GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE PRIMOŽ GAŠPERIČ 37 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1 9 8 5 0 5 0 1 6 9 8 7 9 ISSN 1580-1594 20 € ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE PRIMOŽ GAŠPERIČ geo37 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 17.1.2022 12:55 Page 1 Primož Gašperič Naziv: dr ., profesor zgodovine in geografije, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošt a: primoz.gasperic@zrc-sazu.si Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/gasperic Rodil se je let a 1976 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na štu- dij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kj er je let a 2002 diplomiral iz zgodovine ter let a 2003 iz geografije. Istega let a se je zaposlil na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona M e lik a te r p o s ta l v o d ja Z e m lje p is n e g a m u z e ja . P o d ip lo m s k i š tu d ij je n a d a - lje v a l na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je let a 2016 doktoriral. Je (so)avtor v eč publikacij in objav na temo zgo- d o v in e k a rto g ra fije , s ta rih z e m lje v id o v in p o k ra jin s k ih p re d s ta v . Je u p ra v n ik in č la n u re d n iš k e g a o d b o ra s tro k o v n e g e o g ra fs k e re v ije Ge o g ra fs k i o b z o r- n ik , s o d e lu je v m e d n a ro d n ih in š titu ts k ih p ro je k tih te r v s k lo p u m u z e ja v o d i strokovne programe za skupine in posameznike. pred_zalist_pred_zalist.qxd 17.1.2022 12:57 Page 1 1 geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 1 2 geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE Primož Gašperič geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 3 4 geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 4 LJUBLJANA 2022 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE Primož Gašperič geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 5 Knjižna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 91 © GIAM ZRC SAZU 6 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 912.43(497.4) 528.9(497.4) GAŠPERIČ, Primož Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije / Primož Gašperič ; [kartografka Manca Volk Bahun ; prevodi latinskih, nemških in francoskih naslovov zemljevidov Luka Vidmar, Janez Šumrada, Jerneja Fridl ; prevajalec izvlečka Deks]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2022. – (Geografija Slovenije ; 37) ISBN 978-961-05-0589-1 COBISS.SI-ID 84006147 ISBN 978-961-05-0590-7 (PDF) COBISS.SI-ID 83852291 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE Primož Gašperič © 2022, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Urednika zbirke: Drago Perko, Matjaž Geršič Uredniški odbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jani Kozina, Matej Lipar, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Aleš S mrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Urednika: Matjaž Geršič, Matija Zorn Recenzenti: Darko Ogrin, Miha Preinfalk, Matija Zorn Kartografka: Manca Volk Bahun Prevodi nemških, francoskih in latinskih naslovov zemljevidov: Luka Vidmar, Janez Šumrada, Jerneja Fridl Prevajalec izvlečka: Deks d. o. o. Oblikovalec: Dra go Perko Izdajatelj: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Za izdajatelja: Matija Zorn Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o., Ljubljana Tiskarna: PRESENT d. o. o. Naklada: 250 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0.: https:// doi.org/10.3986/9789610504276 Naslovnica: Kolaž starih zemljevidov slovenskega ozemlja. Av tor fotografije na zalistu je Milan Orožen Adamič. Knjižna zbirka Geografija Slovenije nastaja v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. geo37-uvod_geo21.qxd 17.1.2022 12:59 Page 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 7 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE Primož Gašperič UDK: 912.43(497.4) 528.9(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Monografija predstavlja zgodovino kartografskega razvoja v evropskem in slovenskem prostoru s poseb- nim poudarkom na enotni metodologiji proučevanja starih zemljevidov. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni izrazi (zemljevid, ka rtografija, zgodovina kartografije, zgodovinska kartografija), pomen kar- tografskih del, njihovo proučevanje ter razvoj evropske kartografije od njenih začetkov do 20. stoletja. Sledi predstavitev kartografskih elementov ter njihova delitev na pet osnovnih skupin (naravni, graje- ni, matematični, pojasnjevalni, zemljepisna imena), razčlenjen pa je tudi njihov zgodovinski razvoj. V osrednjem delu knjige p redstavimo metodologijo za proučevanje kartografskih elementov ter rezul- tate analize 58 zemljevidov srednjega merila današnjega ozemlja Slovenije od sredine 16. stoletja do konca 19. stoletja. Kot priloga je na koncu dodan seznam z osnovnimi podatki o najpomembnejših zem- ljevidih, ki prikazujejo ozemlje Slovenije. Osrednja tema knjige so kartografski elementi, ki so že vseskozi osnova vsakega zem ljevida. Predstavljen je njihov razvoj, vpliv različnih dejavnikov na njihovo uporabo, način njihovega prikaza v posameznem zgodovinskem obdobju ter vpliv na ostale kartografske elemente in zemljevid kot celo- to. Značilnosti in spremembe prikaza kartografskih elementov so namreč narekovale temeljne smernice v posameznem kartografskem obdobju. Posamezne vrste kartografskih elementov so se razvijale razl ično h itro. Ponekod je prišlo do »veriž- ne reakcije«, saj je sprememba prikaza lahko vplivala na vrsto kartografskih elementov. Tako je na primer prehod iz stilizirane metode prikaza površja (krtine) v plastično (črtice) metodo in posledično »spro- stitvijo« prostora na zemljevidu, vplival na večjo uporabo drugih kartografskih elementov (na primer prometnic, tekočih voda, zemljepisnih imen). Prikazi rastja (gozd) skozi proučevano obdobje postopoma izginjajo, nadomeščajo pa jih drugi kartografski elementi (na primer rečna mreža, oblikovanost povr- šja, prometnice, zemljepisna imena). Povečanje števila prikazov tekočih voda vpliva na manjše število (delež) vodnih imen. Od konca 18. stoletja narašča gostota prometnic, kar vpliva na boljšo orientaci- jo, a hkrati na slabšo berljivost zemljevida. Pogo sta je njihova velika podobnost s tekočimi vodami. Zemljevidi so lahko osnova za spoznavanje ter proučevanje pokrajine in njenih procesov. Stari zem- ljevidi prinašajo izvirne podatke in zato sodijo med primarne zgodovinske vire. Uporabljena metodologija omogoča, da te primarne vire proučujemo na enoten način skozi daljša časovna obdobja. KLJUČNE BESEDE geografija, zgodovina, kartografija, zgodovina ka rtografije, z emljevidi, kartografski elementi, Slovenija geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 7 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE Primož Gašperič UDC: 912.43(497.4) 528.9(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Historical cartography of Slovenian territory This volume presents the history of cartographic development in Europe and Slovenian territory with a special emphasis on a uniform methodology of studying old maps. The introduction provides defin- itions of the basic terminol ogy (i.e., map, cartography, history of cartography , and historical cartography ) and discusses the importance of maps, their study, and the development of European cartography from its beginnings to the twentieth century. This is followed by a presentation of cartographic elements and their classification into five basic groups (i.e., natural, built, mathematical, and explanatory elements plus geograp hical n ames), and an analysis of their historical development. The main part of the vol- ume presents the methodology for studying cartographic elements and the results of an analysis of fifty-eight medium-scale maps of what is now Slovenia from the mid-sixteenth century to the end of the nineteenth century. A list of basic information on the most important maps of Slovenian territory is added at the end as an appendix. T he main topic of the book is cartographic elements, which have historically formed the basis of any map. Their development is presented alongside the influence of various factors on their usage, how they were presented in a specific historical period, and how they influenced other cartographic elements and the map as a whole. The characteristics and changes in how cartographic ele ments were presented dictated by the basic directions of a specific cartographic period. Not all types of cartographic elements developed at the same pace. Sometimes a chain reaction occurred, when changes in the presentation influenced the type of cartographic elements used. Hence, for instance, the switch from stylized symbols (molehills) to a plastic technique (hatching) and the subsequent free- ing up of space on the map resulted in a greater use of other cartographic elements (e.g., roads, streams, and geographical names). The symbols depicting vegetation (forest) gradually disappeared during the period studied and were replaced by other cartographic elements (e.g., river networks, terrain, roads, and geographical names). An increase in the number of streams decreased the number (share) of hyd ronyms. F rom the end of the eighteenth century, the density of roads increased, which aided ori- entation, but at the same time it made the map more difficult to read. It is often difficult to distinguish them from streams. Maps can serve as the basis for exploring and studying landscapes and their processes. Old maps pro- vide original information and are thus considered primary historical sources. T he m ethodology used in this volume makes it possible to study these primary sources in a uniform manner across longer time periods. KEY WORDS geography, history, cartography, history of cartography, maps, cartographic elements, Slovenia Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 9 VSEBINA Predgovor .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 12 1 Uvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 13 2 Razvoj evropske kartografije do dvajsetega stoletja ................................................................................................................................................ 17 2.1 Prazgodovina .............................................................................................................................................................................................................................................................. 17 2.2 Antika ........................................................................................................................................................................................................................................................................................ 20 2.3 Srednji vek ...................................................................................................................................................................................................................................................................... 25 2.3.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije .......................................................................................................................................................... 27 2.4 Novi vek ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 30 2.4.1 Šestnajsto stoletje .......................................................................................................................................................................................................................... 31 2.4.1.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije .............................................................................................................................. 33 2.4.2 Sedemnajsto stoletje ................................................................................................................................................................................................................ 44 2.4.2.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije .............................................................................................................................. 45 2.4.3 Osemnajsto stoletje .................................................................................................................................................................................................................... 52 2.4.3.1 Prikazi današnjega ozemlja Slove nije .............................................................................................................................. 53 2.4.4 Devetnajsto stoletje .................................................................................................................................................................................................................... 68 2.4.4.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije .............................................................................................................................. 69 3 Kartografski elementi in njihov razvoj ................................................................................................................................................................................................ 85 3.1 Opredelitev pojma in delitev kartografskih elementov ............................................................................................................................ 85 3.2 Pregled kartografskih elementov ................................................................................................................................................................................................ 85 3.2.1 Naravni elementi .............................................................................................................................................................................................................................. 85 3.2.1.1 Oblikovanost površja .................................................................................................................................................................................... 85 3.2.1.2 Rastlinstvo ...................................................................................................................................................................................................................... 94 3.2.1.3 Vode .......................................................................................................................................................................................................................................... 94 3.2.2 Grajeni elementi ................................................................................................................................................................................................................................ 96 3.2.2.1 Naselja .................................................................................................................................................................................................................................. 96 3.2.2.2 Grajeni objekti .......................................................................................................................................................................................................... 97 3.2.2.3 Prometnice .................................................................................................................................................................................................................... 98 3.2.2.4 Meje ...................................................................................................................................................................................................................................... 100 3.2.3 Zemljepisna imena .................................................................................................................................................................................................................... 103 3.2.3.1 Pokrajinska imena .......................................................................................................................................................................................... 105 3.2.3.2 Gorska imena ........................................................................................................................................................................................................ 105 3.2.3.3 Vodna imena .......................................................................................................................................................................................................... 105 3.2.3.4 Naselbinska imena ...................................................................................................................................................................................... 105 3.2.3.5 Imena grajenih objektov ...................................................................................................................................................................... 106 3.2.4 Matematični elementi ............................................................................................................................................................................................................ 106 3.2.4.1 Merilo .................................................................................................................................................................................................................................. 106 3.2.4.2 Kartografske mreže .................................................................................................................................................................................... 107 3.2.5 Pojasnjevalni elementi ........................................................................................................................................................................................................ 110 3.2.5.1 Naslov ................................................................................................................................................................................................................................ 112 3.2.5.2 Legenda .......................................................................................................................................................................................................................... 