Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 štev. rač. poštne hran. 12.549 iihaia vsako nedeljo II. LETO SRHJifiS Murska Sobota, 15. oktobra 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 42 Volilna borba Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Nikola Uzu-novič je dal izjavo o svojih pogledih na volilno borbo v Sloveniji. Kot predsednik stranke, za katero stoji ogromna večina jugoslovenskih državljanov, je g. Uzunovič danes eden najmero-dajnejših državnikov v naši domovini. Izjavil je: „Po poročilih, ki jih ima vodstvo naše stranke, je borba za občinske volitve v dravski banovini zelo živahna. Opozicija nastopa z vso svojo močjo. Proti temu bi nihče ne imel ničesar, toda kakor slišim, se tamošnja opozicija ni naučila ničesar novega in ne pozabila na staro. Tudi danes gre v borbo s starim orožjem. Očividno se še vedno ne zaveda, da so nepovratno minili časi verskih in plemenskih front. V naši lepi Jugoslaviji nikdar več ne bo niti' ne more priti do izraza nobena politična grupacija, ki ne računa z dejstvom, da so temelji za naše notranje politično življenje postavljeni z zgodovinskim manifestom, z državno ustavo in z obstoječo državno ureditvijo. Vsaka in vsakogar akcija izven tega okvirja ni več nikaka politika, marveč je pustolovščina. Kolikor pa poznamo brate Slovence, oni niso avanturisti, nego realni ljudje. Zato sem prepričan, da bodo kot taki 15. oktobra poklonili svoje zaupanje zdravi in danes edino možni državni politiki popolnega edinstva, kojega nosilci v dravski banovini so pristaši naše Jugoslovenske nacionalne stranke. Prepričan sem, da bodo Slovenci v veliki večini glasovali za liste naših prijateljev. Če se opozicija v dravski banovini pri agitaciji poslužuje zlorabe verske in plemenske občutljivosti i če prorokuje, kakor da bi imela 15. oktobra nastopiti sprememba, ki bi vse naše politično življenje vrnila na ona stara pota — mi vsem tem demagogom, ki zavajajo ljudstvo, jasno in glasno odgovarjamo: Jugoslovenska nacionalna stranka — kakor je to rečeno tudi v njenem programu — spoštuje vero ter plemenske in po- krajinske posebnosti, toda bori se in se bo borila proti vsem, ki vse to zlorabljajo v strankarske svrhe. Kar se tiče intrig o povratku starih, prejšnjih razmer, sem že rekel, da je staro nepovratno, končano. Ne samo, da 15. oktobra ne bo nikakih sprememb, o kakršnih govori opozicija v dravski banovini. Takih izprememb, kakršnih si opozicija želi, sploh nikdar več ne bo! Če se ima kaj spremeniti, potem ima izpreme-niti opozicija iz vseh temeljev, in to čimprej celokupno svojo po- litiko in vse svoje postopanje. Prepričan sem, da ji bo v to služil tudi 15. oktober kot dober pouk. Pozdravljam vse prijatelje v dravski banovini. Zavedajo naj se, da so del vojske, ki je nepremagljiva, ker je nepremagljiva zastava, pod katero se borijo. Četudi bi v kaki občini ostali v manjšini, naj vedo, da stoji za njimi poldrugi milijon zavednih Jugoslovenov, organiziranih v Ju-goslovenski nacionalni stranki, ki jih ne bo nikdar zapustila". politika Atentat na Dr. Dollfussa. Prejšnji torek popoldne je bil izvršen na zveznega kancelarja dr. Dollfussa atentat, ki pa se je k sreči končal brez hujših posledic. Bivši vojak Rudolf Dertil je oddal na zveznega kancelarja v veži dunajskega parlamenta dva strela, ki sta ranila kancelarja. Dr. Dollfussa so takoj odvedli na reševalno postajo ter ga za prvo silo obvezali, na to pa odpremili v domačo nego. Njegove poškodbe niso življensko nevarne. Atentatorja so zaprli. Dertil je pristaš narodno sccia listične stranke. Potovanje naše kraljevske dvojice. Že zadnjič smo poročaii o potovanju Nj. Vel. kralja Aleksandra in Kraljice Marije. Na svoji poti v domovino se je naš kralj v Varni sestal z bolgarskim kraljem Borisom. Sprejem je bil izredno svečan in prisrčen. Med obema vladarjema so se vršili tudi razni razgovori. Po tem posetu je naš kraljevski par odpotoval v Carigrad, kjer jih je sprejel predsednik turške republike Kemal paša. Tudi tukaj je bil izredno svečan sprejem in so naši kraljevski dvojici izkazali največje časti. Med našim kraljem in predsednikom turške republike je bil tudi važen razgovor z političnim ozadjem. Med potoma v domovino se je naš vladar še ustavil na grškem otoku Kif, kjer je počastil spomin tisočih srbskih junakov, ki so tamkaj pokopani. Pri sprejemu na Krfu so bili navzoči najvišji grški predstavniki. Vsi svetovni časopisi so posvetili potovanju našega kralja največjo pozornost, ki bo imelo brez-dvomno ugodne posledice za urditev političnih razmer na Balkanu. NaS prosvetni minister bo