman in Maruša Zakrajšek. J. P. DVAKRAT PRVI V februarju 1.1. je bilo v Novem mestu dolenjsko zimsko prvenstvo v modelarstvu, na katerem so sodelovali tudi mirenski modelarji. Pomerili so se v letalskih modelih A-l, Fl -A, Fl-B. Mirenčani so tekmovali v razredu A-l in Fl-A in v močni konkurenci odnesli obe prvi mesti. Osvojila sta ju Tone Kurent iz Šentruperta in Tone Gorenc z Mirne. RAZPORED TEKMOVANJ Razpored tekmovanj VIL občinskih sindikalnih iger delavcev občine Trebnje bo potekal po naslednjem razporedu: Streljanje — 15. in 16. april — strelišče v Prapročah Odbojka — od 17. do 21. aprila — OŠ Trebnje Met bombe in vleka vrvi — od 8. do 19. maja OŠ Trebnje Balinanje — od 22. do 31. maja - KPD Dob pri Mirni Mali nogomet - od 1. do 9. junija — OS Mirna Rokomet — od 4. do 13. septembra — OŠ Trebnje Kegljanje - od 9. do 13. oktobra — kegljišče Opara Trebnje Namizni tenis — od 13. do 27. oktobra — OŠ Mokronog Košarka - od 6. do 10. novembra — OŠ Mirna Šah - od 20. do 24. novembra — OŠ Mokronog Inovacijski dosežki Pohorja jalnost. Dobra lastnost igrače je tudi ta, da ustvarja neštevilne možnosti različnih sestav in ima varno zaobljene robove. Industrijski obrat Pohorje z Mirne trajala od 28. 12. 1977 do 1/2 1978 inovacijam posveča veliko pozor- s tem, da se je iz Ljubljane selila še v nosti. Zato tudi uspehi niso izostali. Maribor in Novo Gorico, smo med Inovacije POHORJA na inovacijski razstavi v Ljubljani. V relativno kratkem časovnem obdobju se je iz idej rodila stvarnost. Ko je Raziskovalna skupnost Slovenije pripravila letos razstavo ..Inovacije v gospodarstvu", ki je rastavljenimi inovacijami zasledili tudi Industrijski obrat Pohorje, ki se je predstavil z aparatom za proizvodnjo srednje težke pene, ki se uporablja za gašenje požarov v prostoru - ta inovacija je bila Slavili bodo Gasilsko društvo Mirna letos slavi 70-letnico svojega obstoja. Sklenili smo, da bomo ta visoki jubilej praznovali v okviru našega krajevnega praznika, ki ga praznujemo meseca junija. V tem mesecu, točneje 4. junija t. L, bo osrednja občinska gasilska proslava, na kateri bo predstavljena dejavnost vseh gasilskih društev v občini Trebnje. Želja gasilcev je, da bi letošnje proslavljanje naše obletnice ne bila le formalnost, ampak vzpodbuda za še boljše delo na področju požarne varnosti. BERT ŠKUFCA USTANOVNI SESTANEK BALINARJEV Društvo Partizan z Mirne sklicuje 25. aprila 1978 ob 19. uri v prostorih krajevnega urada ustanovni sestanek balinarske sekcije. Vabljeni so vsi, ki bi se radi vključili v to zvrst športa. J. P. Zavarilo ob dnevu žena so žene v KPD Dob prejele knjigo HEROJ lansko leto nagrajena s Kidričevo nagrado za izume in tehnične izboljšave. Dalje smo lahko videli ročnik za gašenje s težko peno, ki je zelo učinkovit pri gašenju začetnih požarov v stanovanjskih prostorih, ročnik ravni in krivi za gašenje vnetljivih tekočin z vodo in otroško igračo - sestavljanko, izdelano iz odpadnega lesa, ki naj bi uvajala otroke v graditeljstvo, v razumevanje modelatorstva, natančnost vdevanja in v kompozicijsko ustvar- Naštete armature dajejo precejšnji ekonomski učinek glede na to, da rihranimo precej materiala, pa še as izdelave je krajši. Poleg tega pa spadajo med specialno gasilsko opremo, ki jo je bilo treba sedaj uvažati, kar še povečuje ekonomski učinek. Prav tako dober gospodarski učinek pa daje tudi otroška igrača, saj na ta način dosežemo popolno avtomatizacijo proizvodnje in popoln izkoristek lesa. J. PLATIŠE Učimo jih za