113 3.2.5.3 Kolofon .............................................................................................................................................................................................................................. 113 3.2.5.4 Pojasnjevalno besedilo .......................................................................................................................................................................... 113 3.2.5.5 Dekorativni elementi .................................................................................................................................................................................. 114 3.2.5.6 D odatna okna ........................................................................................................................................................................................................ 118 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 9 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4 Proučevanje kartografskih elementov .......................................................................................................................................................................................... 120 4.1 Enoten podatkovni obrazec ............................................................................................................................................................................................................ 120 4.2 Delitev kartografskih elementov .............................................................................................................................................................................................. 120 4.3 Določanje podatkov na in o zemljevidih .................................................................................................................................................................... 120 4.4 Sestava podatkovnega obrazca .............................................................................................................................................................................................. 121 4.5 Pregledovanje in ocenjevanje zemljevidov ............................................................................................................................................................ 122 4.6 Posebnosti posameznih kartografskih elementov in metod prikaza .......................................................................... 124 4.6.1 Naravni elementi .......................................................................................................................................................................................................................... 124 4.6.1.1 Oblikovanost površja ................................................................................................................................................................................ 124 4.6.1.2 Rastlinstvo .................................................................................................................................................................................................................. 125 4.6.1.3 Vode ...................................................................................................................................................................................................................................... 126 4.6.2 Grajeni elementi ............................................................................................................................................................................................................................ 126 4.6.2.1 Naselja .............................................................................................................................................................................................................................. 126 4.6.2.2 Grajeni objekti ...................................................................................................................................................................................................... 127 4.6.2.3 Prometnice ................................................................................................................................................................................................................ 128 4.6.2.4 Meje ...................................................................................................................................................................................................................................... 129 4.6.3 Zemljepisna imena .................................................................................................................................................................................................................... 130 4.6.3.1 Pokrajinska imena .......................................................................................................................................................................................... 130 4.6.3.2 Gorska imena ........................................................................................................................................................................................................ 131 4.6.3.3 Vodna imena .......................................................................................................................................................................................................... 131 4.6.3.4 Naselbinska imena ...................................................................................................................................................................................... 132 4.6.3.5 Imena grajenih objektov ...................................................................................................................................................................... 132 4.6.4 Matematični elementi ............................................................................................................................................................................................................ 134 4.6.4.1 Merilo .................................................................................................................................................................................................................................. 134 4.6.4.2 Kartografska mreža .................................................................................................................................................................................... 134 4.6.5 P ojasnjevalni elementi ........................................................................................................................................................................................................ 135 4.6.5.1 Naslov ................................................................................................................................................................................................................................ 135 4.6.5.2 Legenda .......................................................................................................................................................................................................................... 136 4.6.5.3 Kolofon .............................................................................................................................................................................................................................. 136 4.6.5.4 Pojasnjevalno besedilo .......................................................................................................................................................................... 137 4.6.5.5 Dekorativni elementi .................................................................................................................................................................................. 137 4.6.5.6 Dodatna okna ........................................................................................................................................................................................................ 138 5 Kartografski elementi skozi čas .............................................................................................................................................................................................................. 139 5.1 Naravni elementi ................................................................................................................................................................................................................................................ 139 5.1.1 Oblikovanost površja ............................................................................................................................................................................................................ 139 5.1.2 Rastlinstvo .............................................................................................................................................................................................................................................. 141 5.1.3 Vode .................................................................................................................................................................................................................................................................. 145 5.1.4 Naravni elementi skupaj .................................................................................................................................................................................................. 151 5.2 Grajeni elementi .................................................................................................................................................................................................................................................. 153 5.2.1 Naselja .......................................................................................................................................................................................................................................................... 153 5.2.2 Grajeni objekti .................................................................................................................................................................................................................................. 156 5.2.3 Prometnice ............................................................................................................................................................................................................................................ 160 5.2.4 Meje .................................................................................................................................................................................................................................................................. 162 5.2.5 Grajeni elementi skupaj .................................................................................................................................................................................................... 166 5.3 Zemljepisna imena ........................................................................................................................................................................................................................................ 170 5.3.1 Pokrajinska imena .................................................................................................................................................................................................................... 170 5.3.2 Gorska imena .................................................................................................................................................................................................................................... 170 5.3.3 Vodna imena ...................................................................................................................................................................................................................................... 174 10 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 10 5.3.4 Naselbinska imena .................................................................................................................................................................................................................. 178 5.3.5 Imena grajenih objektov .................................................................................................................................................................................................. 179 5.3.6 Zemljepisna imena skupaj ............................................................................................................................................................................................ 180 5.4 Matematični elementi ................................................................................................................................................................................................................................ 182 5.4.1 Merilo .............................................................................................................................................................................................................................................................. 182 5.4.2 Kartografske mreže ................................................................................................................................................................................................................ 186 5.4.3 Matematični elementi skupaj .................................................................................................................................................................................... 188 5.5 Pojasnjevalni elementi ............................................................................................................................................................................................................................ 188 5.5.1 Naslov ............................................................................................................................................................................................................................................................ 188 5.5.2 Legenda ...................................................................................................................................................................................................................................................... 191 5.5.3 Kolofon .......................................................................................................................................................................................................................................................... 192 5.5.4 Pojasnjevalno besedilo ...................................................................................................................................................................................................... 192 5.5.5 Dekorativni elementi .............................................................................................................................................................................................................. 193 5.5.6 Dodatna okna .................................................................................................................................................................................................................................... 194 5.5.7 Pojasnjevalni elementi skupaj ................................................................................................................................................................................ 196 5.6 Kartog rafski elementi skupa j ........................................................................................................................................................................................................ 198 6 Sklep .................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 201 7 Seznam virov in literature .................................................................................................................................................................................................................................. 204 8 Seznam citiranih zemljevidov ...................................................................................................................................................................................................................... 216 9 Seznam slik .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 218 10 Seznam preglednic .................................................................................................................................................................................................................................................. 227 11 Priloga ............................................................................................................................................................................................................................................................................................ 