v teku jeseni in zime osebno inšpiciral prosvetne prilike v naši državi. Gotovo bo prišel tudi v dravsko banovino. Hitlerjevski poslanci so zbežali iz Češkoslovaške v Nemčijo, ker je vlada razpust la njihovo stranko. Hitlerjevci so se nameravali združiti z drugimi nemškimi strankami na češkoslovaškem, da bi lažje rovarili proti državi. TurSko- romunski pakt bo še ta mesec podpisan, ki mu bo sledila sklenitev enakih pogodb med Jugoslavijo in Turčijo ter Bolgarijo. Potovanje našega kralja in važni razgovori z odločujočimi politiki na Balkanu so že dovedli do prvih razveseljivih rezultatov. Sestanek treh kraljev in sicer jugoslovenskega, bolgarskega in romunskega se bo v kratkem vršil čemur politični krogi prepisujejo največjo važnost. Vladna kriza v Španiji je postajala čimdalje težja in razpustili so parlament ter razpisali volitve. Kriza je seveda poostrila notranje politični položaj. Vojaštvo je v pripravljenosti za slučaj nemirov. Nad Katalonijo je bilo proglašeno obsedno stanje. Vsi listi so podvrženi najstrožji cenzuri. Hitlerjevci rujejo dalje v Avstriji. V Kremsu na Spodnjem Avstrijskem so narodni socialisti položili bombo pred domom patriotske fronte, ki je po eksploziji napravila mnogo škode. Na solnograški meji sta dva bavarska narodna socialista streljala na avstrijko obmejno stražo. Občinske volitve na Hrvaškem so se vršile preteklo nedeljo. Hrvatski separatisti, ki imajo svoje zaveznike tudi med Slovenci, so doživeli popolen poraz Pri ogromni volilni udeležbi je glasovalo 90 odstotkov vo-lilcev za liste J. N. S. Volilna udeležba je bila mnogo večja, kakor pri zadnjih občinskih volitvah i. 1926, kljub temu, da so nasprotniki napeli vse sile, da bi ljudstvo odvrnili od glasovanja. Skupno število občin v savski banovini je 517. Jugoslovenska nacionalna strank je dobila popolno upravo v 316 občinah, kombinirano z ostalimi strankami v 148 občinah. Opozicija je dobila večino le v 21 občinah. Prav tako krasna zmaga je bila tudi v primorski banovini. Hitlerjevske svečanosti v Nemčiji se nadaljujejo v nič manjšem obsegu kot do sedaj. V Passanu ob avstrijski meji se je zbralo na socialistični svečanosti okoli 35.000 ljudi. Pri tej priliki so posvetili 200 novih zastav hitlerjevskih oddelkov. Ob francoski meji se je tudi vršila slav-nost. Govorilo je več govornikov. Med sprevodom po mestu, je vihar nenadoma dvignil streho iz pločevine in jo vrgel na cesto, kjer je šel sprevod. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Kandidatne liste za občinske volitve v mursko soboškem srezu. Pristojno sresko sodišče je odobrilo sledeče kandidatne liste za občinske volitve: 1.) Bodonci: I. HodoSček Ludvik, pos. Zenkovci Beznec Štefan, pos. Bodonci. II. Maršik Rudolf, gost. Bodonci Hodošček Franc, pos. Zenkovci. 2) Cankova: I. Vogler Viktor, gost. in trg. Cankova, Gutman Štefan, gost. in trg. Cankova. 3.) Gornja Lendava: I. BokanJosip, pos. in pism. G. Lendava Maje Josip, pos. G. Lendava. II. Bačič Franc, pos. G. Lendava, Ž6kš Mihael, pos. Kovačovci. 4.) Gornji Petrovcl: I. Bohar Adam, pos. Stanjevci, Balek Jožef, pos. Neradnovci. 5.) Gornja Slaveča: I. Fartek Janez, pos. Kuzma, Mešič Franc, pos. Dol. Slaveča. II. Sabo Franc, pos. Dol. Slaveča, Špilak Franc, pos. Doliči. 6 ) Krlževcl: I. Kučan Peter, pos. Križevci, Vez«r Karol, gostil. Domanjšovci. 7.) Kupšlncl: I. Titan Janez, pos. in gost. černelavci Cigfit Franc, pos. Kupšincl. II. Gider Jošef, pos. Vančavas, Kumin Janez, pos. Černelavci. III. Norčič Ivan, pos. Kupiinci, Gorčan Ješko st., pos. Kupiinci. 8.) Mačkovct: I. Kocet Ludvik, pos. in trg. Mačkovci, Lendvaj Štefan, pos. Moščanci. II. Car Aleksander, mlin. in p. Dankovci Banfi Šttfan, pos. Moščanci. 9) Martjancl: I. Vezir Geza, pos. in gost. Martjanci, Celeč Štefan, pos. in trg. Sebeborci. II. Kovačič Koloman, pos. Mlajtinci, Škalič Štefan, pos. Sebeborci. 10.) Murska Sobota: I. Hartner Ferdinand industr. M. Sobota Pertot Kristjan, c. geom. M. Sobota. II. Koder Anton, notar M. Sobota, KOhar Franc, trg. M. Sobota. 11.) Murska Sobota okolica: I. Celeč Ferdo, ravn. posoj. Rakičan, Rajner Imre, pos. Rakičan. II. Kovač Alojz, kovač Bakovci, Jablanovec Jožef, pos. Bakovci. III. Martinec Anton, pos. Satahovci, Horvat Anton, pos. Krog. IV. Rajner Martin, pos. Krog, Tratnjek Martin, pos. Bakovci. 12) Pertoča: I. Kolraanko Josip, pos. Večeslavci, Partl Jurij, gost. Pertoča. 13.) Prosenjakovcl: I. Hack Jožef, pos. Selo, Lipaj Vince, pos. Selo. II. Varga Koloman, tm.InD.Prosenjakovci Torok Ludvik, pos. Fokovci. 14.) Puconct: I. Kuhar Štefan, mlin. in pos. Puconci, Vratarič Nikolaj, pos. Predanovci. 