življenje Na Mirni že 9 let obstaja posebna šola. Organizacijsko je vključena v Osnovno šolo Mirna kot posebni oddelek. Posebne šole so sc lani preimenovalo v organizacije za usposabljanje. Ime posebna šola namreč otroka preveč označuje. Konec koncev pa ime ni bistveno. Pomembno je, kako mi pojmujemo otroka - človeka. Posebna šola vzgaja otroke v delovne, poštene državljane. Navajamo jih na delo. S svojimi rokami si bodo služili kruh, da marsikdo izmed njih ne bo ostal breme družbi. Vsak človek teži za tem, da se čuti koristnega, tako tudi naši otroci želijo priznanje za svoje delo. Otroci z nižjimi umskimi sposobnostmi v redni šoli ne dosegajo uspehov. Vrstijo se nezadostne ocene in graje. Te niso vzpodbudne ne za otroka ne za starše ne za okolico. Otrok živi pod stalnim Tedaj pa se pojavi vprašanje, kaj bo naš fant, kaj bo naše dekle v življenju delalo. AMALIJA MANDELJ SODELOVANJE GASILCEV Mirensko gasilsko društvo se uspešno povezuje z TOZD in OZD na Mirni z namenom, da se seznanijo s požarnimi nevarnostmi in preventivnimi ukrepi. Prvo tako sodelovanje so pred leti vzpostavili č Kolinsko TOZD Mirna. Lansko leto pa so tako sodelovanje dosegli tudi z 1MV TOZD Mirna in drugimi gasilskimi društvi v krajevni skupnosti. DOPISUJTE V KRAJANA NOVI STROKOVNI SODELAVEC Pred dobrim mesecem so v KPD Dob pri Mirni dobili novega izkušenega strokovnega sodelavca dr. Vanjoša V. Breganta - psihiatra, ki je prišel iz Ljubljane. pritiskom šole, staršev in lastnega neuspeha. Marsikdaj si tak otrok poišče neprmerno pot, da s tem vzbudi pozornost. Njegovo ravnanje ni v skladu z vsakdanjim življenjem, okolje ga vedno bolj odriva in začne se začaran krog težav. Uspeh, priznanje, samopotrditev lahko doseže učenec v šoli, ki ima prilagojen program. Poudarek v programu posebne šole je na vzgojnih predmetih (tehnični pouk, praktična znanja, gospodinjstvo). Skrčen pa je pri učnih predmetih. Šola ima namen nuditi otroku z nižjimi umskimi sposobnostmi to, kar bo rabil v vsakdanjem življenju in delu. Starši imajo še vedno predsodke, predno vključijo otroka v posebno šolo. Velik vpliv na starše ima tudi okolje, ki dela naše šole še ne pozna dovolj. Ko proces usposabljanja steče, so starši in otroci zadovoljni. Nič več ni težav z neuspehi. Otrok uspešno konča posebno šolo. 1 — K' Dr. Vanjoš V. BREGANT Dr. Vanjoš V. Bregant bo s svojimi prispevki sodeloval tudi v našem glasilu, katere bomo objavljali v nadaljevanjih. Prvi prispevek bomo objavih v naslednji številki. Seznanil nas bo s posledicami, ki nam jih prinaša sodobni čas, kako sc tem posledicam lahko izognemo in o drugih težavah duševnega življenja. J. P. krajan 10 Kdaj jasli na Mirni? Družba posveča čedalje več pozornosti ženi—materi. Socialne razmere žena so se veliko izboljšale. Tako je naša socialistična družba poskrbela za izboljšanje socialno delovnih razmer naših žena—mater tudi z zakonom o podaljšanem porodniškem dopustu s 1. 1. 1975. S tem zakonom je bilo olajšano V vrtcu. V Šentrupertu so te dni odprli prenovljeno knjižnico. Zato je prav, da napišemo nekaj besed o delu in težavah, ki so spremljale Šentru-pertčane pri obnovi knjižnice. V Šentrupertu zelo radi berejo, zato je bila knjižnica vedno dobro obiskana, čeprav je delovala v neprimernih prostorih. Pa še ti niso bili stalni, saj sc je v nekaj letih preselila najmanj petkrat. To je bil glavni vzrok, da je kulturno društvo Franca Lunačaka iz Šentruperta skupaj s krajevno skupnostjo dal pobudo, da je treba za knjižnico dobiti