228 11 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 11 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič PREDGOVOR Pred nami je monografija, ki prinaša vpogled v zgodovinsko kartografijo in zgodovino kartografije na Slovenskem. Predstavlja staro kartografsko gradivo – zemljevide, ki niso zgolj pomemben del kul- turne dediščine, temveč tudi prvovrsten zgodovinski vir s podatki, ki jih ne najdemo v nobeni drugi vrsti pisnih ali materialnih virov. Dane s ga skoraj ni posameznika, ki se dnevno ne bi srečeval z zemljevidi, saj jih z mobilnimi napra- vami stalno nosimo v žepu, številni pa so tudi poklici, pri katerih si dela brez zemljevidov ne da predstavljati, k ot tudi ne šolskega pouka geografije ali zgodovine. Geografom so nam bili in so zemljevidi osnovno »orodje« ter »pripomoček«, s katerim spoznavamo pokrajino in preučujemo njene procese. S svo jim prostorskim zajemom pojavov in procesov omogočajo namreč preučevanje njihove soodvisnosti in kom- pleksnosti. To pa ne drži le za sodobne zemljevide, temveč imajo to odliko tudi stari zemljevidi. Zemljevidi n amreč niso le »slika« pokrajine, temveč so zrcalo zgodovinskih, političnih, družbenih, kulturnih in dru- gih procesov v njej. Knjiga se sicer osredinja na slovensko ozemlje, a v uvodnem delu po skrbi, d a se bralec seznani s širšim vseevropskim razvojem kartografije, kar pomembno pripomore k razumevanju celotne vsebi- ne. Sam razvoj in značilnosti kartografije na slovenskem ozemlju pa sta omejeni na novi vek, ko naše ozemlje ni več zgolj »okolica« širšega prostora, temveč je »osrednja tema« zemljevidov. Slovensko ozemlje je na zemljevidih sicer upodobljeno že vse od rimskih časov. Knjiga je nek akšno l ogično nadaljevanje monografije Kartografski zakladi slovenskega ozemlja (2020), katere prvi avtor je tudi avtor pričujočega dela. Če je bil namen omenjene monografije sezna- niti bralce z bogastvom starih zemljevidov na Slovenskem, pa znanstveno delo, ki je pred nami, naredi pomemben kakovosten preskok od opisa k analizi, globlji interpretaciji in vrednotenju. Stari zemljevidi namreč niso le p rikazi nekega ozemlja, temveč je vanje združen preplet znanosti, umetnosti in tehno- loške razvitosti nekega časa. Žal moramo ugotoviti, da se je pri nas na ta preplet prepogosto pozabljalo t er so imeli (in ponekod žal še imajo) zemljevidi zgolj »status« prikazovalca pojavov, ni pa se prepo- znala njihova širša povednost. Prav poudarjanje slednjega pa je tudi ena pomembnejših odlik pričujočega dela. Pri tej povednosti se je avtor osredinil na »kartografske elemente«, ki so, kot pravi: » temeljv sa- kega zemljevida«, in bi jih laično lahko opredelili kot sestavne dele vsakega zemljevida, ki na njem prikazujejo objekte, pojave in procese. Knjiga podrobno razčleni pojavnost in razvoj kartografskih ele- mentov v novem veku kot tudi njihove metode prikaza na blizu šestdesetih zemljevidih srednjega meril a. Največji znanstveni pomen dela pa je, tudi globalno, inovativna metodologija, ki omogoča analizo ter vrednotenje kartografskih elementov in prikazov skozi daljša časovna obdobja, v tem delu skozi celo- ten novi vek. Metodologija je po svoje zastavljena kompleksno, da zadosti vsem znanstvenim merilom, a je po drugi strani dovolj uporabniku prijazna, da bo zlahka možen njen prenos na druga območja. Av tor knjige, dr. Primož Gašperič, že skoraj dve desetletji vodi Zemljepisni muzej Geografskega inšti- tuta Antona Melika ZRC SAZU, eno osrednjih slovenskih ustanov na področju zgodovinske kartografije in zgodovine kartografije, ki je bila ustanovljena leta 1946. V okviru svojega dela skrbi za zbiranje, h ra- njenje in vrednotenje zgodovinskega kartografskega ter drugega za zgodovino kartografije in geo grafije p omembnega gradiva. Njegova posebna vrlina pa je skrb za popularizacijo zgodovinske kartografije in s tem delom »le« nadaljuje svoje poslanstvo. Z znanstvenim delom, ki je pred nami, je avtor tudi pomembno obeležil 75 let delovanja muzeja, ki ga vodi. Matija Zorn 12 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 12 1 UVOD V Sloveniji je več organizacij, ki hranijo kartografsko gradivo različnih prikazov in starosti. Med njimi je tudi Zemljepisni muzej Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ustanovljen je bil leta 1946 kot samostojna ustanova, ki je bila leta 1962 priključena Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, od leta 2002 pa je de l Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (Zorn in Gašperič 2016). Avtor knjige ga vodi od leta 2003. Prednostna naloga muzeja je hranjenje in proučevanje starega kartografskega gradiva. Prav boga- ta kartografska zbirka Zemljepisnega muzeja ter inštitutsko delo na področju starejše (na primer izdaja Atlanta, prvega atlasa v slovenskem jeziku (Fridl s sodelavci 2005), Zemljevida Ilirskih provinc iz leta 1812 (Gašperič, Orožen Adamič in Šumrada 2012) ali monografije Kartografski zakladi slovenskega ozemlja (Gašperič, Šolar in Zorn 2020)) in sodobne kartografije (izdelava splošnogeografskih in temat- skih zemljevidov, na primer v Geografskem atlasu Slovenija (Fridl s sodelavci 1998), Nacionalnem atlasu Slovenije (Fridl s sodelavci 2001) ali Popisnem atlasu Slovenije (Dolenc s sodelavci 2007)) je a vtorja spodbudilo k proučitvi kartografskih značilnosti na starih zemljevidih ozemlja Slovenije. Zemljevid (beseda slovenskega izvora) ali karta (grško khártēs – papirusov list, zvitek, latinsko charta– papir, spis) je »… dvorazsežnostni prikaz Zemljinega površja in različnih pojavov …« (Perko 2001, 31) oziroma »… v določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev Zemljinega povr- šja ali njegovih p osameznih d elov…« (Kladnik 2001, 630), »… pomanjšan in z dogovorjenimi znaki upodobljen prikaz Zemljinega površja …« (Krušič 1982, 267), »… navadno papir, platno z upodobitvi- jo Zemljinega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu … z geografskimi podatki o pojavih, stanjih in procesih …« (Geografski…2005, 439). Lahko je opredeljen tudi kot »… znakovna slika geo- grafske resničnosti, ki prikazuje izbra ne objekte ali lastnosti in je rezultat ustvarjalnega dela avtorja, namenjena uporabi v primerih, kjer so bistveni prostorski odnosi« (ICA 2003, 17). V najširšem pomenu delimo zemljevide na splošne (splošnogeografske) in posebne (tematske, sno- vne). Na splošnem zemljevidu so vse sestavine oziroma vsebine prikazane razmeroma enakovredno, na posebnem zemljevidu pa so nekatere prikazane poudarjeno, drug e pa sploh ne (Fridl 1999). » Umetnost, znanost in tehnologija izdelovanja ter uporabe zemljevidov …« (ICA 2003, 17), »… nauk o grafičnem upodabljanju Zemljinega površja …« (Kladnik 2001, 189) oziroma »… veda in teh- nična stroka o sestavi zemljevidov …« (Krušič 1982, 90) ali kratko »veda o izdelavi zemljevidov« (Geografski…2005, 166) se imenuje kartografija (iz grških besed khártés in grápho – pišem, rišem). Pri proučevanju starih zemljevidov se sodobna tuja in domača literatura srečujeta z nekaterimi izra- z i, katerih pomen se pogosto prepleta, dopolnjuje, tudi enači ali celo zamenjuje. Ko skušamo zajeti preteklo obdobje kartografskega razvoja, govorimo o zgodovini kartografije (angleško history of cartography , nemško Geschichte der Kartografie , tudi Kartografiegeschichte , fran- cosko histoire de la cart ographie), k i je veja zgodovinopisja. Pri tem gre za zgodovinski razvoj karto- grafske vede, ki jo proučujemo z zgodovinskimi metodami. V splošnem nas pri tem zanima, kako so ljudje v različnih kulturah ter v različnih obdobjih izdelovali in uporabljali zemljevide. Zgodovinska kartografija (angleško historical cartography , nemško historische Kartographie , fran- cosko cartographie historique) je veja ka rtografije, k atere proučevanje poteka s kartografskimi meto- dami. Temelji na zbiranju zemljevidov in kartografskih podatkov (Harley in Woodward 1987), proučevanju in vrednotenju (Ost 2016) razvoja kartografskih metod prikaza ter tehnik pripravljanja, izdelovanja in izdajanja starih zemljevidov, ki presega zgolj dokumentiranje in opisovanje zemljevidov (Witt 1979). Pri proučevanju starejših zemljevido v s e pogosto uporabljata izraza star zemljevid (angleško old map, nemško Altkarte, francosko vieillecarte) in zgodovinski zemljevid, katerih pomen se pogosto tudi enači. Starostna opredelitev je lahko povsem dogovorna oziroma subjektivna. Tako lahko v času digi- talizacije govorimo, da so stari vsi zemljevidi, ki so bili v preteklosti natisnjeni le na fizično podlago (na primer papir). Izraz zgodovinsk i z emljevid (angleško historical map, nemško Geschichtskarte, fran- cosko carte historique) pa prikazuje razmere in razvoj prikazanega območja v preteklosti na podlagi 13 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 13 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič interpretacije izvornega gradiva (Wallis in Robinson 1987; Ost 2016). Njihov namen je kronološko pred- staviti izbrano temo, zato lahko pogosto govorimo o tematskih zemljevidih z zgodovinsko vsebino. Sodobna kartografija se drži dogovorjenih standardov. Zemljevid ni le slika oziroma pomanjšana podoba nekega ozemlja, temveč je slika v določenem razmerju p omanjšanega površja, najpogosteje gledanega iz navpične točke, prenesenega na ravno ploskev s pomočjo matematično zasnovane pro- jekcije, za boljše razumevanje pojavov pa je opremljena z dogovorjenimi znaki in napisi (Vrišer 1998). Pri starejših zemljevidih standardi izdelave niso bili predpisani, zato so avtorji prosto izbirali vrsto in način prikaza podatkov. Razlike so najbolj opazne pri prikazih p ovršja, točnosti ter nekartografskih vsebinah na oziroma ob zemljevidu. Slovensko ozemlje je bilo v preteklih stoletjih večkrat kartografsko upodobljeno. Ti kartografski pri- kazi (zemljevidi) danes predstavljajo nekakšne »časovne kapsule« za razumevanje zgodovine, geografije, politične realnosti in tudi umetnosti. Zemljevidi prikazujejo stopnjo poznavanja okolja, nudi- jo vpogled v takratno kulturo ( Klemenčič 2002) ter so pomemben vir za razumevanje in poznavanja preteklih pokrajin (Polič 2002). So ogledalo kartografskega razvoja ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali. Njihova sporočilna »moč« je v posredovanju dojemanja in predstav o pokra- jini (Fridl in Šolar 2011). Danes so sestavni del kulturne dediščine (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Prek zemljevidov lahko s premljamo, k ako so se spreminjale kartografske tehnike, njihov videz ter prikaz pokrajine. Zato so edinstven vir za razumevanje tehnološkega razvoja ter miselnosti posamez- nega časovnega obdobja. Kljub bogastvu kartografskih upodobitev ter možnostim, ki jih te ponujajo za razumevanje prete- klih obdobij, jim slovenska zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija in kartografija niso posvetile dovolj po zornosti. O starih kartografskih prikazih tako ni napisanih veliko del. Najobsežnejše delo je monografija Naš prostor v času in projekciji (Korošec 1978), za posamezno naselje tudi Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti (Korošec 1991), novejša in slikovno reprezentativ- nejša pa Kartografski zakladi slovenskega ozemlja (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Več je krajših razprav , k ot sta Slovenske dežele na zemljevidih od 16. do 18. stoletja (Bohinec 1969) in Slovenci v svetu: sli- kovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih (Slovenci…1986). Med poglavji v monografijah omenimo Slovenija na starejših zemljevidih (Mihevc 1998) in Oris razvoja kartografije in geografije (Fridl 1998) v Geografskem atlasu Slovenije, Razvoj slovenske kartografije in geografije v Nacionalnem atlasu Slovenije (Fridl in Mihevc 2001) in Prikazi slovenskega ozemlja v Ilustrirani zgo- dovini Slovencev (Longyka 1999), Slovenia on Maps (Gašperič, Fridl in Volk Bahun 2020) v The Geography of Slovenia založbe Springer ter krajši poglavji v monografiji Razvoj geografije na Slovenskem (Ogrin 2019a). Med preglednimi članki o zgodovini kartografije omenimo še Nekoliko o zemljevidih sloven- skih p okrajin v prejšnjem in sedanjem času (Orožen 1901), Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas (Gašperič 2007) ter Stari zemljevidi ozemlja Slovenije (Gašperič 2018). Zapostavljen je bil tudi potencial kartografske dediščine kot zgodovinskega vira (Jenny, Jenny in Hurni 2009), čeprav so zemljevidi prvovrsten vir za prostorsko razumevanje pokrajine v posameznem časovnem obdobju oziroma za spremljanje p rostorske dinamike skozi daljša obdobja. V zgodovinski literaturi je bila njihova funkcija zamišljena predvsem v podajanju rezultatov (Grafenauer 1960). Toda kartografski viri so lahko tako sredstvo za prostorski prikaz pojavov, kot tudi verodostojen dokument prostora, časa in družbenih razmer, v katerih so nastali (Slukan Altić 2003). Zato jih lahko obravnava- mo tudi kot vire prve roke, pri kateri h » je mogoče ugotoviti neposreden stik avtorja vira z dogodki ali stanji« (Grafenauer 1960, 252). Na njih so pogosto navedeni podatki, ki niso zabeleženi v nobenem drugem viru. Izpostavimo lahko različe prikaze in poteke meja, vodotokov, prometnic, oblike površa in zemljepisna imena (Rumsey in Williams 2002). Danes se v Slovenji kot vir uporabljajo predvsem pri zgodovinski geografiji in okoljski zgodo vini, p retežno v povezavi s spremembami rabe zemljišč in kul- turne pokrajine. Njihovo uporabo za kvantitativno proučevanje pokrajinskih sprememb so pospešili geografski informacijski sistemi (GIS-i), ki so jih » osvobodili statičnosti « oziroma golega odtisa na papir- ju (Zorn, Breg Valjavec in Ciglič 2018, 208). 14 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 14 Kot pri vseh zgodovinskih virih je tudi pri kartografskih potrebna kritična obravnava. V povezavi s tem je treba poznati zgodovinski kontekst, v katerem so nastali, saj so zrcalo potreb naročnikov, kar je vpli- valo na vsebino. Pomembno je, ali je kartografsko gradivo nastalo kot plod terenskega dela kartografa (in je kot tako vir prve roke) ali so bile za izdelavo uporabljene že obstoječe kartografs ke p odlage (in je kot tako vir druge roke), kar lahko botruje zastarelim, lahko tudi napačnim podatkom. Nenazadnje sta pomembna tudi avtorstvo, saj so kartografi pripadali različnim »šolam«, ter tehnološki razvoj karto- grafskih tehnik, kar se odseva v njihovi natančnosti. Zavedati se moramo tudi, da ima lahko kartografski vir načrtne napake z namenom zavajanja, ki se pojavljajo na primer na vojaških ali tematskih z emljevi- dih (Monmonier 1996), ali napake, povezane z nepoznavanjem pokrajine (Rumsey in Williams 2002; Jenny, Jenny in Hurni 2009; Zorn, Breg Valjavec in Ciglič 2018) oziroma pretirano domišljijo kartogra- fa, ki je zapolnil prazen prostor, na primer s podobami domišljijskih bitij (Ekman 2013; Van Duzer 2014; Gašperič in Komac 2020). Ozemlje današnje Slovenije začnejo tuji kartografi pog osteje u podabljati na zemljevidih v začetku 16. stoletja, bolj podrobno pa od druge polovice 17. stoletja. Vzroki za to so predvsem želje posameznih držav po prikazu lastnih ozemelj, potrebe vojske, ter razmah tiskarskih tehnik. Zaradi obrobnega poli- tičnega pomena slovenskega ozemlja in njegovega nepoznavanja je to sprva na zemljevidih vrisano netočno in površno. To se spremeni v 18. stoletju, ko so b ili izmerjeni in opisani posamezni deli slo- venskega ozemlja. Najpogostejši so zemljevidi slovenskih dežel Kranjske, Štajerske, Istre in Koroške. Zaradi gospodarskih potreb so v tem času nastali tudi številni prikazi manjših območij, največkrat v obli- ki zelo podrobnih in slikovitih tematskih zemljevidov (rudnikov, cest). Z narodnim prebujenjem v drugi polovici 19. stoletja začnejo izhajati zemlje vidi slovenskega etničnega ozemlja. Kartografski razvoj na slovenskih tleh je prvenstveno zaznamovala vpetost v Habsburško monar- hijo, katere kartografi so v določenih obdobjih sodili v sam evropski vrh in so skupaj z nizozemskimi, flamskimi, francoskimi ter italijanskimi kartografi tvorili gonilno silo evropske kartografije. Tradicija in kakovost današnje slovenske kartografije tako ni posledica kra tkotrajnega r azvoja ali le sodobnih kar- tografskih trendov, temveč večstoletnega kartografskega dela. Glavni namen pričujoče knjige je predstaviti zgodovino in značilnosti kartografskih prikazov slovenskega ozemlja s poudarkom na kartografskih elementih. Proučili smo reprezentativne zem- ljevide iz različnih obdobij, v ospredje pa je postavljen razvoj zemljevida v luči njegove vsebinske sestave. Temelj vsakega zemljevida so kartografski elementi, ki so neločljivo povezani z razvojem kartografije. Značilnosti in spremembe prikaza kartografskih elementov so namreč narekovale temeljne smernice v posameznem kartografskem obdobju. V knjigi predstavljamo kartografska dela, ki prikazujejo ozemlje današnje Republike Slovenije in so nastala v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Podajamo zgodovinski pregle d kartografije (poglavje 2) in kartografskih elementov (poglavje 3). Pregledu zgodovine kartografije v Evropi doda- jamo opis najpomembnejših zemljevidov, ki prikazujejo ozemlje Slovenije. Predstavljamo tudi način vrednotenja metod prikaza kartografskih elementov (poglavje 4) ter njihovo primerjavo skozi čas (poglavje 5). Pomen knjige vidimo v enotnem metodološkem pristopu obravnave kartografskih prika zov v razli- čnih časovnih obdobjih, kar smo pogrešali pri starejših domačih avtorjih, prav tako pa takšno obrav- navo pogrešamo v tuji literaturi, morda z izjemo dela, ki razčlenjuje kartografske elemente domišljijskih zemljevidov (na primer Ekman 2013). V literaturi prevladuje kronološko-opisni pristop obravnave posa- meznega obdobja in kartografskih del (na primer izdaje The history of cartography project 2 021). Zgolj opis posameznega zemljevida ali manjše skupine zemljevidov iz istega obdobja pa lahko zadovolji le bralca, ki išče podatke o posameznem kartografskem prikazu oziroma zemljevidih iz določenega obdob- ja, ne postreže pa z odgovorom, kaj ta(ti) zemljevid(i) kartografsko pomeni(jo) v primerjavi s starejši- mi ali mlajšimi kartografskimi deli. Uporabljen pristop pa omogoča vpogled v ra zvoj k artografskih del skozi daljše obdobje. Skupaj smo za obdobje od 16. do konca 19. stoletja proučili 58 zemljevidov 15 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 15 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič srednjegamerila (med 1:200.000 in 1:900.000). Ti so v besedilu na koncu posameznega naslova zem- ljevida označeni z znakom *. Za lažji kronološki pregled, smo vse zemljevide, omenjene v besedilu, navedli tudi v skupni preglednici (priloga). Preglednica sicer skupaj vsebuje 93 zemljevidov z osnov- nimi podatki: naslov, leto, avtor, merilo, velik ost, kraj izdaje, izdajatelj, lokacija hranjenja ter vir. Zemljevidi, ki so citirani med besedilom in so predstavljali gradivo za raziskavo, so navedeni v sezna- mu citiranih zemljevidov (poglavje 8). 