15) Rogašovcl: I. Unger Mihael, pes. Serdica, Mekiš Šttfan, pos. Nuskova. 16.) Strukovci; I. Šavel Aleksander, pos. Puževcl, Godina Ivan, pos. Lemerje. 17.) Šalovci: I. Štefanec Franc, pos. in gost. Šalovci, Županek Vilmoš, pos. Šalovci. II. Žiško Janez, pos. šalovci, Barbarič Adam, pos. Šalovci. 18.) Tešanovci: I. Antalič Vince, pos. Vučja gomila, Antalič Janez, pos. Vučja gomila. II. Kuhar Štefan, pos. Tešanovci, Titan Jožef, pos. in trg. Moravci. 19) Tišina: I. Ciglar Ivan, pos. Mur. Petrovci, Gibičar Štefan, pos. Gederovci, II. Ficko Štefan, trg. in pos. Tišina. Štibler Janez, pos. Petanjci. III. Gabor Franc, pos. Tropovci, Šafarič Jožef, gost. Petanjci. Volilci! Opozarjamo volilce, da po § 10 uredbe o občinskih volitvah morajo tudi tam, kjer je vložena samo 1 lista izpolniti svojo dolžnost. V nedelje dne 15. t. m. vsi na volišče! Dobava Za urad sreskega načelstva v Murski Soboti je nabaviti 82 prvovrstnih bukovih cepanic in 50 q črnega premoga. Dobavo je izvršiti takoj in je ponudbe staviti pismeno do 17. oktobra 1933 na sresko načelstvo v Murski Soboti. Nove takse za oskrbne strošhe v bolnici. Upoštevajoč gospodarsko krizo je kraljevska banska uprava dravske banovine z odlokom z dne 22. IX. 1933 VI. No 16.548/2 in z odobre-njem ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 16 IX 1933. S. Nc. 15 241 uveljavila z veljavnostjo od 1. oktobra 1933 dalje nov pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnicah- Po tem pravilniku znaša v banovinski bolnici v Murski Soboti dnevna oskrbnina: v III. razredu Din 28.75, v II. razredu 69.- Din in v I. razredu Din 103 50. V načelu mora plačati oskrbne stroške vsak bolnik oziroma njegovi svojci, v kolikor so to dolžni po veljavnih zakonih. Kraljevska banska uprava pa more na utemeljeno prošnjo radi nesreč ali drugih neprilik plačilo oskrbnih stroškov, olajšati. To velja predvsem za kmetsko ljudstvo, ki ni v javni službi ali zaposleno pri takem delu, pri katerem je potrebno zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev. Bolniki sami ali njihovi svojci ne plačujejo oskrbnih stroškov, ako se zdravijo vsled odprte jetike, radi duševnih bolezni ali radi spolnih bolezni. V vseh drugih primerih nalezljivih bolezni plačila oskrbnih stroškov niso oproščeni. Država, odnosno banovina plačuje oskrbne stroške III. oskrbnega razreda za državne in banovinske aktivne in vpokojene uslužbence, kakor tudi za njihove rodbinske člane, za katere prejemajo uslužbenci rodbinske doklade. Dalje za vpokojene častnike, vojne uradnike, aktivne in vpokojene orožnike in za rodbinske člane teh uslužbencev. Isto tako za dnevnlčarje in honorarne uslužbence v državni in banovinski službi. Rodbine aktivnih častnikov, podčastnikov in prostih vojakov nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v banovinskih bolnicah. Oni uslužbenci in njihovi rodbinski člani, ki imajo po pravilniku pravico do brezplačnega zdravljenja v III oskrbnem razredu, morajo pri sprejemu v bolnico predložiti predpisano potrdilo o službovanju, odnosno o pravici do rodbinske draginjske doklade. Vsi oni uslužbenci in njihovi rodbinski člani, ki imajo po pravilniku pravico do brezplačne oskrbe v III. razredu, se morejo oskbovati v II. razredu proti dnevnemu doplačilu 30 Din. To doplačilo je treba plačevati vsakokrat vnaprej za 14 dni. V kratkem se bo uveljavilo v banovinskih bolnicah tudi ambulantno zdravljenje za siromašne bolnike in za državne ter banovinske uslužbence brezplačno, premožnejši bolniki bodo pa plačevali porabljeni materjal po nabavnih cenah. Glede ambulantnega zdravljenja bo kraljevska banska uprava dravske banovine v kratkem razglasila in oveljaviia poseben pravilnik, po katerem bo jasno razvidno, kdo in na kakšen način bo deležen ambulantnega zdravljenja v bolnici. Občinske volitve Krajevni odbori J. N. S. za srez Murska Sobota pozivajo vse svoje pripadnike, somišljenike in ostale volilce, da oddajo v nedeljo vsi svoje glasove edinole: Jugoslovanski nacionalni stranki. Rodovniškim organizacijam: Ker originalci v Božjakovini niso odgovarjali, jih komisija ni nabavila. Murska Sobota — Poročila sta se tukajšnji trgovec g. Ernest Štivan z gdč. Flisar Marijo. Velika množica ljudi, ki je prisostvovala obrednim svečanostim priča o spoštovanju in preijubljenosti mladega para. Mladim zakoncem naše iskrene čestitke in mnogo sreče v novem živijenju 1 — K zadnjemu poročilu »Pod avtomobil je padla" dostavljamo sledeče : Nesreča se je zgodila v od daljenosti 30 metrov od avtomobila v katerem se je vozil trgovec g. Cve-tič. Ponesrečena ženska, ki je