stalen, primerno opremljen prostor. Akcija je stekla. Prostor je dala Kmetijska zadruga Trebnje, a treba ga je bilo urediti. Denarja sami niso imeli dovolj. Potrebovali so pomoč. Dobili so jo od IMV TOZD Mirna, ki jim je opravila vsa pleskarska in mizarska dela ter še vrsto drugih malenkosti. Skratka, uredili so prostor za montažo opreme, katero je kupila Kulturna skupnost Trebnje. Šentruperčani so veseli nove in prijetno urejene knjižnice. Še bolj pa je tega vesel predsednik kulturnega društva Šentrupert Nande Krnc, ki je dejal: „Rad bi se zahvahl kolektivu IMV TOZD Mirna za dano pomoč. Seveda pa bi rad videl, da bi temu zgledu sledile tudi druge delovne organizacije, v katerih so zaposleni Šcntrupertčani. V Šentrupertu namreč nimamo industrije. Zakaj to pravim? Radi bi si namreč uredili še Dom kulture, ki je v slabem stanju. Treba je urediti ogrevanje, sanitarije, izolacijo stropa, pa še stole za dvorano bi si radi kupili. 11 krajan S tako preureditvijo doma bi delo našega društva še bolj poživili. Prostor pa bi dobila tudi krajevna organizacija ZSMS, ki je že večkrat izrazila željo po sodelovanju.'1 JANEZ PLATIŠE ZAKAJ? Mladi smo. Zavedamo se, da bomo z delavnostjo pokazali, da smo vredni tistega, kar nam je bilo že nekoč obljubljeno. Z dosedanjo delavnostjo, ki smo jo pokazali, upam trditi, da si zaslužimo prostor v Partizanu, kljub našim napakam. Tu bi se lahko shajali, dogovarjali o akcijah, izražali svoje interese in se ukvarjali s primernimi dejavnostmi. Starejši nas radi kritizirajo. Ali smo si res sami krivi, da se ob prostem času zbiramo po gostilnah, posedamo ob pijači, ker je to pač edina možnost, da se lahko pogovarjamo med seboj? Mar ne bi bilo bolje, da se namesto očitkov, tovariši iz različnih družbenopolitičnih organizacij zedinijo med seboj in nam dokončno določijo prostor v preurejenem Partizanu. Ker so krajani že večkrat pokazali razumevanje za nas, za kar smo jim bili iskreno hvaležni, upamo, da tudi tokrat ne bodo pozabdi na naše želje. Potrudili se bomo, da bomo vzor, da smo Titova mladina, da smo mladina delovne prihodnosti. NIKO BORŠTNAR mnogo duševnih stisk mater, ki so vsaj začasno za 7 mesecev imele priskrbljeno varstvo dojenčkov. Veliko vprašanje pase poraja kam z dojenčkom potem? Mirna, ki je že kar velik kraj, vrtec že ima, jasli pa kljub obljubam in govoricam še nima, čeprav je mnogo otrok, ki so stari manj kot dve leti. To je dejstvo, zaradi česar mislim, da bi bilo v naši krajevni skupnosti nujno odpreti jasli. Sedaj, ko jasli ni, je pretežna večina delovnih žena prisiljena ostati doma ali si poiskati privatno varuško, ki nudi ustrezno varstvo. Več pa je takih, ki varujejo le za visoka plačila, ki presegajo normative plačil jasli in vrtcev. Poleg tega pa ne nudijo niti ustreznih zahtev iz higienskega in socialnega pogleda. Mislim, da bo zanimalo tudi druge zaposlene žene, kdaj bodo na Mirni jasli. Zato prosim ustrezni organ, da na to vprašanje odgovori, saj s prispevkom iz osebnega dohodka prispevamo del našega osebnega dohodka za razvoj otroškega varstva. Menim, da bi z otvoritvijo, oziroma gradnjo jasli, razbremenili velikih skrbi marsikatero ženo—mater, ki je zaposlena. DANICA KOMPARE Pozabljen dan brigadirjev LEPŠA KNJIŽNICA Prvega aprila 1946. leta je bila v svobodni Jugoslaviji prvič organizirana mladinska delovna akcija. Mladinci iz vse Jugoslavije so na ta dan začeli z gradnjo železniške proge Brčko — Banoviči. V spomin na začetek te delovne akcije praznujejo jugoslovanski