16 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 16 2 RAZVOJ EVROPSKE KARTOGRAFIJE DO DVAJSETEGA STOLETJA Želja po risanju oziroma upodabljanju okolja bivanja je bila pri človeku verjetno prisotna že zelo zgo- daj. Na podlagi arheoloških najdb lahko upravičeno trdimo, da segajo kartografski začetki v prazgodovino (Svoboda 2011), nekaj deset tisoč let nazaj. Preprosti prikazi ozemlja ali poznejši zemljevidi v pravem pomenu kažejo skozi vso zgodovino člo- vekovo p redstavo o okolju, takratno znanje, prepričanja, predsodke, želje in podobno. Okolje ponuja množico podatkov, ki jih lahko prikažemo, a prikazani so ponavadi zgolj tisti, ki so pomembnejši in/ali uporabnejši. Takšna »slika okolja« (Polič 2002) je lahko prikazana tudi v obliki zemljevidu podobne slike. Kot notranja človeška potreba in želja po upodobitvah sebe in svojega bivalnega okolja se je n ačin upodabljanja razvijal skupaj s človekom. Zemljevidi oziroma slike, podobe, ali skice so zaradi poeno- stavitve in velikosti omogočale lažjo prostorsko predstavo, pomoč pri izobraževanju, označitev posebnih krajev ali mejo ozemlja, ki si ga je posameznik lastil ali obvladoval (Fridl 1999; Clarke 2013). »Moč«zem- ljevidov je v upodobitvi ozemlja, s čimer avtor sporoča bralcu zemljevida svoje doje manje i n predstavo prikazane površine (Fridl in Šolar 2011). Zemljevidi, zlasti najstarejši, ne prikazujejo le stopnje pozna- vanja okolja, temveč nudijo tudi vpogled v takratno kulturo (Klemenčič 2002). Pomagajo lahko pri posameznikovem oblikovanju predstav o pokrajini oziroma služijo kot pomoč pri učnem procesu (Urbanc s sodelavci 2016). Ti prikazi so bili namreč motivi iz življenjskega okolja ter k ažejo n ačin dojemanja življenja v tem okolju (Edney 2009). Stari zemljevidi poudarjajo oziroma prikazujejo vse tisto v pokraji- ni, kar se je avtorjem zdelo pomembno in so zato pomemben vir za razumevanje takratnega poznavanja pokrajine (Polič 2002). Za slabši kartografski prikaz je bilo pogosto krivo avtorjevo prešibko poznava- nje prikazanega ozemlja, nepoznavanje kartografskih načinov prikaza, tehn ične o mejitve in stopnja razvoja takratne kartografije. Zemeljsko površje z obrisi celin se je na zemljevidih začelo prikazovati relativno zgodaj, sam časo- vni okvir pojavitve pa je težko določiti. Upodobitve so verjetno temeljile na pripovedovanjih, domnevah, domišljiji in opazovanjih nebesnih teles ter so šele sčasoma dobile strokovno in še posebej matema- tično podlago (Fridl 1999). Po svetu so raz lična l judstva zaradi različnega okolja in načina življenja dojemala svoj življenjski prostor na svojstven način. V Avstraliji so na primer staroselci za lažjo pred- stavo o prostoru uporabljali majhne, ročno izdelane in poslikane predmete (angleško toas) iz lesa ali drugih materialov, prebivalci Maršalovih otokov so si pomagali s pomorskimi »zemljevidi« iz zvezanih palic, ameriški staroselci pa s pos likanimi bobni vračev. Vsi ti predmeti so brez razlage najbolj podobni abstraktni umetnosti, ki nima nič skupnega z evropskim »ptičjim« pogledom na kartografsko predstavo ( Meece 2006). V nadaljevanju predstavljamo zgodovino evropske kartografije, s ključnimi smermi kartografskega razvoja, pomembnejšimi deli in kartografi, ki so pripomogli k njenemu razvoju. V prvih treh obdob- jih (poglavja 2.1, 2.2 in 2.3) temelji pogled na kartografskem gradivu iz Evrope in širše, v nadalje- vanju (poglavje 2.4) pa tudi na predstavitvi pomembnejših kartografskih prikazov ozemlja Slovenije in sosednjih pokrajin. Predstavitev zemljevidov s prikazi slovenskega ozemlja se opira na naše pred- hodne objave (na primer Gašperič 2007; 2018; Gašperič, Fridl in Volk Bahun 2020; Gašperič, Šolar in Zorn 2020). 2.1 PRAZGODOVINA V prazgodovini je bilo risanje »zemljevidov« vrsta umetniškega izražanja posameznikov ali sku- pin, ki ni imelo veliko skupnega z danes uveljavljenimi kartografskimi načeli. Takratni »zemljevidi« so bile preproste risbe nekega objekta, posestva ali dela naravnega okolja. Slike so bile narisane v tla oziroma spraskane ali vrezane v različne naravne materiale, kot so les, kosti, glina, kamen oziroma na s tene jam. Večina se jih zaradi podnebnih razmer ter neobstojnosti materialov in barv ni ohranila (Gašperič 2007). 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 17 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 18 Vse do antike lahko govorimo le o predhodnikih zemljevidov, nekakšnih »prototipih«. Te podobe so predstavljale risbe ali skice posameznikov, ki so s pripomočki iz svojega življenjskega okolja vrezali, vdol- bli ali narisali praviloma manjše ozemlje, ki ga je avtor poznal oziroma si ga je predstavljal. Preproste upo- dobitve naj bi se pojavile že pred 30.000 leti, ko se je pračlovek že znal izražati s simboli oziroma znaki (Robinson s sodelavci 1995; Podobnikar 2002). V tisočletjih pr. Kr. so civilizacije, kot so bile babilonska, egipčanska, sumerska in feničanska, razvile matematično in filozofsko védenje, ki je pripomoglo k doje- manju in risanju njim znanega sveta. Glede na umetniško spretnost in kakovost marsikateri izdelki pred- stavljajo izziv današnjim raziskovalcem, ki poleg starosti upod obitve ugotavljajo tudi pomen prikaza. Leta 1962 so pri vasi Dolní Věstonice pri Pavlovu na Moravskem (Češka) našli graviran mamutov okel, star približno 25.000 let. Glede razlage gravur prevladujeta dve interpretaciji. Po prvi gre za zem- ljevid, ki prikazuje vijuganje reke, v ozadju pa goro in bivališča, prikazana z majhnim dvojnim krogom v sredini pokrajine (slika 1), po drugi pa za prikaz dolin in p obočij, za gonjo čred živali in s tem ustvar- janje optimalnega načrta za lov (Svoboda 2007; Utrilla s sodelavci 2009). Ohranjena sta tudi dva primera »zemljevidov« iz 12. tisočletja pr. Kr. Leta 1966 so v kraju Mezirič pri Kijevu v Ukrajini našli mamutov okel, v katerega je vrezana podoba bivališč, postavljenih vzdolž reke (James and Thorpe 1995; Perko 2005). Drugi primer pa so leta 1993 odkrili v Š pa niji v jami Abauntz v pokrajini Navarra. Na kamnu naj bi bile upodobitve okoliških gora, vijuganje reke, jezerca ter območ- ja za lov in pridelavo hrane (Utrilla s sodelavci 2009). Upodobitve so bile verjetno narejene za pomoč pri lovu, orientaciji in prikazu sezonskih poplav (Clarke 2013). Leta 1963 so med odkopavanjem neolitskega naselja Çatal Höyük v Turčiji na notranjih stenah sve- tišča odkrili načrt naselja s tlorisi okrog osemdesetih zgradb na terasah, nad katerimi se dviga ognjenik z oblakom dima in pepela (slika 2). Šlo naj bi za 3268 metrov visok ognjenik Hasan Daği, ki stoji seve- rovzhodno od mesta Konya. S pomočjo radiokarbonske metode so ugotovili, da naj bi bil narisan med 6100 in 6300 let pr. Kr. Domnevno gre za najstarejši znani urbanistični načrt na svetu (Delano Smith 1987). Zeml jevid je v velikem merilu, kar je sicer značilnost večine kartografskih upodobitev do antik e. Slika 1: V mamutov okel vgraviran tako imenovan Pavlov zemljevid, ki je ime dobil po istoimenskem kraju na Češkem (Svoboda 2011). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 18 19 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 2: Načrt neolitskega naselja Çatal Höyük hranijo v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari. PRIMOŽ GAŠPERIČ Razlage tudi pri tem zemljevidu niso enotne, saj nekateri upodobitev pikčastega vzorca razlagajo kot prikaz leopardje kože, ki kaže na pomen živali v tistem času (Meece 2006). V Mezopotamiji se je iz sumerskega obdobja ohranila glinena ploščica, ki so jo našli leta 1930 med izkopavanjem osta nkov m esta Ga-Sur pri mestu Kirkuk v Iraku. Prikaz na ploščici predstavlja najsta- rejši ohranjeni zemljevid majhnega merila. Prikazuje vodne tokove, naselja in gorovja, vsebuje pa tudi nekaj napisov ter označbe strani neba. Prikazoval naj bi del Mezopotamije, tok reke Evfrat ter gorovji Zagros in Libanon ali Antilibanon (Millard 1987). Obdobje nastanka ni točno določeno, različni avtorji ploščico ume ščajo v čas med letoma 3800 in 2300 p r. Kr. V Mezopotamiji so našli tudi nekoliko mlajši zemljevid, ki ga uvrščajo med 14. in 12. stoletje pr. Kr. oziroma v kasitsko obdobje sumerske zgodovine. Prikazuje zidove in zgradbe svetega mesta Nippur v Iraku (Gibson 1993). Iz tega obdobja je ohranjenih mnogo zemljevidov, ki prikazujejo polja, zidove in kanale ter so nastali v povezavi s trgovanjem z zemljo. Mezop ota mci so poznali ozemlje današnje Turčije, Irana, Egipta, zaradi trgovine so obvladovali območja do Indije, blizu jim je bilo proučevanje nebesnih pojavov, imeli pa so tudi dobro predstavo o obliki Zemlje in vesolja (James in Thorpe 1995). Okrog leta 1150 pr. Kr. je nastal najstarejši ohranjeni zemljevid na papirusu. Izvira iz Egipta iz obdob- ja faraona Ramzesa IV. Hrani ga Egipčanski muzej ( Museo Egi zio ) v Torinu, zato se imenuje tudi Torinski pa pirus. Ni ohranjen v celoti, temveč so se ohranili le posamezni koščki papirusa, prikazoval pa naj bi nubijske rudnike zlata, naselja in poti med Nilom in Rdečim morjem. Zaradi prikazane vsebine velja za najstarejši znani geološki zemljevid Egipta (Shore 1987; Harrell in Brown 1992). Najstarejši zemljevid »celotnega sveta«, prikazan na glineni plošči iz o krog leta 600 pr. Kr. so našli v Babilonu. Prikazuje takra- t ni znani svet, poleg pa so navedeni tudi komentarji. Babilon je v sredini, skozi pa teče reka Evfrat, ki je prikazana kot velik pravokotnik, ki zavzema skoraj polovico širine osrednje celine. Obdaja ga ocean v obliki kroga, zunanji obroč oceana pa obdajajo oddaljena ozemlja, ki so prikazana s trikotniki. Prevlado Babilona s središčno lego izra ža podobnost z mnogo poznejšimi srednjeveškimi tako imenovanimi T-O z emljevidi sveta, ki imajo v središču Jeruzalem (Flygare 2006). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 19 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 20 2.2 ANTIKA Za izdelavo zemljevidov je potrebna dobra predstava o pokrajini. S predstavo o »poznanem svetu« so se podrobno ukvarjali stari Grki. Pri njih najprej prevladuje predstava o Zemlji kot okrogli plošči in pozneje kot krogli. Slednja je po zaslugi starogrških mislecev prevladovala od 4. stoletja pr. Kr. (Hoyle 1971; Aujac 1987a; Ogrin 2017). Prav stari Grki so dali tudi prve znanstvene temelje ka rtografskim projekcijam in kartografiji kot vedi, saj so se mnogi učenjaki tistega časa ukvarjali z ugotavljanjem oblike Zemlje ter njeno velikostjo in upo- dabljanjem (na primer Eratosten). Homer (živel verjetno okrog 850 pr. Kr.) velja zaradi opisov tedaj poznanega sveta (slika 3) v Odiseji za enega od očetov geografije, zaradi svojega opisa Ahilovega ščita v delu Iliada pa velja tudi za začetnika teo retične k artografije. Po rekonstrukciji naj bi bila na njem pri- kazana posamezna območja rek, morja, mest, prostor za živali in podobno (Aujac 1987a). Milet v Mali Aziji je kot stičišče sredozemskega in babilonskega vpliva omogočal povezovanje z Egiptom in Mezopotamijo. Anaksimander iz Mileta (okrog 610–okrog 546 pr. Kr.) je med starimi Grki veljal za izumitelja zemljevida. Izdelal naj bi prvi kartograf ski p rikaz poznanega sveta oziroma zemlje- vid vsega kopnega in morja ter celo globus, zato velja za enega prvih kartografov (Dilke 1985; Aujac 1987a). Zemljevid se ni ohranil, so pa poznejši pisci podrobno opisali zemljevid iz okrog leta 500 pr. Kr., katerega avtor je njegov naslednik, zgodovinar in geograf Hekatej iz Mileta (okrog 550–476 pr. Kr.). Njegov zemljevid naj bi temeljil na Anaksimandrovem zem ljevidu ( James in Thorpe 1995). Hekatejevo Slika 3: Starogrška podoba sveta iz časa Homerja. SHUTTERSTOCK geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 20 21 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 4: Podoba sveta iz sredine 5. stoletja pr. Kr. SHUTTERSTOCK delo naj bi bila izboljšana različica predhodnika, ki prikazuje Zemljo kot okroglo ploščo, ki jo obdaja Ocean. Kopno sestavljajo Evropa, Azija in Libija (antični izraz za Afriko), Grčija pa je v središču. Zasluge za poznavanje oddaljenih krajev so v antiki imeli popotniki, imenovani logografi (grško lógos – beseda, govor in gráphein – pisa ti), ki veljajo za prve starogrške zgodovinopisce (Veliki…2002). Njihova poročila so bila predvsem v obliki opisov krajev in vsega, kar so videli, slišali in doživeli. Takšen je bil na primer zgodovinar Herodot (okrog 489–okrog 425 pr. Kr.), ki je na svojih potovanjih zapiso- val geografske in druge podatke (na primer opise narodov). Na podlagi njegovih poročil dobimo podobo antičnega sveta v 5. stoletju pr. Kr. (slika 4). Herodot ni bil zagovornik za tisti čas značilnih zemljevidov s prikazi okrogle Zemlje, ker jih je imel za zavajajoče. Grki so vedeli, da Afriko obliva morje, za Azijon a vzhodu ter Evropo na severu in vzhodu pa niso imeli podatkov (Aujac 1987a). Tudi Aristotel (382–322 pr. Kr.) je približno stoletje pozneje zbral veliko geografskih podatkov ter zagovarjal geocentrični sistem in Zemljo k ot k roglo. Ni se strinjal z zemljevidi, ki so prikazovali pose- ljen svet v obliki kroga, saj tega takrat ni bilo mogoče preveriti (Aujac 1987a). Matematik, geograf in astronom Eratosten (okrog 276–okrog 194pr.Kr.) je bil vodja knjižnice v Alek- sandriji v Egiptu. V svojem delu Geographika (Geografija) je razpravljal o najboljši metodi za izdelavo zem- ljevida takrat znanega sveta. Natančno je izračunal dolžino poldnevnikov in na podlagi svojih ugotovitev naredil zemljevid takrat znanega sveta (Dilke 1985). Kot prvi je na zemljevid narisal popolnejšo geograf- sko mrežo. Za filozofom, geografom in matematikom Dikearhom (okrog 350–okrog 285pr.Kr.), ki je na zemljevid sveta prvi dodal poldnevnik in vzporednik, je Eratosten na svojega vnesel več poldnevnikov in vzporednikov (Slukan Altić 2003). Kot prvi j e Zemljo razdelil na pet podnebnih pasov ter prvi uporabil izraz geografija. Sklepamo lahko, da je njegova upodobitev sveta prvi grški zemljevid z znanstveno podlago, nje- gov kartografski vpliv pa sega vse do obdobja velikih odkritij na prelomu srednjega v novi vek (Dilke 1985). Za enega največjih antičnih astronomov velja Hiparh (okrog 190–okrog 120 pr. Kr.). Zavzemal se je za matematično geografijo, k i t emelji na znanstvenem določanju zemljepisne širine in dolžine, kar je imel za osnovo kartiranja. Predlagal je delitev ekvatorja na 360 stopinj ter različne oblike kartograf- skih projekcij (Wallis in Robinson 1987). S svojimi opazovanji in deli je prispeval k izdelavi nebesnih globusov, ki so s tem postali znanstveno orodje za izračunavanje časa ponoči. Kot zagovornik astro- nomskih opazovanj in na tančnega določanja krajev na Zemlji je zavračal risanje zemljevida naseljenega s veta brez natančnih podatkov (Aujac 1987b). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 21 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Filozof, politik in astronom Posidonij (okrog 135–50 ali 51 pr. Kr.) je ocenil obseg Zemlje, vendar je podcenjeval njeno velikost, tako da njegovi izračuni niso bili najbolj natančni. Ker je veljal za enega najbolj izobraženih ljudi svojega časa in ker je njegove podatke pozneje uporabil tudi Ptolemaj, so nje- govi napačni podatki posledično vpli vali n a geografijo in kartografijo vse do prvih stoletij novega veka (Aujac 1987b). Geograf, filozof in zgodovinar Strabon (okrog 64–okrog 21 pr. Kr.) je med drugim napi- sal obsežno delo Geographica (Geografija) v 17 knjigah; knjige so se ohranile, z izjemo izvlečka sedme knjige. V njih opisuje tudi takrat znano zgodovino ljudi in krajev (Aujac 1987b). S Ptolemajem veljata za glavni vir geografskih podat kov za antiko (Brown 1979). Rimski cesar Avgust (63pr.Kr.–14poKr.) je naročil svojemu vojskovodji in politiku Marku Vespazijanu Agripi (64/63–12 pr. Kr.) naj izdela zemljevid sveta, ki bi prikazoval ozemlje rimske države po koncu bojev za oblast, ki jih je zanetil umor Julija Cezarja. Zaradi Agripove prezgodnje smrti, naj bi pobudo za dokončanje zemljevida prevzel cesar sam. Zemljevid naj bi bil vgravir an v marmor, stal pa naj bi na steni stebrišča Porticus Vipsania , ki je ime dobilo po Agripini sestri. Stebrišče je bilo del novega območ- ja mesta Rim (imenovanega Campus Agrippa), ki ga Agripa ni uspel dokončati. Zemljevid je bil verjetno pravokoten, saj se v primeru okrogle oblike ne bi prilegal stebriščnemu zidu (Dilke 1985; Encyclopedia Ichnographica 2013). Druga polovica 1. in prva polovica 2. st oletja p o Kristusu je obdobje, ko preplet grške teorije in rim- ske praktičnosti privede do velikih napredkov matematične kartografije (Dilke 1985), katere predmet proučevanja je preslikava površine Zemlje na ravnino (Geografski…2005). Dela geografa in matematika Marinusa iz Tira (aktiven v letih 100–150) so znana skoraj izključno po zaslugi Ptolemajevih del. Velik pomen je dajal matematičnim osnovam v kartografiji ter natančnim meritvam, ki so po njegovem mnenju lahko edini pravi vir podatkov za izdelavo zemljevida (Lasserre 1969). Veljal naj bi za očeta matematične g eografije (Vrišer 1998). Astronom, matematik in geograf Klavdij Ptolemaj (okrog 90–okrog 170) velja za najbolj znanega antičnega geografa. Kot prvi je zbral astronomska in kartografska spoznanja svojih predhodnikov ter jih podkrepil z la stnimi ugotovitvami. Objavil jih je v obsežnem delu matematičnih ter astronomskih raz- p rav o gibanju zvezd in planetov Mathēmatikē Syntaxis (Matematična sintaksa, grško Μαθηματικἠ Σύνταξις ). Zanj se je v poznejših latinskih prevodih uveljavilo tudi ime Almagestum (Almagest), v pomenu Velika zbirka. Omenjeno delo predstavlja enega pomembnejših astronomskih znanstvenih besedil vseh časov. Pomembno je tud i n jegovo delo s sorodno tematiko Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis (Geografski priročnik, grško Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις), ki se v latinskem prevodu imenuje Geographia ali Cosmographia (Geografija ali Kozmografija). V njem so kraji na Zemlji prvič označeni z geografskimi širinami in dolžinami, ki pa po večini niso bile določene na podlagi opazovanj, temveč privzete iz sta- rejših zemljevidov in potopisov (Ptolemaeus 1 976; F ridl 1999). V renesančni izdaji tega dela prva knji- ga obravnava splošna načela kartografije in metode kartografske projekcije, naslednjih šest knjig vsebuje navodila za sestavljanje zemljevidov in podatke o geografski legi krajev, rek in podobno. V osmi knjigi je zbrano sedemindvajset zemljevidov takrat znanega sveta, na katerih je upodobljeno tudi današnje slovensko ozemlje (Slovenci…1986). Pt olemajevi z emljevidi se niso ohranili, so pa bili podlaga številnim poznejšim kartografskim upo- dobitvam v začetku novega veka. Med bolj znanimi je zemljevid takrat znanega sveta, ki je poznan zaradi poznejših priredb Ptolemajevega izvirnika (slika 5). Se je pa po zaslugi Arabcev ohranilo nekaj njego- vih drugih del ter dela nekaterih drugih starogrških avtorjev (Karamustafa 1992). Antična kartografi ja j e s Ptolemajem dosegla vrh razvoja, nato pa postopoma nazadovala. V času rimske države se je večina kartografskih del podredila praktičnim zahtevam trgovine, vojske in prometa. Ni dokazov, da bi stari Grki imeli cestne zemljevide. Brez dvoma pa so jih za svoje potrebe izdelovali in uporabljali Rimljani. Njihova osvajanja in obsežne ozemeljske širitve so vplivale na željo in potrebo po izgradnji ce st. O b vseh glavnih poteh so postavili miljnike, ki so pripomogli k razvoju cestnih zem- ljevidov in itinerarijev (Dilke 1985). Najbolj znan zemljevid, ki ponazarja usmerjenost in namen rimske