sedela na visoko naloženem vozu je padla pod voz v trenutku, ko se je ta hotel umakniti pred bližajočem se avtomobilom na travnik. Kolo lastnega voza ji je zdrobilo nogo in ni g. Cvetič z nesrečo v nikakšni zvezi. — Smrt. Po daljši mučni bolezni je preminul v Barkovljah g. Anton Ščuka oče g. prof. Ščuke, ki je pred tedni zapustil naš kraj. Težko prizadetemu sinu naše sožalje I — Kreditna zadruga javnih usluž bencev v Murski Soboti za srez M. Sobota in Dolnja Lendava obvešča vse iavne nameščence iz mursko-soboškega in dolnjelendavskega sreza, da je začela poslovati. Pristopnina, ki se plača enkrat za vselej znaša Din 5 —, članski deleži pa Din 100 -in se ga lahko plačuje tudi v mesečnih obrokih po najmanj Din 10 —. Isti ostane last člana in se bo v smislu sklepa občnega zbora po preteku enega leta obrestoval. Pri zadrugi je uvedena za vsakega člana obvezna stalna štednja; najmanjši mesečni vložek znaša Din 10'— in se obrestuje po 6%- Stalna štednja se sme dvigniti še-le po treh letih in to samo znesek, ki je že naložen 3 leta. Razen stalnega varčevanja, se sprejemajo tudi vloge navadnega varčevanja, katere zadruga obrestuje po 5%, vezane z najmanj 3 mesečno odpovedjo pa po 6%, ki se lahko vsak čas dvignejo, ka bo denar vedno na razpolago. Sedaj v začetku se dajejo članom posojila do najvišjega zneska Din 3000 —. Posojila dobivajo le člani, hranilne vloge pa se sprejemajo tudi od nečlanov, toda le do najvišjega zneska Din 10.000*— od posameznika. Pozivamo vse javne nameščence iz murskosoboškega in dolnjelendavskega sreza, da pristopijo k tej velevažni ustanovi v čim večjem številu, saj z lastnimi dobrouspevajočimi ustanovami pokažemo svojo moč, samozavest in samostojnost. Vse informacije se dobe pri upravnem odboru .Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti." Upravni odbor. — Tombola. Vsakoletna tombola tukajšnjega Sokolskega društva privabi mnogo vedno ljudstvo iz bližnje in daljne okolice, v upanju, da se jim sreča nasmehlja in da bodo deležni bogatih daril. Tako tudi letos. Ljudstva je bilo mnogo in zadnja nedelja ni v ničemur zaostala za tovrstnimi prireditvami v preteklih letih. Prvi dobitek 2000 Din je dobil Sever Janez, krojaški pomočnik iz Pečarovci, drugi dobitek 1000 Din Durič Zoltan mizarski vajenec iz Rakičana. 5G0 Din je dobil Siplič Ludvik sin posestnika iz Gorice, ga. Žibert Helena soproga strojevodje je dobila klafter drv. Ma-rič Marija hči mal. posestnika iz M. Črnci je prejela usnje, Benkič Franc posestnikov sin, otroško Tivar obleko jn Zelko Ana kuharica v M. Soboti pa vrečo moke. Poleg teh srečnikov je bilo še mnogo drugih, ki so dobili večja in manjša danla. Prireditev je vsestransko uspela. Pripominjati še moramo, da so iz lastne volje darovali za Sokola od svojega dobitka in sicer: Sever Janez 500 Din, Durič Zoltan 100 Din in Siplič Ludvik 50 Din. Fantje zaslužijo za svoja dejanja največje priznanje! — Osebna vest. Po odhodu učiteljice ge Amalije Velnarjeve je bila tukajšnji osnovni šoli prideljena ga. Antonija Bračko, ki je službovala nekaj časa v Tišini. Gornja Lendava — Surovež. Na občinski cesti v Otovcih je zadnji teden peljal neki R. z kravjo vprego prazen voz. Na križpotu mu pripelje od strani poln voz gnoja ob katerem je stopala kmetica S. Radi strmine in teže voza je voznica pri križanju glavne poti živino zadrževala in s tem nehote zaustavila voz imenovanega. To pa je R. tako razkačilo, da je parkrat pošteno zamahnil z bižem po ženski. Žena S. je radi dobljenih ran poiskala zdravniško pomoč ter obenem suro-veža javila orožnikom. Imenovanega moža bo gotovo zaslužena kazen spametovala in naučila kako se je treba obnašati z bičem po cesti. — Tatvina. V preteklih dneh se je pripetil zopet drzen vlom v vasi Tieschn v Avstriji. Roparji so vdrli ponoči v trgovino Ebenhart ter odnesli za večji znesek raznovrstnega blaga. Roparje je pregnal sam trgovec, kajti nočni ropot v trgovini ga je prebudil, nakar se je napotil na balkon in začel streljati. V mesečini je opazil več oseb 5—10, med njimi tudi ženske. Vsi so bili bosi. Nekega moškega je s strelom zadel, tako da je od bolečin zakričal in sta mu nato priskočili dve osebi na pomoč in z ostalimi odhiteli v temno noč. Od strani roparjev so padli trije streli. Preiskava je dognala, da so storilci iz naše strani, ker so sledovi vodili do drž. meje, skozi obmejno občino Gerlinci in še dalje v notranjost. To je že 5. roparski slučaj v bližini meje. Vsi ropi so bili izvršeni v velikem obsegu in z znatno škodo. Ker je padel ves sum, kakor vsigdar, tudi tokrat na naše cigane, so orožniške slanice pričele