brigadirji vsako leto 1. aprila brigadirski dan. Zato so se na ta dan zvrstile v naši ožji in širši domovini razne prireditve, s katerimi so počastili dan brigadirjev. Vendar se vprašamo, zakaj v naši občini za dan brigadirjev ni bilo nobene prireditve? Ali je to premalo pomemben dan? Temu bi težko pritrdili. Posebno, ker smo lansko leto v Dobrniču imeli brigadirsko delovišče. Imeli pa ga bomo tudi letos, pa še zveznega značaja. Torej, čemu nobene prireditve za dan brigadirjev? Smo res pozabili? Pričetek sindikalnih iger Letošnje VII. sindikalne športne igre delavcev občine Trebnje se pričnejo 15. aprila t. L Tekmovanje bo v 11 panogah, ki so razdeljene na spomladanski in jesenski del V prvem delu, to je od 15. aprila do 15. junija 1978, se bo zvrstilo streljanje, odbojka, met bombe, vleka vrvi - nova panoga, balinanje in mali nogomet. Po dvomesečnem premoru pa bo še rokomet, kegljanje, namizni tenis, košarka in šah. Samostojna razstava fotografij V trebanjski galeriji je v petek, 24. 3. 1978, mojster fotografije V lastjo Simončič iz Ljubljane odprl samostojno razstavo umetniških fotografij Zdravka Kramarja, člana Ljudske tehnike z Mirne. V lastjo Simončič je v svojem otvoritvenem govoru s preprostimi besedami prikazal, kaj pomeni fotografija in se pohvalno izrazil o razstavljenih fotografijah. Sama razstava in besede mojstra fotografije so težile k spodbudi za še bolj uspešno delo na tem področju. Ob otvoritvi je bil tudi priložnostni kulturni program, katerega so pripravili učenci OŠ Trebnje. Društvo Ljudske tehnike se zahvaljuje Kulturni skupnosti Trebnje, ker je omogočila razstavo, OŠ Trebnje za prijeten program in mojstru fotografije Vlastju Simončiču za izkazano pozornost. DARKO KRIŠTOF Vabimo vas... Morda ste te dni že prejeli anketni list, ki so ga pripravili Občinska kulturna skupnost Trebnje, Zveza kulturnih organizacij Trebnje in kulturno Takole vas vabijo: umetniško društvo, ki deluje v vašem kraju z željo, da se vključite v njihove vrste. Delovali boste lahko v 9 sekcijah, skratka v sekciji, ki vas najbolj veseli. V vaši krajevni skupnosti že vrsto let živi in dela kulturno umetniško društvo. Delo društva opazimo — ali ne opazimo — ob raznih proslavah, prireditvah, praznikih . .. včasih to delo pohvalimo, večkrat pokritiziramo, zavzdihnemo, kako smo v „starih časih" in „ko smo bili še mi mladi" igrali imenitne igre, kako je naš pevski zbor štel veliko več pevcev, kako so ženske imele veliko več možnosti za sodelovanje, kako je bilo vključeno veliko več mladine, kako smo hodili na revije in podobno. PR A V! TODA TO JE PREMA L 0! Ste se že vprašali zakaj še ne sodelujete v eni izmed naših sekcij? Če še nimamo take, ki bi vas pritegnila, jo bomo Z VAŠO POMOČJO ustvarili. Če pa smo vsi skupaj malce nerodni in se ne znamo srečati. .. Pismo RTV Ljubljana RTV Ljubljana TOZD G Pl -Uredništvo za dopisništva nam je poslalo pismo z naslednjo vsebino: Uredništvu glasila Krajevne konference SZDL in združenega dela na Mirni! Ob prvi številki vašega glasila „Krajan“ sem tako jaz, kot moji kolegi v uredništvu DOPISNIŠTVA Radio Ljubljana presenečeni. Odkrito vam lahko povem, da ste s to številko v nadaljevanju utrjevanja samoupravne poti in da s svojo „aktualnostjo“ resnično vplivate na zavest slehernega, ki si v skupnosti kraja želi utirati pot napredka. Vendar - naj ne bo časopis zgolj informator. Morda je ta misel malce ,.privzdignjena", ker je pač to Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo na Mimi — Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1500 izvodih — Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Bariča Videčnik, Tone Zgonc, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, Pavlina Hrovat, Marjan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof — predsednik. Glavni in odgovorni urednik: Janez Platiše Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna — Grafična priprava CZP Dolenjski list, Novo mesto - Tisk: Knjigo-dsk Novo mesto. Vse fotografije v tej številki: Ljudska tehnika Mirna prva številka. Toda če pogledate stran za stranjo, naslov za naslovom, boste potrdili aktualnost tega časopisa — od volitev, delitvi dohodka, proble- VABILO Sklicujem redno letno konferenco krajevne organizacije Zveze borcev, ki bo v nedeljo, 16. aprila 1978, ob 7.30 uri v Kinodvorani na Mirni. Vabljeni so vsi člani organizacije zveze borcev in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik FRANC SLADIC me mladih - kandidatna lista, gradnja pokopališča, ki je že vrsto let problem, športa in zadnje strani, ko ste vendarle dobili zobozdravnico. Poglejte „skrb za ostarele", pa fotografske prispevke - kjer je treba ,ljudski tehniki Mirna" resnično čestitati. Za ime glasila se boste že zmenili - toda imam priložnost videti mariskateri lokalni časopis, pa tega naslova še nisem videl. Pa to ni tako pomembno - važno je, da ste našli način in pota za ..obveščenost", ki je osnova samoupravljanja. Sodelavci Radia Ljubljana vam k prvi številki čestitamo in vam želimo, da bi bili redni, vedno znova in znova zanimivejši in v pomoč krajanom pri zavzetosti za rast samoupravnosti na vseh njihovih področjih. SILVO MATELIČ ŠTEVILNE PROSLAVE Ob 8. marcu, mednarodnemu dnevu žena, so se v mirenskih delovnih organizacijah zvrstile številne proslave. Osrednja proslava pa je bila v domu Partizan na Mirni, kjer so bogat program pripravili vrtec, mirenski šolarji, folklorna skupina OŠ Mokronog in seveda Marjan MIRENČANI -PROSIM Mirna je kraj, lep, prijeten, odvraten - kakor za koga. Mirna pa je tudi reka, divja in lena, včasih umazana, ampak naša. Če se želite okopati, greste V Mirno, in ko pridete IZ nje, ste mokri (zunaj). Mirenčan pa živi NA Mirni, Z Mirne odhaja odkrivat beli svet. Stari Mirenčani ne bodo nikoli rekli: V Mirni živimo iz dneva v dan bolje (nimajo škrg in mi drugi tudi ne), priseljenci pa smo naredili nepotrebno zmešnjavo, ki jo lahko rešimo le s skupnimi močmi. Vaš lektor Kralj in Janez Hočevar-Rifle, katerega nastop je omogočila Kulturna skupnost Trebnje. Dvorana je bila nabito polna, to pa je dokaz, da je bil program res dobro pripravljen. J. P. AKTIVNI UPOKOJENCI Na Mirni je poleg drugih društev tudi društvo upokojencev, ki šteje 164 članov. Okrog 15 upokojencev pa še ni vključenih v društvo. Delo društva je dokaj pestro. Tako organizira razne izlete, ki so pravo razvedrilo za člane. Poleg tega pa aktivno sodelujejo v družbenopolitičnih organizacijah kraja, nekateri pa so tudi delegati SIS in podobno. Člani lahko preživijo letni oddih v Izoli, Piranu, Rogaški Slatini in drugod po znižani ceni. Vendar pa ugotavljajo, da te ugodnosti člani premalo izrabljajo. V nedeljo, 19. marca t. I., so imeli letno konferenco društva, na kateri so pregledali dosedanje delo in si zastavili delovne naloge za naslednje obdobje. LOJZE KOPRIVEC GRIPA JE MIMO V januarju in februarju t. L je v Zdravstvenem domu na Mimi iskalo zdravstveno pomoč 1767 bolnikov. Med njimi je bilo 186 primerov gripe. J. P.