kartografije, je Tabula Peutingeriana (Peutingerjev zemljevid) (slika 6). Ime je dobil po augsburškem 22 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 22 23 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 5: Priredba Ptolemajevega zemljevida sveta iz Kozmografije, ki je bila izdana leta 1492 v Ulmu. SHUTTERSTOCK Slika 6: Izrez iz različice cestnega zemljevida Tabula Peutingeriana iz leta 1619, kjer je prikazan del ozemlja današnje Slovenije ter polotoka Istra. DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 23 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič starinarju Conradu Peutingerju (1465–1547), ki je imel od leta 1508 v lasti njegovo kopijo. Peutingerjev zemljevid je bil ali kopija Castorijevega cestnega zemljevida rimskega imperija iz 1. stoletja (Dilke 1985), 4. stoletja (Goss 1993; Henry Davis Consulting 2015) oziroma 5. stoletja (Bagrow 1985) ali kopija sred- njeveškega zemljevida meniha K onrada iz Colmarja v Franciji iz leta 1265 (Dilke 1985). Tudi slednji je bil skoraj zagotovo kopija zemljevida iz enega od naštetih obdobij. Obstajajo tudi domneve, da je bila osnova za izvirnik že omenjeni Agripin zemljevid sveta (Bowersock 1994). Tabula Peutingeriana je sesta- vljena iz enajst odsekov. Vseh odsekov naj bi bilo sicer dvanajst, a eden ni poznan. Na zemljevidu so poudarjene predvsem c este in poti, ob katerih so vpisane razdalje med kraji z dolžinami v rimskih miljah ter kraji z možnostjo nastanitve. Bolj kot praktični uporabi na terenu je bil namenjen širjenju vtisa o moči Rima ter obvladovanju ogromnega ozemlja (Talbert 2014). Zemljevid prikazuje tudi območja današnje Slovenije, kjer so navedeni nekateri kraji, na primer Logatec ( Longatico ), Vrhnika ( Nauportus ), Ljubljana (Emona) (Mihevc 1998). Za najstarejši antični zemljevid dela Evrope, ohranjen v izvirniku, velja del cestnega zemljevida Dura-Europos iz istoimenskega obmejnega kraja, zgrajenega ob reki Evfrat v današnji vzhodni Siriji (Nabbefeld 2008). Odkrili so ga leta 1923 na ostanku usnja, ki je prekrival rimski vojaški ščit. Domneva se, da je nastal med letoma 230 in 235. V prid temu govori invazija Gotov leta 238, ki je skoraj zagoto- vo prekinila rimsko oblast na prikazanem območju (Nabbefeld 2008). Zemljevid je verjetno narisal rim- ski vojak, pripadnik lokostrelcev oziroma konjenice XX. kohorte Palmyrenorum, ki je bila tam nameščena. Domnevo gre za prikaz poti okrog Črnega morja (Nabbefeld 2008). Glede na zapise in postavitev sim- bolov na ohranjenem delu zemljevida sklepajo, da je orientiran proti zahodu. To j e posebnost v rimski kartografiji, saj so bili zemljevidi običajno orientirani proti vzhodu. Zemljevid ima velik pomen za prou- čevanje rimske zgodovine ter poteka rimske zasedbe tega območja (Nabbefeld 2008). Na podlagi napa- ke pri imenu mesta Istros , ki ga je imenoval kot reko, se domneva, da avtor zemljevida ni narisal popolnoma samostojno, temveč si je verjetno pomagal s starejšim kartografskim g radivom. Zemljevid je lahko tudi pomanjkljiva grška različica latinskega zemljevida, ki ga je vojaško poveljstvo dalo v uporabo svojim četam (Nabbefeld 2008). Nekateri menijo, da zemljevid ni del vojaškega ščita, temveč gre za samostojno kar- tografsko delo, ki prikazuje vojaški pohod iz območja Črnega morja v Sirijo (James 2004). Iz rimskega obdobja so poznane še nekatere krajevne skice ozemelj oddalj enih vojaških posto- jank, na primer v delu Notitia dignitatum Imperii Romani (Seznam služb Rimskega cesarstva) iz konca 4. stoletja (za zahodni del) oziroma začetka 5. stoletja (za vzhodni del cesarstva), ki predstavlja uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev v celotni rimski državi (Halsall 1998) ter skice zemljevidov in načrtov, ki so bili kot priloga dodani priročniku za zemlj emerce avtorja Hyginusa Gromaticusa (živel konec 1. in začetek 2. stoletja) (Bagrow 1985). Njegovo ime izhaja iz latinske bese- de gromaticus, rimski zemljemerec oziroma besede groma, kar je bil pripomoček pri zemljemerčevem delu. Deloval je v času vladavine cesarja Trajana, ko je rimska država imela največji obseg. Obstaja tudi možnost, da je živel stoletje pozneje (Campbell 2012a; Campbell 2012b). Rim ljani g rškim kartografskim dosežkom niso namenjali velike pozornosti. Zelo malo so se pogla- bljali v teoretična razmišljanja o obliki in metodah predstavitve sveta ter merjenjih in izdelavi zemljevidov s pridobljenimi podatki. Zanimala so jih povsem praktična kartografska vprašanja in rešitve. Merili so razdalje med posameznimi kraji za pridobivanje točnih podatkov za vojsko in trgovanje. Pogosteje so izdelali potopise oziroma itinerarije, ki so jih imenovali itineraria scripta (pisni itinerariji). Od 3. stole- tja so izdelovali risane in pobarvane potopise, ki se imenujejo itineraria picta (itinerariji v slikah) (Bagrov 1985; Drakoulis 2007). Slovenski prostor je bil v tem zgodnjem kartografskem obdobju prikazan le kot del širšega območ- ja (na primer na Tabuli Peutingeriani ), mestoma pa se pojavl ja v itinerarijih. Itinerarium Hierosolymitanum ali Burdigalense oziroma Jeruzalemski potopis je najstarejši znani opis poti nekega kristjana v Sveto deželo. Domnevno ga je v letih 333 in 334 napisal romar iz Burdigale, današnji Bordeaux v Franciji. Vsebuje popis krajev s krajšimi komentarji, ki so nastali na romanju v Sveto deželo prek severa Italije (Padova), Slovenije (Ljubljana, Ptuj) in Balkanskeg a polotoka (St ewart 1999). 24 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 24 25 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 2.3 SREDNJI VEK Kartografija v obdobju rimske države kakovostno ne napreduje, vendar grška spoznanja Rimljani vzamejo za svoja ter jih ali prevzamejo ali prilagodijo svojim potrebam. Propad zahodne polovice drža- ve v drugi polovici 5. stoletja ter preseljevanje ljudstev sta povzročila, da se je v srednjem veku mnogo znanja izgubilo oziroma se je dotedanjim spoznanjem in dosežkom celo nasprotovalo ozi roma jih zavra- č alo. Od visokega srednjega veka se je krščanska Evropa, ob ponovnem odkrivanju antike ter ob stikih s sosednjimi kulturami (arabsko), začela kulturno »obnavljati«. Na dolgotrajno in mnogokrat teža- vno sprejemanje antičnih, arabskih in drugih spoznanj je močno vplivala krščanska cerkev, ki je posta- la sito med odkrivanjem ostalih spoznanj in kultur ter krščanskimi nazori in dogmami. Tu di v kartografiji se je tako uveljavilo krščansko gledanje na svet. Največkrat so avtorji zemljevidov menihi iz različnih samostanov, zato imenujemo to dobo tudi obdobje samostanske ali meniške kartografije. Velik del srednjeveških zemljevidov ni bil izdelan za pomoč pri določanju poti iz kraja v kraj, pridobitvi točne kartografske predstave ali podatkov o površju. Šlo je bolj za likovno umetnost, k i je krasila na primer stene z gradb ali kot slikovni dodatek knjigam in s tem poveličevanje takratnega dojemanja stvarstva (Livingston 2002). Najbolj znana kartografska dela srednjega veka so zemljevidi sveta in portolanski zemljevidi. Srednjeveški zemljevidi sveta (latinsko mappae mundi), se delijo v štiri večje skupine: trodelne, paso- vne, štiridelne in prehodne (Woodward 1987). Najpreprostejši in pr epoznavni p o legi celin okrog »sve- tega« središča (Jeruzalema) so tako imenovani T-O zemljevidi , praviloma orientirani proti vzhodu (slika7). Na njih je svet razdeljen na tri dele. V zgornji polovici (zgornji del črke »T«) je Azija, v spodnji levi polovici Evropa, v spodnji desni pa Afrika (obe v spodnjem delu črke »T«). Mejo med Evropo in Afriko Slika 7: Herefordski zemljevid je primer T-O zemljevida sveta iz isto-imenskega kraja v Angliji, ki je nastal okrog leta 1290. DARKO OGRIN geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 25 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 26 predstavlja Sredozemsko morje, mejo med Azijo in spodnjo polovico pa reki Don in Nil. Obe ločnici med celinami oblikujeta črko T, njuno stičišče pa sovpada z lego Svete dežele. Oblika zemljevida in morje, ki obdaja kopno, imata obliko črke »O« (Fridl 1999; Ogrin 2018). Pasovni zemljevidi sveta imajo prav tako okroglo obliko, na katerih je prikazana zahodna polobla, torej celine Evropa, Afrika in Azi ja oziroma nepoznano ozemlje, poimenovano Antipod (latinsko Antipodes). Zemljevid je najpogosteje razdeljen na pet podnebnih pasov. Štiridelni srednjeveški zemljevidi sveta predstavljajo vmesno stopnjo med pasovnimi in trodelnimi. Prikazujejo tri takrat znane celine (Evropa, Afrika, Azija) ter nepoznan Antipod. Najmlajši in najkakovostnejši glede prikaza ter največji po veliko- sti so prehodni zemljev idi sveta, ki so jih izdelovali v 14. in 15. stoletju. Prikazujejo kartografske podrob- n osti (na primer obale, gorovja, reke, naselja), nekateri tudi podatke in zgodbe iz preteklosti, Svetega pisma ali mitologije (Woodward 1987; Livingston 2002). Omenjeni zemljevidi poleg estetskega in teo- loškega sporočila niso bistveno vplivali na razvoj kartografije. V 12. stoletju se je v Evropi začel počasen, a v ztrajen proces kartografskega preporoda oziroma kartografske renesanse (Woodward 1987), ki je temeljil na uporabi kompasa, odkrivanju neznanega sveta in Ptolemajevih delih. Začeli so izdajati portolane (latinsko portolanus, po latinski besedi portus za pristanišče). To so knjige oziroma priročniki s pomorskimi navigacijskimi podatki (na primer smeri plovbe, razdalje med kraji), namenjeni priobalni na vigaciji (Portolan 2002; Portolans 2010; Beguš 2014). Te m delom so bili dodani navigacijski oziroma kompasni zemljevidi, ki so temeljili na kompasnih sme- reh in ocenjenih razdaljah. Ti zemljevidi se imenujejo portolanski zemljevidi oziroma pomorski zem- ljevidi, ki jih pogosto imenujemo le portolani (slika 8). Nekateri so jih poimenovali »prvi pravi zemljevidi«, vsekakor pa so za čas nastanka zelo nat ančni, saj najpogosteje zelo podrobno prikazujejo obalno črto, p ristanišča in kompasne smeri plovbe po morju. Za orientacijo med plovbo so služili predvsem mor- narjem in trgovcem (Campbell 1987). Slika 8: Izrez iz portolanskega zemljevida z mrežo kompasnih linij in natančnim prikazom obal avtorja Pietra Visconteja iz začetka 14. stoletja. BRITISH LIBRARY geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 26 27 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Arabska kartografija je od visokega srednjega veka dalje dosegla visoko stopnjo razvoja, ki je teme- ljila na antičnem izročilu, podatkih evropskih in arabskih srednjeveških raziskovalcev ter lastnih meritvah in dognanjih. Zaradi jezikovnih, verskih in političnih razlogov je imela manjši vpliv na evropsko kartogra- fijo (Gašperič 2007). Med najkakovostnejšimi kartografskimi deli je zemljevid sveta mav rskegageografa in kartografa Mohameda al Idrisija (1099 ali 1100–1165 ali 1166) iz leta 1154 (Ahmad 1992), ki je orien- tiran proti jugu (slika 9). 2.3.1 PRIKAZI DANAŠNJEGA OZEMLJA SLOVENIJE Tudi v srednjem veku je bilo današnje slovensko ozemlje prikazano le kot del širšega območja, zato omenjamo le nekaj najpomembnejših kartografskih del, ki glede prikaza in pomembnosti predstavlja- jo značilno srednje veško kartografijo. Leta 1119 je geograf Guido iz Pise (neznano–1169) narisal zemljevid Zahodnega Rimskega cesar- stva. Zemljevid je zelo poenostavljen, zaradi orientiranosti proti vzhodu in z Rimom v središču pa spominja na T-O zemljevid sveta. Za prebivalce Koroške je na zemljevidu prvič uporabljen izraz Carantanos (Höck in Leitner 1984). Leta 1154 je v Palermu izšel tako imenovani al-Idrisijev atlas av torja M ohameda al-Idrisija. Gre za obsežen zemljevid sveta, sestavljen iz sedemdesetih barvnih listov, orientiranih proti jugu, na kate- rih je vidno tudi širše območje Jadranskega morja. Izdelan je na podlagi podnebnih pasov (Henry Davis Consulting 1998). Avtor je s tem delom dokaj uspešno posredoval arabske geografske izkušnje. Po zaslugi arabskih mornarjev in trgovcev so obale na zemljevidu prikaza ne že dokaj nata nčno. Okrog leta 1235 je bil v samostanu v Ebstorfu v Nemčiji naslikan tako imenovan Ebstorfski zem- ljevid (slika 10). Gre za barvno stensko podobo v benediktinskem samostanu, ki so jo narisali menihi iz Saške. Velja za največji znani zemljevid iz srednjega veka, saj je meril 3,58×3,56 metra. Orientiran je bil proti vzhodu z Jeruzalemom v sredini. Ker je bil med drugo svetovno vojno un ičen, o bstajajo le njegove fotografije in reprodukcije (Slovenci…1986). Na tem zemljevidu je bil prvič uporabljen izraz Carinthia za Koroško (Höck in Leitner 1984). Leta 1439 je bil izdelan zemljevid srednje Evrope, leta 1491 pa odtisnjen v lesorezni tehniki. Njegov avtor je kardinal Nikolaj Kuzanski (tudi Nicolaus Cusanus, 1401–1464), škof v Briksnu na Južnem Tirolskem. Zemljevid se ni ohranil v origin alu, znan pa je zaradi poznejših rokopisnih predelav in bakroreznih pona- t isov (Slovenci…1986; Marković 1993). Avtor se je zgledoval po Ptolemajevih zemljevidih. Orientiran je bil proti severu, ozemlje Slovenije pa je prikazoval na južnem delu kartografskega prikaza. Slika 9: Zemljevid sveta imenovan Tabula Rogeriana je leta 1154 izdal Mohamed al-Idrisi. DARKO OGRIN geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 27 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 28 Leta 1459 je beneški benediktinski menih in kartograf Mauro (okrog 1390–okrog 1460) izdelal velik stenski zemljevid sveta, ki velja za vrhunski dosežek srednjeveške kartografije (slika 11). Je okrogle oblike, premera približno 1,95 metra, v splošnem pa slikovno bogatejši in kartografsko podrobneje nari- san kot drugi kartografski izdelki tistega časa. Velik napredek je posledica podatkov, ki jih je avtor povzel iz portolanov, Ptolemajevega Geografskega priročnika in novih odkritij (Woodward 1987). Afrika in Azija s e na primer ne stikata na jugu in tako ne zapirata Indijskega oceana (Goss 1993). Na širšem območ- ju sedanjega slovenskega ozemlja so vidna pokrajinska imena Carantana, Istria in Stiria. Na nekaterih različicah Maurovega zemljevida so navedena tudi nekatera druga pokrajinska imena ali njihove imen- s ke različice, na primer Caratana (Barry…2021a). Slika 10: Različica Ebstorfskega zemljevida sveta iz kraja Ebstorf v Nemčiji iz leta 1898 (levo). Na njem je navedeno ime Carinthia za Koroško (desno). DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES Slika 11: Različica zemljevida sveta Benečana Maura iz leta 1854 (levo). Na njem je prikazano tudi ozemlje današnje Slovenije z nekaj krajevnimi imeni (desno). DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 28 Astronom in kartograf Erhard Etzlaub (med 1455 in 1465–1532) je avtor dveh romarskih zemlje- vidov. Leta 1492 je izšel Daß ist der Rom Weg von meylen zu meylen mit puncten verzeychnet von eyner stat zu der andern durch deutzsche lantt (To je pot v Rim od milje do milje označena s točkami, ki vodi od kraja do kraja skozi nemško deželo), ki je obsegal manjše območje poti do Svete dežele, kot zemljevid Das sein dy lantstrassen durch das Romisch reych von einem Kunigreych zw dem andern dy an Tewtsche land stossen von meilen mit puncten verzeichnet (To so deželne ceste skozi Rimsko cesarstvo, ki vodijo od enega kraljestva do drugega; kjer se stikajo z nemško deželo, so označene milje s točkami) iz leta 1501. Oba sta bila orientirana proti jugu, kar naj bi bralcu (romarju) omogočalo lažjo uporabo, saj je b ilo m esto Rim vedno pred njimi oziroma zgoraj na zemljevidu. Pri prvem so bile ozna- čene le glavne poti, ki so vodile proti Rimu, na drugem zemljevidu pa je gostota poti večja (Höck in Leitner 1984). Leta 1493 je zgodovinar Hartmann Schedel (1440–1514) objavil delo Nürnberška kronika. Vanjo je vključil tudi zemljevid večjega dela Evrope (Kozličić 1995). Zemljevid je orientiran proti severu, na njegove m južnem delu je upodobljeno območje Slovenije in del Jadranskega morja. Obalo in kraje na območju današnje Sloveniji je v značilni srednjeveški arabski kartografski podo- bi portolanskih zemljevidov prikazal pomorščak, geograf in kartograf Osmanskega cesarstva Hacý Ahmed Muḥyīddīn Pīrī, bolj znan kot Piri Reis (okrog 1470–1554). Najbolj znana sta zemljevid sveta in portolan Kitāb-i baḥrīye . Izdelal j e dva zemljevida sveta, od katerih je znan predvsem prvi iz leta 1513, k i je ohranjen le delno: Atlantik z delom zahodne Evrope in zahodne Afrike. Portolan je izdal leta 1521 in predstavlja kakovosten navigacijski priročnik za plovbo po Sredozemlju (Soucek 1992). Prikazana in opisana so tudi istrska obmorska mesta Piran, Izola in Koper (slika 12). 