z vso vnemo preiskovati vse cigane svojega območja. Dosedaj še niso prišli na sled drznim tolovajem. — Trahom. Tuk. banovinski zdravnik g. Dr. Lukman je te dni končal pregled šolske dece svojega okoliša. Glavna bolezen, ki razsaja med učenci je trahom. A tudi ta nalezljiva očesna bolezen pod vestno skrbnostjo g. rr. rapidno pada od leta do leta. Več slučajev te bolezni je bilo letos opaziti le pri otrocih šol. okoliša G. Lendava in Sv. Jurij. DOPISI Bokrači. Dne 29. septembra 1933, ko so bili domači na polju, se je obesil doma v drvarnici Hari Ivan, mali posestnik v Bokraču srez M. Sobota. Malo preden se je obesil je skočil v domačo mlako, kjer si je hotel vzeti življenje, kar se je dognalo po tem, da je bil popolnoma moker, a blatne je imel noge in roke. Tam si ni mogel vzeti življenje ker je bilo najbrž premalo vode. Že 5 do 6 let je bolehal na kiii. Od časa do ča-ča je bil radi navedene bolezni tako obupan, da si je v zadnjih 4 letih hotel ponovno končati življenje, kar so pa vedno preprečili domači. Usodnega dne je rekel sinu Štefanu, naj le gre na njivo kamur bo tudi on prišel za njim, a če ne bi prišel tja bo šel z živino na pašo. Ker ni bilo očeta na njivo, niti ni pasel, je še! sin Štefan domov pogledat, kjer je našel očeta obešenega. Preplašen je poklical sosede. Sosed Žganjar Štefan je obešenega takoj snel iz vrvi in poskušal istega obuditi z umetnim | dihanjem, kar pa je bilo zaman, ker je smrt nastopila že približno 1 uro poprej. Fokoyci. Na žandarmeriski Staniči v Fokovcih se nahaja več oblek in perila, kar je bilo zadnje mesece zaplenjeno ciganom. Če je bilo komu od obleke in perila kaj ukradenega, a še ni dobil nazaj, naj se zglasi na žand. Staniči v Fokovcih in si pogleda če je med zaplenjenim tudi kaj njegovega. Med zaplenjeno obleko je tudi vrv za šušenje perila (Amerikanska) dolga 9 in pol metra, namizni prti, hlače suknje i. t. d. Vse izvira brez-dvomno od tatvine ciganov. Puconci. Za občinske volitve v Puconcih je vložena samo ena lista. Nosilec liste je Kfihar Štefan pos. in mlinar iz Puconci. Občina Puconci voli 24 odbornikov in ravno toliko namestnikov. Volilnih bojev sicer ni, ker je samo ena lista, vendar se vsi volilci zavedajo dolžnosti in se pripravljajo, da bodo šli na volišče. Ker niso tisti za katere so jih nekdaj očrnili. — Stopedesetletnlco obstoja ev. fare v Puconcih bode ves seniorat 22. t. m. dostojno proslavil. V svrho tega postavljeni spomenik je že izgo-tovljen in se bo odkril navedenega dne. — Naš kolodvor se izkazuje zopet za premajhnega. Sezona za nala- Iganje jabolk, krompirja, gramoza, ži- ta itd. se je začela. Vozovi tam nimajo prostora in morajo stati na cestah, kjer ovirajo promet. Razš ritev ie postaje bi res bila umestna. MED TEDNOM DOMA V Šibeniku je policija zaprla nevarno pustolovko Marijo Metičevo, ki se je trikrat omožila, ne da bi ji kateri mož umri. Zanimivo je, da je pri drugi in tretji poroki predložila smrtna lista prejšnjih mož. V Velikem Borku kraj Beograda so razbojniki napadli družino tamkajšnjega župana baš ko so sedeli pri večerji. Vstopili so v sobo, se predstavili in vljudno zahtevali denar in orožje kar so jim izročili prestrašeni domačini, ki jih je obkolila do zob oborožena tolpa. Ko so se že dobro navečerjaii v krcgu družine so z plenom zapustili hišo. V Novem mestu je neki atomo-bilist pustil vozilo na cesti, a sam je stopil v bližnjo hišo po opravkih. Njegovo odsotnost je izrabil neki krojaški vajenec, ki je začel vrteti različne naprave na vozu. Nenadoma se je voz premaknil, zdrvel po ulici in se z vso silo zadel v hišo kjer je obstal z razbitim sprednjim delom. Škoda znaša nad 10.000 Din. V Veliki Peratovici je kmet Tr bojevič kopal vodnjak. Izkopali so že 18 m globoko brez vsakih nezgod. Na dnu vodnjaka je deial delavec Siijepčevič, ki se nenadoma na klice ni več oglasil. V vodnjak se je spustii delavec Cvijanovič in tudi on se ni več oglasil. Še tretji se je spustil v globino kjer je ostal brez odziva. Ko so slutili nesrečo so se še drugi spustili v vodnjak z zavezanimi ustmi kjer so našli dva delavca mrtva, a tretjega onesveščenega. Vsi so se zastrupili. Neki kmet iz Male Subotice je oral njivo in s plugom spravil na površino sveženj, v katerega je bil zamotan mrtev novorojenček. Komisija je ugotovila, da je otrok prišel živ na svet ter da je bil živ pokopan. Izvoz Češpelj iz Bosne je za letos v glavnem končan. Cena češpljam se je gibala 1.75 za kg. Iz Brčkega so letos izvozili nad 2000, iz Orašja pa 510 vagonov češpelj. DRUGOD Nad Poznanjem sta trčili v zraku dve letali v višini 1000 m nad