29 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 12: Izola in Koper na portolanskem zemljevidu Piri Reisa iz srede 16. stoletja. DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 29 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 30 2.4 NOVI VEK Pojav portolanskih zemljevidov v 12. stoletju pomeni začetek kartografske renesanse. Vzrokov za spre- membe na kartografskem področju je več in so povezani z uporabo kompasa, osvajalnimi vojaškimi poho- di, gospodarskimi in kulturnimi stiki, ponovnim odkrivanjem antičnih kartografskih del in tudi arabsko kartografijo, ki je v obdobju visokega srednjega veka (med 11. in 13. stoletjem) dos egla svoj vrh (Gašperič 2007). Ve čji razmah je evropska kartografija dosegla v 15. stoletju v dobi odkritij (Ogrin 2019b; 2019c). Številna potovanja po kopnem, predvsem pa po morju (na primer odprave, ki jih je spodbujal portu- galski princ Henrik Pomorščak v prvi polovici 15. stoletja), so znanilec sprememb pri odkrivanju za tisti čas neznanega sveta. Odprave Bartolomea Diasa, Krištofa Kolumba, Vasca da Game, Johna Cabota in poznejših raziskovalcev so se vrnile z novimi meritvami, upodobitvami in spoznanji ter pokazale na nujnost kakovostnejših kartografskih prikazov. Za dosego tega je bilo treba izboljšati tehniko izdelave zemljevidov. Z Guttenbergovim izumom tiska s premičnimi črkami je tiskarska tehnika v 15. stoletju doži- vela preporod. Novi vek tako zaznamuje hiter razvoj kartografske in ti skarske s troke. Skozi pet stoletij novega veka je bila želja vsakega kartografa, da se s svojim zemljevidom čim bolj približa resnični podo- bi površja (Gašperič 2007). Kljub še neodkritim območjem je astronom Martin Behaim (1459–1507) že leta 1492 izdelal prvi še ohranjen globus poznanega sveta (Behaim 2004). Na njem ameriški celi- ni še nista označeni (slika 13). Leta 1507, kmalu po odpravah Krištofa K olumba (1451–1506), je nastal zemljevid sveta Universalis cosmographia secundum Ptholomaei traditionem et Americi Vespucii alioru[m]mqe lustrationes (Univerzalna kozmografija po Ptolemajevi tradiciji in razjasnitvah Ameriga Vespuccija ter drugih) nemškega kartogra- fa Martina Waldseemüllerja (okrog 1470–1520), ki prikazuje vzhodno obalo Severne in Južne Amerike, ločeni od Azije, pri čemer je na ozemlju Južne Amerike prvič zapisal ime America (Hébert 2003). Na nadaljnji kartografski preporod so vplivala tri pomembnejša »odkritja«. Prvo je bilo ponovno »odkri- tje« grške in rimske antične zapuščine. Tu izstopajo Ptolemajevi zemljevidi, predvsem po letu 1406 (Suarez 1999), ko so iz arabščine v latinščino prevedli njegovo delo Geografski priročnik. K napredku karto- grafije sta prispevala tudi graviranj e i n tiskanje zemljevidov ter odkritja novih delov sveta (Raisz 1948). Slika 13: Globus astronoma Martina Behaaima iz leta 1492. DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 30 Prvotno so bili zemljevidi risani ročno, pozneje pa se začne razvoj tiskarskih tehnik. Ena najstarejših tehnik tiskanja je lesorezna tehnika, tudi lesorez ali ksilografija. V gladko stran ploščatega kosa lesa, ki je rezan v smeri vlaken, se vreže oziroma izdolbe relief, ki se ga premaže s črnilom ter z navpičnim stiska- njem odtisne na papir. Najstarejši poznani zemljevid, ki je bil narejen v tej teh niki, je zemljevid zahodne Kitajske iz leta 1155, izdelan na Kitajskem (Wallis in Robinson 1987). V Evropi so bili prvi zemljevidi v tej tehniki T-O zemljevidi sveta, na primer zemljevid, natisnjen v Augsburgu leta 1472 in objavljen v delu Etymologiae (Etimologije) škofa Izidorja Seviljskega ter zemljevida sveta in Palestine, natisnjena v Lübecku leta 1475 in objavljena v delu Rudimentum Novitiorum (Učbenik za začetnike) (Wallis in Robinson 1987; Baynton-Williams 2006; Durand in Curtis 2014). Ker se je ta tehnika uporabljala tudi za tiskanje besedil, se je za zemljevide, izdane v knjigah, uporabljala vse do druge polovice 19. stoletja. Pri tiskanju zemljevidov jo je v 16. stoletju v Evropi nadomestil bakrotisk. S posebnimi pripomočki se v bakreno ploščo vreže/gravira želena slika. Sledi premaz ploš č s črnilom, za tem pa se jih obriše tako, da ostane črnilo le v vrezninah ter se jih s pomočjo navpičnega stiskanja odtisne na vlažen papir. Po vsakem odtisu je treba ploščo ponovno premazati s črni- lom (Wallis in Robinson 1987). Prvi bakrotiski so bile (vsaj od leta 1430) slike na igralnih kartah v nemško govorečih deželah. Ena od različic slikovne upodobitve Kristusovega pasijona je bila natisnje na leta 1440. Med najstarejše tovrstne kartografske izdelke uvrščamo italijansko izdajo Ptolemajevega Geografskega priročnika iz leta 1472 (ICA 2015) oziroma Bolonjsko izdajo iz leta 1477 (Wallis in Robinson 1987). 2.4.1 ŠESTNAJSTO STOLETJE V prvi polovici 16. stoletja so imeli vodilno vlogo pri razvoju kartografije Italijani. Glavni središči sta bila Rim in Benetke. Dela astronoma Giacoma Gastaldija (o krog 1500–1566) in pozneje v 17. stoletju kar- tografa Vincenza Marie Coronellija (1650–1718) predstavljajo vrh italijanske renesančne kartografije. Proti koncu stoletja se za v knjigo vezano zbirko zemljevidov začne uporabljati izraz atlas . Uveljavi se po letu 1570, ko sta v knjižni obliki izšla atlasa Abrahama Ortelija in Gerharda Mercatorja. Sredi 31 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 14: Zemljevid sveta iz druge polovice 19. stoletja narejen v Mercatorjevi valjni projekciji. SHUTTERSTOCK geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:01 Page 31 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 16. stoletja so namreč različni kartografi svoje zemljevide priredili na podobna merila in jih združene na več listih vezali v knjigo, ki so jih po vodilnem italijanskem založniku tistega časa Antoniju Lafreriju (1512–1577) poimenovali kar Lafrerijevi atlasi (Lafreri-School…2006). Zelo kakovostna kartografska dela so izdelovali tudi Španci in Por tugalci. V drugi polovici 16. stoletja so vodilno vlogo na kartografskem področju prevzeli Nizozemci in Flamci. M ed njimi so kartografski razvoj še posebej krojili Flamca Abraham Ortelij (1527–1598) in Gerhard Kremer Mercator (1512–1594) ter pozneje nizozemski kartograf Willem Janszoon Blaeu (1571–1638). Mercatorja, čeprav izvira iz Flandrije, imajo za očeta nizozemske kartografije. Na podlagi lastnih mer itev in potovanj je izboljšal zemljevide, ki so temeljili na Ptolemajevih predlogah, zaslovel pa je zaradi uvedbe valjne kartografske projekcije (slika 14). Zaradi smrti je njegov atlas leta 1595 izdal sin Rumold. Na naslovnici je upodobljen Atlas, ki po eni razlagi predstavlja grškega mitološkega veli- kana Atlanta oziroma Atlasa (Atlas 1997; Perko 2002), po drugi pa mavretanskega kralja Atlasa, ki j e bil filozof, matematik in astronom (The Earliest Atlases…2020). Ime te podobe je bil povod za poime- novanje atlasov. Ortelij je od leta 1570 izdajal atlase z naslovom Theatrum orbis terrarum (Gledališče sveta), ki zara- di urejenosti in kakovosti zemljevidov predstavljajo prve prave atlase sveta (slika 15). Angleška kartografija je dosegla pomembnejše kartografske premike v drugi polovici 16. stolet ja, v času kraljice Elizabete I. (1533–1603; vladala 1558–1603). Najpomembnejši kartograf te dobe je bil Christopher Saxton (okrog 1540–okrog 1610), ki je leta 1579 izdal Atlas of the Counties of England & Wales(Atlas grofij Anglije in Walesa) (Atlas…2002). V 16. stoletju so bili zelo dejavni tudi kartografi iz osrednje, predvsem nemško govoreče Evrope. Avstrijski zgodovinar in kartograf Wolfgang Lazius (1514–1565) je deloval na dvoru cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Ferdinanda I. Veliko je potoval in je avtor številnih zgodovinskih in kartografskih del (Kratochwill 1985). V tem obdobju so bile zelo razširjene tako imenovane kozmografije . Gre za dela, ki vsebujejo astro- nomska, geografska, zgodovinska, vremenska in druga besedila, katerim so dodane slike in zemlje- vidi. Med bolj znanimi j e Cosmographia seu descriptio totius orbis (Kozmografija ali opis celega sveta) Nemca Petra Apiana (tudi Peter Bienewitz, 1495–1552) iz leta 1524 (O’Connor in Robertson 2002) in Cosmographia (Kozmografija) Nemca Sebastiana Münstra (1488–1552) iz leta 1544, ki sta doživeli 32 Slika 15: Naslovnici Ortelijevega atlasa Theatrum orbis terrarum iz leta 1570 (levo) in Mercatorjevega atlasa Atlas Minor iz leta 1609. DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES; NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 32 številne ponatise (Karrow 1993). Slednje delo je renesančna priredba Ptolemajevega Geografskega priročnika, ki je dobil ime kozmografija po zaslugi humanista Jacopa d’Angela (deloval okrog 1400). D’Angelo je med letoma 1406 in 1410 prevajal Ptolemajeva dela iz grščine v latinščino (Cosgrove 2007; Codicum Facsimiles 2019). 2.4.1.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije Številčnost kartografskih prikazov s lovenskega ozemlja je v tem obdobju narasla, a so ti zaradi nepo- z navanja območja in zato uporabe napačnih podatkov ter še ne dovolj kakovostnih kartografskih in tiskarskih tehnik vsebovali številne napake (Fridl in Šolar 2011). Ker so v tem obdobju prevladovali zem- ljevidi dela ali celotne Evrope srednjega in malega merila, je ozemlje Slovenije podrobneje in mnogo bolj kakovostno prikazano kot v sr ednjem veku. Kartograf in horograf Pietro Coppo (1469 ali 1470–1555 ali 1556) je leta 1525 izdal najstarejši znani p osamezni zemljevid Istre (slika 16). Coppo je velik del svojega življenja preživel v Izoli in je prvi kar- tograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov (Kozličić 1995). Njegova ohranjena dela so: De toto orbe (O vsem svetu, 1518–1520), De summa totius orbis (O celoti vsega s veta, 1524–1526), Portolano (Portolan, 1528) in Del sito de Listria (O položaju Istre, 1529, izšlo 1540), kate- ra v veliki meri sestavljajo tudi zemljevidi (Žitko 1999). Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo 33 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 16: Zemljevid Istre Izolana Pietra Coppa iz leta 1525. POMORSKI MUZEJ »SERGEJ MAŠERA« PIRAN geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 33 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 34 natančno narisane obale, prikaz katerih se proti jugu in vzhodu slabša, prav tako pa se veča popače- nost prikaza z oddaljenostjo od morja. Zemljevid meri približno 26×34cm, odtisnjen pa je bil v lesorezni tiskarski tehniki. Zgornji rob zem- ljevida je usmerjen proti severu oziroma severovzhodu, samo orientacijo zemljevida pa določa osem simbolov (Lago in Rossit 1986). Za prikaz reliefa so uporablje ne p reproste vzpetine, ki so združene v obliko razpotegnjenih »gosenic« ali v večjo enotno površino ter pobarvane z rumenorjavo barvo. Hidrografska mreža prikazuje vse pomembnejše vodotoke, s tem, da so nekateri prikazi močno pove- čani (reka Mirna) oziroma napačno orientirani (zaliv Limski kanal). Zemljevid je bogat s stiliziranimi kartografskimi znaki za naselja in z zemljepisnimi imeni, ki so naved ena z velikimi in malimi tiskanimi črkami. Prav tako je zemljevid vir številnih drugih podatkov. Označene so plitvine (na primer okolica Kopra), čeri (na primer okolica Umaga), soline (na primer Sečoveljske soline), mlini (na primer na reki Rižani), jame (na primer pri Socerbu) ter mostovi (Lago in Rossit 1986). Poleg tega, da je Coppov zemljevid Istre najstarejši poznani zemljevid Istre (Lago in Ross it 1 986), je tudi najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja (Terčon, Bonin in Čerče 2006). Prav tako velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stole- tja (Longyka 1999). Izvirnik hranijo v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran. Mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevi di ne dose- gajo njegove kakovosti. Coppov vpliv na kartografijo je kljub temu pomemben. V prid temu govori objava p riredbe Coppovega zemljevida Istre z naslovom Histriae Tabula (Zemljevid Istre), ki ga je Abraham Ortelij vključil v svoj atlas Theatrum orbis terrarum (po letu 1573, slika 17) (Žitko 1999). Sredi 16. stoletja je bil v lesorezni tehniki izdelan zemljevid Descriptio totius Illyridis * (Opis celot- ne Ilirije) (slika 18) Sebastiana Münstra, ki je bil njegovim izdajam Kozmografije dodan vsaj od leta 1552 dalje. Zemljevid je orientiran proti jugu in prikazuje dele današnjih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Slika 17: Zemljevid Istre iz Ortelijevega atlasa Theatrum orbis terrarum (po letu 1573), ki je prirejen po zemljevidu Istre Pietra Coppa. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 34 Hercegovine ter severnega Jadrana z otoki. Izstopa gozdni pas v obliki drevoreda, ki ponazarja skle- njeno gozdnato hribovje od Trnovskega gozda, prek Hrušice, Snežnika, Gorskega kotarja do Bosne. Prikaz ozemlja je zelo preprost, vsebuje pa večje število krajevnih imen na ozemlju današnje Slovenije (na primer Piron za Piran, Gafers za Koper, Sittichza Stično). Sebastian Münster (1488–1552) je sredi 16. stoletja v Kozmografijah objavil zemljevid brez naslo- va (slika 19), ki prikazuje del Kranjske z Istro. Prikaz je preprost, površen in netočen. Domneva se, da je zemljevid nastal iz več različnih manj kakovostnih kartografskih prikazov, ki so obsegali širše območje zaledja severnega Jadrana. Imena na zemljevidu so mešanica beneških, latinskih in nem- ških toponimov. Nekatera naselja so poimenovana z dvema imenoma, trije pa so zapisani v gotici (Lago in Rossit 1981; Lago 1989). V nemški izdaji je na zemljevidu dodan toponim Iustinopol(is) , ki je eno izmed imen za Koper. Zanimiva posebnost je tudi navedba in lega Ljubljane in reke Ljubljanice. Imeni sta navedeni na geografsko dokaj ustreznem mestu. Prav tako pa sta med območjem Pirana in Pazina ob narisani reki navedeni latinski imeni Ljubljanice ( Nauportus fl: ) in Ljubljane (Emonia). Avtor je morda zamenjal reko Mirno z imenom Ljubljanice (Lago in Rossit 1981) oziroma podatke črpal iz legende o Argonavtih, po kateri naj bi obstajal rečni prehod iz Donave preko Save in Ljubljanice do morja (Kozličić 1995). Nemški kartograf Augustin Hirschvogel (1503–1553) je zadnjih nekaj let svojega življenja pripravljal z emljevid Ogrske, ki je bil natisnjen le ta 1565. Gre za enega prvih vojaških zemljevidov na habsbur- škem ozemlju (Korošec 1978). Original ni ohranjen, znan pa je zaradi številnih ponatisov, predvsem po Ortelijevi priredbi v njegovem atlasu. 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 18: Opis celotne Ilirije Sebastiana Münstra iz srede 16. stoletja. BORUT ŽUNIČ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 35 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Leta 1560 (Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977) je bil izdan zemljevid Geografia particolare d’una gran parte dell’Europa, nuovamente descritta co i confini suoi …(Podroben zemljevid velikega dela Evrope, na novo orisane z njenimi mejami…) Piemontčana Giacoma Gastaldija, ki je takrat deloval v Benetkah. Prikazuje Balkanski polotok, pri čemer so ob alna območja prikazana bolj natančno kot celin- s ka (Marković 1993). Leta 1561 je izšla zbirka enajstih lesoreznih zemljevidov z naslovom Typi chorographici Provinciarum Austriae(Horografski tiski avstrijskih dežel) začetnika avstrijske kartografije Wolfganga Laziusa (1514–1565) (Bernleithner 1972; Holzer s sodelavci 2015). Zaradi posebnih zaslug ga je rimsko-nem- ški cesar Ferdinand I. imenoval za svo jega o sebnega zdravnika, zgodovinarja, svetovalca in kustosa cesarskih zbirk (Karrow 1993). Pogosto je potoval po ozemlju današnje Avstrije, Madžarske, Bavarske, Švice in Alzacije, kjer je prepisoval stare napise in proučeval knjižne in kartografske vire v samostan- skih knjižnicah. Med potovanji je risal skice krajevnih posebnosti, kar je uporabil pri poznejšem kartografskem delu (Karrow 1993). 36 Slika 19: Zemljevid dela Kranjske in Istre iz Münstrove izdaje Kozmografije sredi 16. stoletja. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 36 Laziusova zbirka je prva zbirka zemljevidov habsburških dežel (Bernleithner 1972; Holzer s sode- lavci 2015), ki jo lahko imenujemo atlas (Karrow 1993). Zemljevidi so sprva izhajali posamezno, za tem pa so bili izdani kot zbirka. So različnih velikosti. Večina je narisanih v obliki ovala, eden je v obliki kroga, vse pa objema dvoglavi habsburški orel. Slovensko ozemlje je podrobneje prikazano na zeml jevidu Ducatus Carniolae et Histriae una cum Marcha Windorum * (Vojvodina Kranjska in Istra s Slovensko m arko) (slika 20), ki meri približno 36×46cm (Lazius 1906). Predstavlja prvi znani samostojni prikaz vojvodine Kranjske. Prikazuje ozemlje od Savinje (Saan) na severu do Jadranskega morja (Mare Hadriaticum) na jugu ter od Furlanije-Julijske krajine na zahodu do Zagreba (Sagrabia) na vzhodu. Za prikaz reliefa so uporabljene preproste senčene vzpetine, ki so različnih oblik in velikosti. Izstopa gozdno območje, med katerimi je nepretrgana linija gozdnate Hrušice ( Byrnpamerwald ). Pri hidrografski m reži izstopa Sava s pritoki, pretirano je poudarjena Rižana, ki predstavlja spodnji tok (neobstoječe) Planinske reke (Alben flus), preveliko pa je tudi Cerkniško jezero. Kot zgodovinarju so mu zemljevidi sl užili z a ilustrirano podobo dežel, kartografska točnost pa je nekoliko zanemarjena. Posledica je navidezno lep zemljevid, pretežno orientiran v smeri severa ozi- roma severovzhoda, s številnimi napakami, ki so opazne predvsem pri netočni lokaciji naselij in rek (slika 21), gorovja pa so upodobljena le približno (Slovenci…1986; Longyka 1999). Dele slovenskega ozemlja je Lazius prikazal še na treh drugi h z emljevidih, in sicer na Principat[us] Goric[i]ens[is] cum Karstio et Chaczeola descriptio (Goriška kneževina z opisom Krasa in Kočevske), Carinthiae ducatus cum palatinatu Goricia (Vojvodina Koroška z grofijo Goriško), in Ducatus Stiriae marc- hiae (Vojvodina Štajerska) (Holzer s sodelavci 2015). 37 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 20: Zemljevid vojvodine Kranjske in Istre s Slovensko marko Wolfganga Laziusa iz leta 1561. NACIONALNA I SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA U ZAGREBU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 37 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Leta 1563 je beneški kartograf Giovanni Francesco Camocio (1501–1575) narisal zemljevid, ki ga je leta 1565 predelal beneški založnik in graver Ferrando Bertelli (deloval med 1556 in 1572) in izdal pod naslovom Nova discrittione della Dalmatia et Crovatia (Novi opis Dalmacije in Hrvaške). Zemljevid prikazuje današnje ozemlje Slovenije, Istro, del Dalmacije, Slavonijo in del Bosne ( Slovenci…1986). Bertellijev zemljevid se od originala razlikuje le po nekoliko spremenjenem načinu izdelave oziroma upodobitve kartografskih elementov (Marković 1993). Leta 1569 je nastal zemljevid Ducatus Carniolae una cum Marcha Windorum * (Vojvodina Kranjska s Slovensko marko) Benečana Bolognina Zaltierija (tudi Bolognius Zalterius; živel v drugi polovici 16. stolet ja) (Orožen 1901) (slika 22). Avtor se je pri izdelavi zgledoval po Laziusovem zemljevidu Kranjske ( Marković 1993). Leta 1570 je Abraham Ortelij v prvo izdajo atlasa Theatrum orbis terrarum (Gledališče sveta) vklju- čil zemljevid Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova des- criptio* (Novi prikaz Slavonije, Hrvaške, Karnije, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin) (sl ika 2 3). Gre za predelan Hirschvoglov zemljevid Ogrske, ki ga je Ortelij v pomanjšani obliki vključil v svoj atlas (Kratochwill 1986). V zgornjem delu prikazuje ozemlje med Osojskim jezerom in srednjim tokom Donave, v spod- njem delu pa območje med Jadranskim morjem in Sarajevom ter Višegradom. Jadranska obala in otoki so še zelo podobni Ptolemajevim zemljevidom, notranjost pa je že bolj točno prikaza na, saj jo je Hirschvogel bolje poznal. Leta 1573 je Ortelij v tretji izdaji atlasa povzel še Coppov zemljevid Istre z naslovom Histria tabula(Zemljevid Istre, slika 17) ter zemljevid Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae, et Windorum marchae descrip[tio] * (Opis Goriške, Krasa, Kočevske, Kranjske, Istre in Slovenske marke) Wolfganga Laziusa (Slovenci…1986). Slednji bralca kljub napakam in vidnemu kopiranju Laziusovega zemljevida iz leta 1561 navduši s preglednim prikazom današnjega slovenskega ozemlja ter Ortelijevim p osvetilom avtorju izvirnika (slika 24). 