zemljo. Pilota sta se rešila s padali. Med potoma iz Ženeve v New York je Izginilo iz denarne vreče denarno pismo s 100 000 švicarskimi franki (nad 1 miljon din). Gozdar Schober v Foelliku na Gradiščansketn je ustrelii jastreba, ki je hotel napasti njegovega štiriletnega otroka. Med strelom se je roparica okrenila celo proti gozdarju. Ustreljeni jastreb tehta 13 kg in meri z razpetimi krili 2.60 m. Na progi Monakovo—Augsburg so preizkusili električen vlak, ki se je izredno dobro obnesel. Vozil je s po- vpreCno brzino 153 km na uro. V Tampicu v Mehiki, kjer je divjal strašen vihar in razdejal večji del mesta, še vedno odgrinjajo mrliče. V bližnji vasi Corcovapo so odkopali 17 trupel, o katerih so zdravniki izjavili, da so živeli pod razvalinami več dni. Pri Astori na Španskem se je zrušil 60 m visok most med gradbenimi deli. Več delavcev je bilo usmr-čenih. V madžarki vasi Tarzcal se je pojavil davčni izterjevalec, da zarubi kmeia Pata\ty ja radi neplačanih davkov. Pataky je prosil izterjevalca naj odgodi eksekucijo o čemur pa ta ni hotel ničesar slišati, za to je Pataky pograbil sekiro in razbil z njo ekse-kutorju glavo. Te dni je izbruhnil v nekem parku blizu Los Angelesa ogenj, katerega so poslali gasit brezposelne de lavce. Dvesto delavcev je zajel ogenj v nekem jarku iz katerega ni bilo izhoda. Komaj polovici nesrečnikoV se je posrečilo uiti iz gorečega morja, ostali pa so zgoreli. Naznanilo« Podpisani Prelog Avgust otvo-rim svojo mesnico v Beltincih (gostilna Kreslin) ter se priporočam cenjenemu občinstvu. PRELOG AVGUST, mesar Beltinci. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Prva Goetheova ljubezen v opereti Franza Leherja FR1EDERIKH V gl. vlogah: Mady Christians, Hans Heinz Bolrnann, Else Ester in Otto Walburg. Predstave se vrSijei v SOBOTO, dne 14. oktobra zvečer ob i/29 uri in v NEDELJO, dne 15.okt. popoldne ob 724 uri in zvečer ob y29 uri. Iz delovanja Združbe tpgovcev v Murski Soboti. Takse za pritožbo pri državnem svetu ali upravnem sodišču. Čl. 69 taksnega zakona in pri-stojbinskega pravilnika k tarifni postavki 52 taksnega zakona je bil sedaj naknadno ukinjen, ker je bila tar. postavka 52 taksne tarife v zakonu o taksah izpremenjena v smislu objave v Službenem listu kos 3 št. 16 iz leta 1933 ter se sedaj plačujejo te takse: Za pritožbo ali tožbe, vložene pri državnem svetu ali upravnem sodišču 1% po skupni vrednosti spornega predmeta. Ta taksa pa ne sme biti manjša ko 200 Din za pritožbe ali tožbe vložene pri upravnem sodišču. Če je sporni predmet neocenlji-vega značaja, se plača: za pritožbe (tožbe pri državnem svetu 400 Din pri upravnem sodinču pa 200 Din. Za pritožbe, ki jih vlaga državni nameščenec pri državnem svetu zoper odločbe, s katerimi se mu je kot državnemu nameščencu prekršila pravica, se taksa ne plačuje vnaprej. Pobere pa se, če državni svet potrdi odločbo, proti kateri se je drž. nameščenec pritožil. KMETIJSTVO Konserviranje zelene Krme. (Silo.) XI. Konserviranje rastlin, ki imajo za kvasenje premalo sladkorja. Že v uvodnih poglavjih je orne. njeno, da se mora ensilirati metuljni-ce (detelje, grahorka, grah), ki imajo dosti beljakovin pa malo sladkorja, le s primesjo sladkorja ali rastlin, ki imajo dosti sladkorja. V industrijskih državah vporabljajo za to svrho me-laso, kar pa za naše razmere nemore priti vpoštev. Posnemati bomo morali tudi tu Podravince, ki sejejo samo v ta namen sladkorno peso. Gospodar, ki ima silo, poseje letno parcelico od 100 do 200 kvadratnih metrov, ki mu da do 20 meterskih stotov in še več sladkorne pese, kar mu za ensilira-nje zadostuje. Sladkorno peso že lahko rabi v jeseni pri ensiliranju otave, otaviče ali detelje. Preko zime jo shrani kakor drugo peso ali repo. Pri ensiliranju metuljnic se doda 3 do 5% zribane sladkorne pese, to bi bilo za vagon ensiliranih me-tuljnatih rastlin krog 5 meterskih stotov sladkorne repe. Detelje se ensilira takole: pokosi se jo, ko je v najlepšem cvetu in se jo zvozi hitro domov. Tu se jo takoj še popolnoma svežo na kratko razreže. Ta sečka se zmeče v silo, kjer ji eden delavec primešava zriba-no sladkorno peso. To se potem do_ bro stlači. Slaba stlačena ensilaža se vsede do 50%) dobro stlačena pa samo za 10%. Na vsak način se mora gledati, da se silo čimprej napolni in zapre, da se kvasenje hitreje izvrši. Na ta način se ensilirajo čiste kulture metuljnic. V praksi se kvasi s pomočjo sladkorne repe Ie detelje, katere se seje same, med tem, ko se seje ozimna kakor jara grahorka, ozimni grah in podobno, vedno mešano s kako žitarico, ker drugače bi ta posevek polegel in segnil. (Dalje sledi.) Težili ali lahki konj. Naša konjereja v celem pomurji je takšna, da nemreš znati, bole povedano spoznati več, kakšne pasme je. Lepoga, zemlikovoga »Medžimurca* veS nega, pokvaro ga je mrzlokrvni, negibčen beigijec tak, da dnes nimamo ne belgijca ne medžimurca, temveč eno konjsko žival, ki je za vse napake občiitliva, samo za gibčnost nej. Gda smo to ne samo mi spoznali, nego so previdlijto i merodajni krogi i strokovnjaki, se je že pred lejtmi začnolo razgovarjati od toga, kakšni čistokrvni pasemski okoliš se na] določi za to našo pokrajino. Se razmi, če se od kaj takšnega guči, ka nas v prvoi vrsti interesira, ne-smemo ostati tudi i mi negibčni, kak ta degenerirani belgijsk ali medžimur-ski konj. Zato se je Kmetijska podružnica v M. Soboti odločila pozvati na den 12. februarja t. 1. anketo vsej konjerejcev okoliša, da zavzemejo stališče prvle, kak pa bi se od toga enostransko odločalo, mogoče na škodo nas i naše konjereje. Na tej anketi je odločitev t&di padla i to z izjemo g. Martinca, iz Satahovec so se vsi navzoči izjavili za lehkega konja i obenem pa za .Noniusa," kak za kmečko delo i za naše razmere najsposobnejšega. V zvezi z to anketo, pa smo čteli v „Novine" listi nekaj dregaranja, podpisano od g. Martinca i to pod naslovom „Konjerejci zahtevajo Na-musa" („Novine" štev. 38. z dne 17. sept. t. 1.) G. Martinec trdi, da se je njega izvajanja ni vneslo v zapisnik, zakaj nišče neve kak je potrebna belgijska pasma. Jaz podpisani, ki sem vodo to anketo moram povedati, da je bila ta anketa na kiteri se je debatiralo, vsak je svoje mnenje povedo, kaj pa se je posebej ne dalo na zapisnik, zakaj se je ne dalo tiidi na g. Martinca. Na zapisnik se je dalo samo strokovno mnenje i mnenje večine, zakaj se je v zapisniki uvekive-čilo samo mišljenje i sklep večine, to je to, da se naj namesto težkega i degeneriranega belgijskega konja določi pri nas pasemslci okoliš za konja — „Nonius." Ka se pa tiče izvajanj g. Martinca v članki na dale, sem mnenja, da ravno ne je merodajno to za določitev potrebe ali nepotrebe ene ali drflge pasme če se njega izvajanja vpišejo v zapisnik ali ne. t&di če guči z gospodarska potrebe. Za to je potrebna splošna želja. Splošna želja pa se je odločila za ..Noniusa." Ne-potvarjamo da je g. Martinec dobil direktive iz Čakovca, to potrdi sam v članki, gda bole zna što je kopo žre-bico g. Forjana, to je da je kupo g. Vajda iz čakovca ne pa mlinar iz Vojvodine. — „Namus" konja jas nepoznani, zato nemrem podbijati trditvi g. Martinca, ali da poznam konja „Nonius," to pa lehko trdim da je v denešnji razmeraj za kmeta več vreden i za naše prilike sploh, kak pa imeni neznani degenerirani mrtvak, šteromi mi davamo cono: »medjimu rec" in »belgijec.« Nisem tak star konjerejec kak g. Martinec, zato ga neščem preveč podbijati, trdim pa odkrito, da sem se včBo orati z železnim plugom v šte-roga sem meo vprežene medžimurske konje, prešo sem pa na modernejši „Sack"-ov plug, v štere sem zapre-gao konjičke od žrebca arabijanca polkrvca. Kak te sakov pliig je obra-Čao brazdo popolnejše z menšo man-tro, ravnotak so z orali te mali konjički eno i isto njivo za 75%-o v prvle z menšov mantrov, pelali so pa ravnotak en kubik šodra kak žmetni konji, samo malo hitreje. Te konjički so bili vseeno brez napake, ne kak težki, ki so njim otekle noge, pa sem je potem vseeno odal v starosti 5—6 let za Din 8500.- za par, ka se je za težki par dobiti bila bela vrana. Samo štiridvajset let sera samostojen konjerejec, med štero dobo sem pa itak meo priliko delati tOdi i z žrebcami. Kak oskrbnik žrebcov 6 let, sem mogo spoznati tiidi razliko sposobnosti dvoje pasem konj. Zato če ičemo biti za javno dobro, nesmemo gledati za lasten korist, nego privoščiti narodi tisto, ka njemi je za po-vzdig že itak propadnjenega gospodarstva. I Pozor! I Točna postrežba! MURSKA j I ' /-y>, • ' " V' m F50B0TA LENDAVSKA GEST9 I Oblastveno odobrena zaloga smodnika (praja) vseh vrst šiber (šprij) patronov in drugih lovskih potrebščin. Ka guči za lehkega konja sem skoraj povedo, vendar glede rentabilnosti morem omeniti ešče i to, da malo je ltidi, ki včasi-včasi nebi za-pregli v koles; da pa daljše bezanje težkomi konji je na škodo, je vendar verjetno. Konj .Nonius" je pa tOdi za bezanje. Modernizirati pa se moremo tiidi po amerikanskom; čas je penez; i kemhitreje včiniš z lehkim konjem eno delo, temprvle se začneš lehko v drflgo. Ali ma pomen dnes za mesa volo rediti žrebeta? Mislim, da moremo tO vzeti papir i računati I Ka pa je tovorni auto nej izrino tež ke konje? Zakaj pa te je potrebno, da mi naj težki konj tlači zemlo, če imam valek i stlačim po potrebi tam zemlo i tak, kak se dostaja 1 Lehki konj je dnes jedino rentabilen in sposoben za naše razmere, zakaj — v splošnem interesi — ima vsak greh, ki nasprotno trdi. Da pa smo se odločili ravno za „Noniusa", se pa je zgodilo zato, čeravno ni je tak lepi, ali je trptlvi, vzdržlivl i oporen, pela kelko je za kmetijo potrebno, beži pa rad. Tak i zavolo toga se je tak zgodilo, zdaj pa ostane samo prošnja, da se ništerni gospodje naj zavzamejo bole za to javno vprašanje, naj se tak nezavlečiije rešitev. Bodimo večini podložni, ar je v nji i ne poedin-cev interesi kemprejšnja rešitev odločilne važnosti. KUHAR ŠTEFAN preds. kmet. podr. Tržne cene. Sombor: pšenica bačka okolica Sombor 96—98, gornja bačka 100 102, srijemska slavonska 95 do 97 50 banatska 95 97 50, bačka potiska 100 -102, grah bački 140-145, ostalo neizpremenjeno. Novisad: pšenica bačka okolica Novi Sad, okolica Sombor 97—98, srednjebaška, gfernjebaška potiska in in ladja Tisa 99 -100, gornjebaška 101—102, gornjebanatska in baška ladja Dunav 98-99, sremska 95- 96, slavonska baška ladja Begej 96 97, južnobanatska 90 - 91. Oves: baški, sremski in slavonski 52 do 54 Din. ječmen: baški in sremski 64/65 kg Din 61 do 63 Din. Koruza': baška 63 65 Din; baška okolica Sombor 64 66 Din; slavonska 66-68; banatska 59-61 Din; baška bela 77.50—80 Din;baška ladja Sava 63-64 Din; ladja Begej 65-66, ladja Tisa ali Dunav 66- 67 Din. Moka: baška in banatska Og in OOgg 190 210; (2) 170-190; (5) 150 170, (6) 110 120; (7) 80-90; (8) 55—60; sremska in slavonska Og in Ogg 180-195, (2) 160 -180; (5) 140-160; (6) 105-115; (7) 75-85; (8) 52 50—55. Otrobi: baški sremski in banat-ski 41-44. Fižol: baški in sremski beli 130 do 135. Živina. Bljelovar: letni sejem: dogon je sledeči:580telet, 31 juncev, 143 volov. 204 bikov, 950 krav, 34 žrebet, 403 konjev in kobil. Cene so bile sledeče (za kg. žive teže): teleta 5-6, junci 4 — 5, volovi 4 50 5.50, biki 4 50 5, krave 2-4, žrebeta za klanje 1.25 do 1.75, žrebeta komad 800 - 2000, (konji in kobile 1.25 — 1.50, za mesarske svrhe) 800 - 2000, za vprego 2000 do 4000) in 2000—4000 za pleme. Vabilo. PREKMURSKA POSOJILNICA V MURSKI SOBOTI r. z. z o. z. sklicuje redni občni zbor na 29 oktobra 1933 ob 10. uri dopoldne v prostorih svoje zadruge, Šolska ulica h. št. 1. Dnevni red: 1) Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 2) Čitanje revizijskega poročila. 3) Poročilo načelstva o poslovnem in računskem zaključku za 1. 1932. 4) Poročilo nadzorstva o pregledu poslovanja in računskega zaključka. 5) Sklepanje o odobritvi računskega zaključka in podelitvi absolutorija. 6) Sklepanje o dodelitvi čistega dobička rezervnemu zakladu. 7) Volitev načelstva. 8) Volitev nadzorstva. 9) Slučajnosti. Murska Sobota, dne 6. oktobra 1933. Načelstvo. bl;mjn v dobrem stanju se po Mu lili ugodni ceni proda. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni. lzSt se sprejme vajenecpri Ascher t Murski Soboti. B. in Sinu krajevne ZaStO0ltike "daT „PROVANDEIN-a" redilnega praška za prašiče, iščemo. Pišite na: »PROVANCEIN" 2 Josip Junc Ljubljana Dvorakooa ul. 3. J. 176/33-6 Draibeni oklic Dne 4 novembra 1933 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše njive, gozdi in travniki. Zemljiška knjiga Murski Petrovci V24 vi. št. 5, 23, 27, 131. Cenilna vrednost; 6400 Din 03 p. Vrednost pritikline; 9150 Din. Najmanjši ponudek: 4167 D 36 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljati glede nepremičnine v škcdo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni des ki sodišča. Sresho sodišči v M. Siboti, dne 27./9. 1933. J. 62/33-6 Draibeni oklic Dne 9. novembra ob V2II. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njive in travnika. Zemljiška knjiga Pertoča vi. št. 111. Cenilna vrednost: 16.014 Din. Vrednost pritikline ni. Najmanjši ponudek: 10 676 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Spcsho sodišča i M. Soboti, dne 27./9 1933. J 107/33—7 Draibeni oklic Dne 6. novembra 1933 ob 9. uri bo na licu mesta v Nemčavcih dražba nedremičnin hiše, njiv in gozda. Zemljiškka nj/2 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 ponovna dražba nepremičnin; delež do hiše, njiv, travnikov in gozdov. Zemljiška knjiga Kuzma V20 vi. št. 3, J/4 vi. št 93, 136, 188, »/s vi. št. 128, 159, '/so vi. št. 101, i/2 vi, št. 212. Cenilna vrednost: 18 468 Din 45 p, Vrednost pritikline ni. Najmanjši ponudek: 9234 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepre mičnlne v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče i H. Soboti, dne 26 /9. 1933.