38 Slika 21: Izrez iz Laziusovega zemljevida z napačno navedenimi naselji in rekami. NACIONALNA I SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA U ZAGREBU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 38 39 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Leta 1572 je nastal zemljevid Illyricum * (Ilirija) madžarskega zgodovinarja Ioanesa Sambucusa (tudi János Zsámboki, 1531–1584), ki je poznan predvsem po zbiranju kartografskega gradiva (Török 2007) (slika 25). Gre za dopolnjen Hirschvoglov zemljevid Ogrske. Zemljevid je leta 1573 Ortelij obja- vil v drugi izdaji svojega atlasa. Del zemljevida (na primer Istra in Kvarner) je narisan zelo točno, ostali deli (na primer preostala jadranska obala ter celina) pa manj (Bohinec 1969; Lago in Rossit 1981; Kozličić 1995). Flamski kartograf in založnik Gerard de Jode (1509–1591) je leta 1578 v Antwerpnu izdal atlas Speculum orbis t errarum(Ogledalo sveta) (Schilder 1986). Vanj je vključil zemljevida Stiraemarchiae ducatus seu Tauriscorum Noricorum sedis acuratus ac elegans typus Chorographicus (Točna in lepa h orografija vojvodine Štajerske ali sedeža noriških Tavriskov) (slika 26) in Carinthiae ducatus vel Iuliarum alpium tractus vera ac genuina delineatio geographica (Pravi in izvirni zemljepisni oris vojvodine Koroške ali poteka Julijskih Alp). Natisnjena sta na istem listu v obliki dveh ovalov, ki se stikata. Estetsko zanimiva zemljevida sta kartografsko povzeta po Laziusovih zem- ljevidih iz leta 1561. Leta 1589 je izšel zemljevid Forum Iulium, Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia* (Furlanija, Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka) kartografa Gerharda Kremerja Mercatorja (slika 27), ki je bil podlaga nekaterim poznejšim zemljevidom v prvi polovici 17. stoletja (Marković 1993). Mercator je podatke za območje Slovenije povzel po Orteliju, ta pa po Hirschvoglovih zemljevidih. Posledično se na pakam ni bilo mogoče izogniti. Lep primer je prikazana neobstoječa reka Alben fl . ozi- r oma Planinska reka (Shaw in Čuk 2015). Slika 22: Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko Bolognina Zaltierija iz leta 1569. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 39 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 40 Slika 23: Predelan Hirschvoglov zemljevid Slavonije, Hrvaške, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin iz druge polovice 16. stoletja, ki ga je Ortelij vključil v svoj atlas. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 24: Zemljevid Goriške, Krasa, Kočevske, Kranjske, Istre in Slovenske marke Wolfganga Laziusa, ki ga je Ortelij leta 1573 vključil v svoj atlas. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 40 41 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 25: Zemljevid Ilirije Ioanesa Sambucusa iz leta 1572. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 26: Zemljevida Štajerske (levo) in Koroške (desno) iz atlasa Gerarda de Joda iz leta 1578. PRIMOŽ PREMZEL geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 41 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 42 Zemljevid Carniolae Chaziolaeque Ducatus nec non et Goritiae Comitatus prouintiarum Norici ac Illirici uera propriaque delineatio *(Resnični in pravi prikaz vojvodine Kranjske in Kočevskega kakor tudi grofije Goriške, pokrajin Norika in Ilirika) je leta 1593 izšel v drugi izdaji atlasa Speculum orbis ter- rae (Ogledalo sveta) (slika 28). Gre za priredbo zemljevida Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniol ae, Histriae, et Windorum marchae descrip[tio] iz Ortelijevega atlasa. Priredil ga je Gerard de Jode, po nje- govi smrti pa ga je v omenjenem atlasu izdal njegov sin Cornelis (1568–1600) (Collection…2021a). Posebnosti zemljevida so orientacija proti vzhodu, izstopajoče Cerkniško jezero, gozdni pas od Trnov- skega gozda proti vzhodu ter opis o Argonavtih pri Vrhniki. V istem atlasu je bilo tudi več dru gih zem- ljevidov slovenskega ozemlja, na primer Koroška in Štajerska, ki sta bili prav tako povzeti po Ortelijevem atlasu. De Jodeov atlas je v tistem času predstavljal konkurenco Orteliju, ki pa ni postala tako velika uspešnica, zato sta izšli le dve izdaji. V drugi polovici 16. stoletja je bil izdelan zemljevid Sclauonia oder Windisch Marck, Bossen, Crabaten * (Slavonija ali Slovenska marka, Bosna, H rvaška), ki je v Münstrovi Kozmografiji nasledil nje- gov zemljevid Descriptio totius Illyridis (slika 29). Glede na način kartografskega prikaza je bil narejen pod vplivom kartografskih del Hirschvogla, saj je zemljevid podoben Hirschvoglovemu zemljevidu Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae …, ki ga je Ortelij izdal v svojem atlasu leta 1570. Razlikujeta se v gostoti in navedbi nekaterih ze mljepisnih i men (na primer Piran/Piron), senčenju krtin (na levi oziroma desni strani) in nekaterih podrobnostih kartografskega prikaza (na primer reka Rječina pri Reki in vodotok med Premom in Koprom (Lago in Rossit 1981). Slika 27: Zemljevid Furlanije, Krasa, Kranjske, Istre in Slovenske marke Gerharda Kremerja Mercatorja iz leta 1589. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 42 43 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 28: Zemljevid dela slovenskega ozemlja je priredil Flamec Gerard de Jode, ga orientiral proti vzhodu, izdal pa ga je njegov sin Cornelis v atlasu leta 1593. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 29: Zemljevid Slavonije ali Slovenske marke, Bosne in Hrvaške, ki ga je Sebastjan Münster vključil v Kozmografijo v drugi polovici 16. stoletja. BORUT ŽUNIČ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 43 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 44 2.4.2 SEDEMNAJSTO STOLETJE V 17. stoletju so imeli v evropski kartografiji še vedno vodilno vlogo Nizozemci. Kartografski pri- kazi so postali vse bolj tržno zanimivi, zato je bila zelo pomembna tudi zunanja podoba zemljevida. Podatki za njihovo izdelavo so bili pogosto omejeni na kopiranje drugih kartografskih del. Kljub novim odkritjem, so številne zemljevide tiskali dokler njihova prodaja ni upadl a. Želja po manjših stroških je vplivala na počasnejši razvoj kakovosti kartografskega prikaza (Raisz 1948). Amsterdam je bil karto- grafsko središče, kjer so zemljevide množično izdelovali, tiskali in prodajali. Mercatorjevo in Ortelijevo kartografsko izročilo so nadaljevale družine Hondius, Ottens, Blaeu in Janssonius (Longyka 1999). Flamska družina Hondius je po Mercatorjevi smrti podedovala tiskar ske p lošče njegovih zemljevidov, zato so številne izpeljanke Mercatorjevih zemljevidov del atlasov njegovega zeta Jodocusa Hondiusa (1563–1612) ter Hondiusovega zeta Johannesa Janssoniusa (1588–1664) (Gašperič 2007) (slika 30). Nizozemski kartograf Willem Janszoon Blaeu je ustanovitelj Blaeujeve kartografske hiše in je sku- paj s sinovoma avtor leta 1635 izdanega atlasa Atlas Novus (Novi atlas). Vrh dr užinskega kartografskega dela predstavlja Atlas Maior (Veliki atlas), ki je izhajal v letih 1662–1672 (slika 30). Požar leta 1672 je uničil večji del kartografskega gradiva, leto pozneje pa je umrl ustanoviteljev sin Joan I. (1599–1673). Vnuk Joan II. (1650–1712) je prenehal s kartografsko dejavnostjo, nekatere ohranjene tiskarske ploš- če pa je kupil Nizozemec Frederick de Wit (1629 ali 1630–1706). V istem č asu je na Nizozemskem delovala tudi kartografska založniška družina Janssonius, katere ustanovitelj je bil Johannes I. (pred 1597–1629), vidnejši kartograf pa je bil tudi njegov sin Johannes II. (1588–1664). Zaradi podobnosti imen, ki so navedena na zemljevidih, pogosto ni jasno, ali je avtor iz družine Blaeu ali Janssonius. Na poznejših priredbah Janssoniusovih zemljevidov kartografske hiše Sc henk&Va lk so bila imena avtor- jev izbrisana ali zamenjana (Raisz 1948; French 1999a; Götzfried…2019). Postopoma se je uveljavljala nemška kartografska šola, ki je tehnično izpopolnila kartiranje, ter fran- coska, ki je zaslužna za številna geografska in astronomska merjenja. To je bilo tudi obdobje opisov posameznih območij oziroma dežel, ki so jim avtorji (topografi) dodali mestoma kartografsko grad ivo ( Longyka 1999). Iz nemško govorečih dežel je znana družina Merian, iz katere je izhajal bakrorezec in založnik Matthäus Merian (1593–1650) ter sinova Matthäus mlajši (1621–1687) in Caspar (1627–1686), Slika 30: Naslovnice Hondiusovega (levo), Janssoniusovega (sredina) in Blaeujevega (desno) atlasa iz 17. stoletja. DAVID RUMSEY MAP COLLECTION, DAVID RUMSEY MAP CENTER, STANFORD LIBRARIES; NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 44 ki so vrsto let izdajali delo Topographia Germaniae (Krajepisje nemških dežel) in revijo o zgodovini nem- ško govorečih dežel z naslovom Theatrum Europaeum (Gledališče Evrope) (Wüthrich 1994). Francoski kartograf Nicolas Sanson (1600–1667) je bil začetnik ene najpomembnejših kartograf- skih rodbin, saj se je kartografska dejavnost družine Sanson prek sorodstvenih vezi pozneje prenesla na zelo uspešno dr užino d e Vougondy. Sanson je bil kraljevi geograf Ludvika XIII. in Ludvika XIV., ki je z družinskimi člani izdeloval zemljevide (Pelletier 2007). Pri izdajah zemljevidov so sodelovali s fran- coskim kartografom Alexis-Hubert Jaillot (okrog 1632–1712). Z Nicolasom Sansonom veljata za naj- pomembnejša francoska kartografa 17. stoletja. V tem obdobju je bilo ugotavljanje lege izbrane točke na Zemlji še v edno izziv. Zemljepisno širino so kartografi lahko določili z opazovanjem višine zvezde Severnice nad obzorjem, za določanje zem- ljepisne dolžine pa bi potrebovali natančno uro, s katero bi izmerili čas, ko so nad določenim krajem izbrana nebesna telesa v zenitu. Planeti, Sonce in druge zvezde se po nebu premikajo od vzhoda proti zahodu in se vsako uro premaknejo za 15 stopinj. Ker se Zemlja vrti ena komerno, b i lahko z natan- čnim merjenjem časa določili svoj položaj vzhodno ali zahodno od izbrane točke. Zato so konec 17. stoletja Francozi po vsem svetu sistematično merili mrke Jupitrovih lun. Matematik in astronom Galileo Galilei (1564–1642) je odkril štiri velike Jupitrove lune ter ugotovil, da bi premiki in mrki teh lun lahko služili kot nekakšna natančna nebeška ura. Zato je začel sestavljati časovne preglednice mrkov. Njegovo delo je nadgradil astronom in kartograf Giovanni Domenico (Jean Dominique) Cassini (1625–1712), po rodu Genovežan, ki je pomagal ustanoviti in voditi observatorij v Parizu. Sestavil je časovno pre- glednico, ki je bila dovolj natančna za kartografske potrebe. Rezultat francoskih sistematičnih merjenj je Cassinijev zemljevid sveta iz leta 1682 (Raisz 1948). Cassini j e z ačetnik znane kartografske druži- ne, ki je močno vplivala na kakovost francoske kartografije (Konvitz 1987). Konec 17. in v začetku 18. stoletja je deloval tudi frančiškan in kartograf Vincenzo Maria Coronelli (1650–1718). Znan je predvsem po izdelavi globusov sveta in nebesnih teles, izdal pa je tudi atlas Atlante Veneto(Beneški atlas) ter bil ustanovitelj prvega geografskega društva Accademia Cosmografica degli Argonauti(Kozmografska akademija argonavtov) v Benetkah (Raisz 1948). 2.4.2.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije 17. stoletje je obdobje, ko se poleg tujih uveljavijo tudi domači kartografi (Valvasor), ki podrobne- je prikažejo območje današnje Slovenije. Z lastnim terenskim delom so izmerili in opisalei posamezne dele (tudi slovenskega) ozemlja. Izdelali so nekaj natančnih zemljevido v i n so zaslužni za uveljavitev takratnih evropskih kartografskih smeri pri nas. Od 17. stoletja dalje se je postopno povečevala tudi kakovost kartografskega prikaza. Kljub temu so tedanji zemljevidi v mnogih pogledih še nenatančni in izdelani površno. Vzroke lahko iščemo v obrobni legi in nepoznavanju ozemlja, a se slednje z uvelja- vljanjem domačih avtorjev zmanjšuje. Ob koncu stoletja so nastala pr va p odrobnejša kartografska in zgodovinska dela našega ozemlja. Leta 1612 je nastal zemljevid Archiducatus Carinthiae fertilissimi Carantania olim et Carnia, dicti, ex diligenti omnium Locorum Perlustratione et Dimensione, nova, vera, et Exactissima Geographia (Najbolj natančen geografski oris, z novim pregledom in meritvijo vseh krajev najbolj rodo- vitne vojvodine Koroške, nekoč Karantanije in Kranjsk e) I sraela Holzwurma (1575/1580–1617). Leta 1616 so zemljevid ponovno izdali (prvi velja za izgubljenega), vendar v dvakrat manjšem merilu. Kljub majhnosti je dovolj natančen in vsebuje veliko podatkov (Höck in Leitner 1984). Samostojne upodobitve Istre z zaledjem so se pojavile tudi v 17. stoletju. Eden lepših je zemljevid Istria olim Iapidia (Istra, nekdanja Japidija; slika 31), ki ga je izdelal astr onom in matematik Giovanni Antonio Magini (1555–1617). Deloval je v Bologni, kjer je dve desetletji ustvarjal atlas z naslovom Italia . Po nje- govi smrti ga je leta 1620 izdal njegov sin. Vsebuje 61 zemljevidov, med katerimi je tudi zemljevid Istre (Lago in Rosit 1981). Južni del je obrnjen tako, da polotok leži v smeri zahod–vzhod in ne sever–jug (Kladnik, Pipan in Gašperič 2014). Zemljevid je poznej e doživel še nekaj različnih izdaj v Blaeuovih atlasih. 45 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 45 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Od leta 1635 je Nizozemec Willem Janszoon Blaeu (tudi Guilielmus Janssonius) s sinovoma Johanom (tudi Johannes, okrog 1599–1673) in Cornelisom (1610–1644) izdajal atlase Theatrum orbis terrarum, sive Atlas Novus (Gledališče sveta ali Novi atlas) (French 1999a). Slovensko ozemlje je bilo tako kot druga območja prirejeno po delih Mercatorja. Znan je prikaz slovenskega ozemlja z naslovom Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia* (Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka), ki je bil v drugi polovici 17. stoletja natisnjen z isto ploščo in spremenjenim naslovom Carniola, Cilia comitatus, et Windorum Marchia(Kranjska, grofija Celjska in Slovenska marka) (slika 32). Tudi Johannes II. Janssonius je okrog leta 1640 izdal zemljevid z naslovom Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia , prav tako pa ga je Matthäus Merian z istim naslovom, a v nekoliko pomanjšani obliki izdal leta 1649. Leta 1657 je francoski kraljevi kartograf Nicolas Sanson izdal zemljevid Hertzogthūber Steyer, Karnten, Krain, & c./Duchés de Stirie, Carinthie, Carniole …* (Vojvodine Štajerska, Koroška in Kranjska…). V smeri sever–jug prikazuje območje med Zgornjo Štajersko in Istro, v smeri zahod–vzhod pa območje med reko Piavo in Blatnim jezerom (slika 33). Kljub napakam predstavlja kakovostni pre- skok v primerjavi z Mercatorjevimi zemljevidi oziroma njegovimi kartografskimi predelavami iz prve polovice 17. stoletja. Sansonov zemljevid je zaznamoval večino ostalih kartografskih prikazov tega območja v drugi polovici 17. stoletja. Posebnost zemljevida so čez spodnji r ob segajoča Istra ter vrisa- na posestva freisinških škofov na Gorenjskem ter bamberških škofov v Kanalski dolini in na Koroškem (Bohinec 1969). Zemljevid je bil leta 1679 ponovno izdan, v naslednjih desetletjih pa sta na podlagit ega zemljevida nastala še dva podobna kartografska prikaza enakega območja z različnimi naslovi. Primer poznejše predelave in objave Sansonovega zemljevida je kartografski pr ikaz p ribližno ena- kega območja z naslovom Partie du Cercle d’Austriche, ou sont Les Duches de Stirie, de Carinthie, 46 Slika 31: Zemljevid Istre je Giovanni Antonio Magini izdal leta 1620. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 46 47 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 32: Zemljevid Kranjske, grofije Celjske in Slovenske marke družine Blaeu iz okrog leta 1666. Slika 33: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske Nicolasa Sansona iz leta 1657. BORUT ŽUNIČ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:02 Page 47 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 48 de Carniole et autres Estats Hereditaries a la Maison d’Austriche* (Del območja Avstrije z vojvodina- mi Štajersko, Koroško, Kranjsko in drugimi dednimi deželami avstrijske vladarske hiše), ki ga je leta 1681 izdal francoski kartograf Alexis-Hubert Jaillot (slika 34). Zemljevid je večji, vrezan v dve bakreni plošči ter do začetka 18. stoletja večkrat ponatisnjen. Izstopajoče razlike glede na Sansono v i zvirnik so dvojni naslov (tudi na vrhu zemljevida, ki pa ni povsem enak naslovu v kartuši; za več o kartuši glej poglavje 3.2.5.5), premik kartuše v spodnji levi kot, poudarjen prikaz grafičnega merila na desni, večje merilo ter prikaz Istre, ki ne sega več preko spodnjega roba. Nizozemski graver in založnik Justus Danckerts (1635–1701) bil član družine Danckerts, ki je v 17. stoletju upravljala eno v odilnih nizozemskih založb za zemljevide in atlase (French 1999b). Okrog leta 1660 je izdal zemljevid Circuli Austriaci in quo Sunt Archiducatus Austriae Ducatus Stiriae Carintiae Carniolae Comitatus Tirolis et Episcopatus Tridentini* (Avstrijska območja, v katerih so nadvojvodina Avstrija, vojvodine Štajerska, Koroška, Kranjska, grofija Tirolska in škofija Trident). Zemljevid je pregleden (slika 35 ), kartografski prikaz pa preprostejši od prikazov v enakem obdobju. Leta 1678 je duhovnik in kartograf Georg Matthäus Vischer (1628–1696) izdal zemljevid Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio (Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvo- dine Štajerske). Glede izdelave zemljevida se je dve leti pogajal s štajerskimi deželnimi stanovi, leta 1673 pa so sklenili pogodbo. Stanovi so mu izdali garantno pismo, s katerim so prosili lastnike gospostev ter mesta in trge, da mu omogočijo ogled in pomoč pri terenskem delu. Po številnih zapletih je zemljevid izšel pet let pozneje (Stopar 2006; 2013). Zemljevid sestavlja 12 listov velikosti približno 38×45cm. V prav toliko bakrenih plošč jih je vrezal Andreas Trost. Zemljevid ima za tisti čas veliko merilo med 1:160.000 in 1:173.000 (Stopar 2006), s katerim podrobno prikazuje ozemlje dežele Štajerske (slika 36). Za prikaz površja so uporabljene krtine oziroma preproste vzpetine, ki so senčene in značilno poraš- čene. Ceste niso označene, z ravno belo črto pa so prikazani pomembnejši mostovi na rekah. Z linijo Slika 34: Predelan Sansonov zemljevid je leta 1681 izdal Alexis-Hubert Jaillot. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 48 črnih pik je na vzhodu označena meja med Štajersko in Ogrsko. Avtorjev pomembni prispevek so tudi zemljepisna imena, ki jih na zemljevidih tistega časa ni bilo; na primer Saanboden (Savinjska dolina), Die Windische Pihel (Slovenske gorice), Das Draw Feld (Dravsko polje), Der Pacher (Pohorje) in druga (Stopar 2006). Vizualni vtis dajejo bogate ilustracije in besedila, ki zapolnjujejo prazen prostor. Slika v spodnjem levem kotu, ki prikazuje naravna bogastva dežele, je na primer ponazorjena z rudarstvom, izpira- njem zlata, transportom soli, lovom in ribolovom. Pod naslovom na desni strani je zanimiva upodo- bitev zmage habsburške vojske nad turško leta 1664 pri Monoštru ( Szentgotthárd), ki jo upodablja boj nadangela Mihaela z zmajem. Kartuša s kartografskimi podatki ter z naslovom Astronomia – Cosmograph ia– Geographia je pričakovano bogato okrašena: puta, angela, sferični in zemeljski glo- bus, astrolab, veje z listi, kompas ter merilno orodje, ki jih je avtor uporabljal pri izdelavi zemljevida. Zanimiva je avtorjeva igra prispodob. Angela držita sliki, leva je avtorjev portret, desna pa portret ribe, ki predstavlja prispodobo za avtorjev priimek, Vischer – ribič. Kartuša je podatkovno sestavljena iz dv eh delov, oba pa sta v latinskem in nemškem jeziku. V zgornjem delu je v treh vrsticah navedeno 49 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 36: Izrez iz zemljevida Štajerske Georga Matthäusa Vischerja iz leta 1678. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 35: Izrez iz zemljevida avstrijskih okrožij Justusa Danckertsa iz okrog leta 1660. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 49 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič grafično merilo zemljevida, v spodnjem delu pa so razloženi kartografski znaki za naselja, gradove, rud- nike in drugo (Stopar 2006). Vischerjev zemljevid Štajerske je za tisti čas natančen pregledni zemljevid velikega merila, kjer so bili poleg prikaza površja, navedbe gradov, samostanov ter pomembnejših krajev označena tudi rudna bogastva in d ruge posebnosti dežele (St opar 2006). Zemljevid Ducatus Carintiae et Carniolae CilleiaequeComitatus * (Vojvodina Koroška in Kranjska ter grofija Celjska) je delo Nizozemca Fredericka de Wita (1629/1630–1706) (Carinthia…1680). Izdan je bil konec 17. stoletja na podlagi Sansonovega zemljevida (slika 33). Različni barvni odtenki prika- zanih meja območij ter bogata kartuša z deželnimi grbi naredijo na bra lca zemljevida močan vtis (slika37). Leta 1686 je italijanski kartograf Giacomo Cantelli da Vignolla (1643–1695) iz Ferrare izdelal zem- ljevid Li Ducati di Stiria, Carintia e Carniola et altri Stati Ereditary che compongono parte del Circolo d’ Austria (Vojvodine Štajerska, Koroška in Kranjska ter druge dedne dežele, ki sestavljajo del območja Avstrije) (Collection…2021b). Zemljevid prikazuje večji de l o zemlja današnje Slovenije, vzhodni rob Italije, Istro in zahodni del Hrvaške s primorjem. Zanimivost je prikaz z gozdom porašče- nega območja Cerkniškega jezera ter kartuša, ki ponazarja beneško-turške vojne. Založnik in graver William Berry (1639–1718) je leta 1688 v Londonu izdal zemljevid Part of the Circle of Austria in which are the Dukedomes of Stiria, and Carinthia, of Carniola, and other Her iditary Countrys of the House of Austria (Del območja Avstrije, v katerem so vojvodine Štajerska in Koroška, Kranjska ter druge dedne dežele avstrijske vladarske hiše). Kljub navedbi na zemljevidu, da gre za popra- vljen in dopolnjen prikaz ( corrected and amended ), je zemljevid (slika 38) kartografsko enak Jaillotovemu zemljevidu, avtorstvo pa je pripisal bolj znanemu in zaslužnemu Sansonu. Razlika so le angleški topo- nimi, ki so posebnost za zemljevide slovenskih dežel še do sredine 19. stoletja. Zaradi serije zemljevidov, ki jih je Berry izdal na podlagi del francoskega kartografa, je bil znan tudi kot »angleški Sanson« (French 1999c). Zgoraj je naveden naslov, kot je zapisan v kartuši, nekoliko spremenjen pa je naveden tudi nad zemljevidom, v katerem so podrobneje poimenovane nekatere prikazane avstrijske dežele. Leta 1689 je izšlo delo Die Ehre deß Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske) kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). V njem je med drugim objavljen tudi zemljevid Carniolia Karstia, Histria et Windorum Marchia * (Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka) (Valvasor 2009) (slika 39). Kot podlaga mu je gotovo služil zemljevid Matthäusa Meriana (1593–1650), k i pa je 50 Slika 37: Izrez iz zemljevida vojvodine Koroške in Kranjske ter grofije Celjske Fredericka de Wita iz konca 17. stoletja. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 50 51 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 38: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške, Kranjske in drugih dednih avstrijskih dežel Williama Berrya iz leta 1688. BORUT ŽUNIČ Slika 39: Zemljevid Kranjske, Krasa, Istre in Slovenske marke Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil leta 1689 objavljen v Slavi vojvodine Kranjske. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 51 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič bil kopija Mercatorjevega zemljevida tega območja. Valvasor je izboljšal zlasti upodobitev rečne mreže ter velikost Cerkniškega jezera, slabša pa je upodobitev Istre (Rojc 1990; Longyka 1999). Njegova odli- ka je tudi v tem, da služi bralcu knjige kot pomoč pri prostorski predstavi. Podoben, a vsebinsko drugačen zemljevid v dveh različicah je V alvasor izdelal že leta 1681 za zgo- dovinsko delo Carniolia antiqua et nova (Stara in nova Kranjska) zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681). Prva različica, ki ima enak naslov kot zemljevid iz leta 1689, je zemljevid tedanje Kranjske, druga pa zgodovinski zemljevid Kranjske, na katerem so spremenjena predvsem zemljepisna imena (Schönleben 1681). Leta 1690 je Giacomo Cantelli da Vignolla iz delal t udi zemljevid Parte della Schiavonia, Overo Slavonia, aggiuntavi la Contea di Cillea, e Windisch Mark (Del Slavonije z grofijo Celjsko in Slovensko marko), ki prikazuje območje Slovenije vzhodno od črte Maribor–Litija–Cerkniško jezero, zahodno Slavonijo ter območje Hrvaške južno od reke Kolpe. Cantelli je veliko podatkov za svoj zemljevid črpal iz zemljevida Hrvaške, avtorja Stjepana Glavača (16 27–1680) i z leta 1673 (Marković 1993). Zemljevid dobro predstavlja porečji Drave in Save, Cerkniško jezero pa je preveliko in pomaknjeno preveč proti vzhodu. 2.4.3 OSEMNAJSTO STOLETJE V 18. stoletju je kartografska stroka močno napredovala. Vzroke za to lahko iščemo v politični, upra- vni ali vojaški želji oziroma nuji po natančnih izmerah in prikazih ozemelj za upravljanje. To je bil čas izumov ter izpo polnitve različnih pripomočkov za merjenje in določanje lege ter težnje po izmenjavi znanj. Kažejo se tudi težne po poenotenju merskega sistema. Druga polovica stoletja je tudi čas začetkov triangulacijskih metod za izmero površja, ki so močno povečale natančnost zemljevidov. Francija je v tem obdobju postala vodilna kartografska sila v Evropi. Razlika med kartografijo 17. (prevlada nizozemske kartogr afske š ole) in 18. stoletja (prevlada francoske kartografske šole) je v večjem znanstvenem pristopu, ki je temeljil na meritvah in podatkih. Nizozemsko, bolj tržno usmerje- no kartografijo 17. stoletja, je tako zamenjala francoska, bolj znanstveno usmerjena kartografija, ki ji je bila kakovost izdelave pomembnejša od zaslužka. Kartografija je temeljila na novejših pripomočkih, ki so omogočali natančne jše meritve in posledično bolj kakovostne kartografske prikaze (Raisz 1948). Angleški matematik John Hadley (1682–1744) in ameriški steklar Thomas Godfrey (1704–1749) sta leta 1731, ločeno drug od drugega, izumila napravo, ki velja za predhodnika oktanta in sekstanta (Sekstant 1961). Optik ter izdelovalec astronomskih naprav Jesse Ramsden (1735–1800) je izdelal zelo natančne naprave, kot so sekstant, teodolit i n različne barometre, ki so omogočale natančnejše meri- tve (Allen 1997). Angleški urar John Harrison (1693–1776) je leta 1735 izumil natančen kronometer (Withers 2015), s katerim je bil rešen izziv določanja geografske dolžine. Na kopnem se uveljavi trian- gulacijski sistem kartiranja, ki ga kot prvi uporabijo Francozi. Pri tem sistemu kartiranja gre za način določanja koordinat triangulaci jskih t očk s pomočjo mreže trikotnikov, ki služijo kot podlaga za nadalj- nje določanje koordinat objektov izbranega območja (Triangulacija 1980). Prvi kartografski rezultati tega večletnega geodetskega dela so bili vidni leta 1744, ko je César François Cassini de Thury (1714–1784) izdelal zemljevid Francije na enem listu v merilu 1:1.800.000 in na njem označil celotno triangulacij- sko mrežo z 800 tr ikotniki. Natančnejši zemljevid na 18 listih v merilu 1:878.000 je bil francoski Akademiji z nanosti predstavljen leta 1745. Nadaljevali so s še podrobnejšo izmero, ki je trajala nekaj desetletij. Po očetovi smrti jo je leta 1789 dokončal sin Jacques-Dominique de Cassini (1748–1845). Rezultat je bil Carte géométrique de la France (tudi Carte de Cassini, Geometrijski zemljevid Francije), sesta- vljeni iz 180 listov v merilu 1:86.400. Predstavlja začetek nacionalnega kartiranja držav v večjem merilu (Multi-Sheet Map Sets 2021). Iz obdobja nastajanja podrobnejših kartiranj Francije, za katera so zaslužne štiri generacije druži- ne Cassini, je znana anekdota iz leta 1682. Med obiskom observatorija je ob pogledu na zemljevid, ki je prikazoval manjšo državo kot je veljalo do tedaj, kralj Ludvik XIV. dejal, da s o mu kartografi vzeli več 52 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 52 53 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ozemlja kot vsi njegovi sovražniki. Poleg izdelave zemljevida Francije je bil najpomembnejši dosežek Cassinijev združitev različnih lokalnih znanj, kar je omogočilo izdelavo zemljevida države (Petto 2007; Crampton 2010). V Franciji je bila med vodilnimi kartografi družina Robert de Vaugondy. Oče Gilles (1688–1766) in sin Didier Robert de Vaugondy (okrog 1723–1786) sta izdelovala zemljevide, atlase in globuse. Znani so njuni atlasi z naslovom Atlas Universel (Splošni atlas), ki so veljali za zelo kakovostna in redno poso- dobljena kartografska dela. Temelj za prve atlase je bila kartografska zapuščina Nicolasa Sansona, s katerim so bili de Vaugondyji v daljnem sorodstvu (Pedley 1992). V Franciji in širše je bilo zelo pomembno delo Guillauma Delisla (1675–1726). Zaslužen je za odpra- vo mnogih napak, ki so se ponavljaje na zemljevidih do začetka 18. stoletja; na primer velikost Sredozemlja, k i se netočno prikazuje vse od Ptolemaja (Raisz 1948). Na nemško govorečem območju sta bili med bolj prodornimi založniškimi hišami družini Homann in Seutter. Značilnost njihovih zemljevidov je veliko podrobnosti. Zaradi številnih podatkov, slik in opomb mnogi zemljevidi delujejo prenatrpano (Raisz 1948). Nemšk i z aložnik Matthias Seutter (tudi Georg Matthäus Seutter, 1678–1757) in njegov zet Tobias Conrad Lotter (1717–1777) sta številne Homannove zemljevide z manjšimi spremembami izdajala še vrsto let po njegovi smrti. Rast števila geografskih podatkov in kakovost zemljevidov sta vplivala na zmanjšanje poudarje- nosti barvnega okrasja, ki je v tem obdobju postopoma naneseno v bolj umirjenih odtenkih in služ i prikazu m eja oziroma ločevanju posameznih območij. Konec 18. stoletja se je začel razvoj tematske karto- grafije (Wallis in Robinson 1987). 2.4.3.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije Leta 1719 je nemški zgodovinar Johann David Köhler (1684–1755) izdal Schul- und Reisen-Atlas (Šol- ski in potovalni atlas). V njem so objavljeni zemljevidi Nemca Christopha Weigela starejšega (1654–1725). Območje Kranjske prikazuje manjši zemljevid Ducatus Carnioliae accuratissima delineatio *( Nadvse natančen prikaz vojvodine Kranjske) (Rojc 1990). Zemljevid je povzel po Valvasorju, kar je navedeno v kartuši, v zgornjem desnem kotu pa so motivi iz Slave vojvodine Kranjske, vključno s Predjamskim gradom in poosebljeno vojvodino Kranjsko. V atlasu sta tudi Weigelova zemljevida Štajerske in Koroške. Nemški kartograf Johan n B aptist Homann (1664–1724) je na začetku 18. stoletja izdal zemljevid Tabula Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae * (Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre) (slika 40) (Korošec 1978; Lago 1996). Tudi on je podatke črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (na primer Cerkniško jezero, veduta Ljubljane, podobe v kartuši). Zaradi številnih poznejših ponatisov (slika 41) in priredb zlasti Seutterja in Lotterja gre za bolj prepoznavne zemljevi- de 18. stoletja. Homann je izdelal še več zemljevidov, ki delno prikazujejo slovensko ozemlje, na primer zemlje- vid Ducatus Stiriae Novissima Tabula (Najnovejši zemljevid vojvodine Štajerske) (slika 42). Gre za pomanjšano priredbo Vischerjevega zemljevida, ki zajema slovenski del Štajerske in del Koroške (Dörflinger, Wagner in W awrik 1977). Slednjo je prikazal tudi na zemljevidu Nova et accurata Carinthiae Ducatus Tabula geographica (Nov in natančen geografski zemljevid vojvodine Koroške) (slika 42) (Slovenci…1986). Gospodarske potrebe so bile vzrok za različne infrastrukturne projekte, kot so bili obnove cest (na primer Dunaj–Trst in Celovec–Ljubljana–Karlovec), regulacije rek (na primer porečje Ljubljanice od Vrhnike do izli va t er Save) in Ljubljanskega barja, v sklopu katerih so nastali številni (tematski) zem- ljevidi, načrti in skice, ki zelo natančno prikazujejo območja, kjer so bila dela načrtovana. Leta 1720 je kartograf in upravnik idrijskega rudnika Franc Anton pl. Steinberg (1684–1765) izdelal cestni zemljevid s prikazom Notranjske (Korošec 1978). Pri svojem raznolikem delu je ustvaril tudi številna kartografsk a dela, med katerimi izstopajo prikazi Idrije in idrijskega rudnika, Cerkniškega jezera in drugih delov današ- n jega slovenskega ozemlja (slika 43). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 53 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 54 Slika 40: Izrez iz Zemljevida vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro Johanna Baptista Homanna iz začetka 18. stoletja. Slika 41: Homannov Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro je bil mnogokrat ponatisnjen, spreminjale ali dodajale pa so se predvsem barve ter krajši zapisi in slike. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA; ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Slika 42: Zemljevida Štajerske (levo) in Koroške (desno) Johanna Baptista Homanna iz začetka 18. stoletja. PRIMOŽ PREMZEL geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 54 Steinbergovo delovanje je imelo velik vpliv na kartografsko delo takratne Kranjske in širše. Pred bivanjem v Idriji (kjer je deloval med letoma 1724–1747) in po njem se je posvetil proučevanju in izde- lavi kartografskih prikazov Cerkniškega jezera. Leta 1728 je izdelal stenski zemljevid rudnika živega srebra v Idriji, ki je bil prvi celovit topografski in zemljemerski prikaz idrijskega rudnika in nj egovih objek- t ov. Istega leta je ustanovil tehniško in zemljemersko šolo, ki je bila prva in takrat edina strokovna šola te vrste na ozemlju današnje Slovenije. Kot pedagog je pomagal izšolati mnoge jamomerce, zemlje- merce, tehnične risarje in kartografe (Korošec 1988; 1992). Med njimi je izstopal Idrijčan Jožef Mrak (1709–1786), ki je bil eden prvih gojencev te šole. Bil je odličen jamomerec in ped agog, z aradi svoje- ga talenta pa so mu zaupali tudi zahtevna zemljemerska dela (slika 44) ter izdelavo načrtov, med katerimi izstopajo klavže na Idrijci in Belci (Kavčič 2011). Tudi po njegovi zaslugi je šola izoblikovala poseben kartografski slog, za katerega se je uveljavilo ime »idrijska kartografska šola«. Natančni kartografski prikazi so bili izdelani tudi pri obnovi rečnih strug. Leta 1736 je b ila v Ljubljani ustanovljena Dvorna navigacijska komisija za Savo in Ljubljanico, ki je spodbudila načrtovanje in delo za plovnost obeh rek. Zavrnili so številne načrte za ureditev Ljubljanice, med njimi tudi Steinbergovega iz leta 1723, sprejeli in le delno uresničili pa predlog inženirja Ignaca Kempa pl. Angreta, ki je na začet- ku tudi načeloval komisiji (Korošec 1978). Med letoma 1736 in 1739 je na stajal zemljevid z latinskim in nemškim naslovom Accuratissima totius Savi area, … /Ausführlicher Plan des gantzen Sau-Stroms, …(Natančen prikaz celotnega toka Save,…), k i na šestih listih prikazuje celotno porečje reke Save od izvira do izliva v Donavo (slika 45). Izdelala ga je skupina treh inženirjev, med katerimi je bil tudi Abraham Kaltschmidt (1707–1760). Nastal je v sklo- pu del regulacije reke Sa ve m ed Renkami in Zagorjem ob Savi ter blizu Zidanega Mosta. V istem času je nastala serija osmih grafik, ki kartografsko in slikovno prikazujejo dela v času regulacij (Mišković 2003) (slika 46). Zemljevid Ducatus Stiriae et Carintiae Carniolae Cilleiaeque Comitatus Nova Tabula *(Nov zem- ljevid vojvodine Štajerske in Koroške, Kranjske in grofije Celjske) sta v Amsterdamu okrog leta 1730 55 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 43: Zemljevid širšega območja Cerkniškega jezera z Ljubljanskim barjem Franca Antona pl. Steinberga je bil leta 1758 dodan avtorjevemu Temeljitemu poročilu o Cerkniškem jezeru. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 55 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič izdala brata Reinier (1698–1750) in Josua (1704–1765) Ottens (slika 47). Gre za priredbo zemljevida Vojvodine Koroške, Kranjske in grofije Celjske Fredericka de Wita (slika 37). Posledica preslikavanja so številne netočnosti, kot na primer neobstoječa reka Alben in preveliko Cerkniško jezero (Bohinec 1969), uporaba barv in bogata kartuša pa daje ta zemljevidu vizualni pečat. 56 Slika 44: Izrez iz jamskega in površinskega zemljevida Idrije Jožefa Mraka iz leta 1765. Slika 45: Izrez iz prvega lista zemljevida porečja reke Save od izvira do Ljubljane, ki je bil končan leta 1739. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE (SI AS 1068 ZBIRKA NAČRTOV, SERIJA 17/3) NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, FOTOGRAF: TOMAŽ LAUKO geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 56 57 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 47: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske ter grofije Celjske bratov Ottens po letu 1726 je priredba zemljevida Fredericka de Wita iz konca 17. stoletja. Slika 46: Podrobnost struge Save pri Zidanem Mostu na eni od grafik, ki so nastale v času regulacij- skih del. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA KNJIŽNICA MIRANA JARCA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 57 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Dobri dve desetletji za Homannovimi zemljevidi slovenskih dežel so bile v Franciji izdane njihove kopije. Založnik Georges-Louis Le Rouge (okrog 1712 – okrog 1790) se je rodil v Hannovru in se poz- neje preselil v Pariz. Leta 1742 je izdal zemljevida Le Duche de Carniole* (Vojvodina Kranjska) in Le Duché de Stirie* (Vojvodina Štajerska). Francos ka z emljevida sta kartografsko enaka, a preprostej- ša, kar se pri zemljevidu Kranjske vidi na primer pri kartuši in ločenem prikazu Cerkniškega jezera, vedute Ljubljane pa ni (slika 48). Zemljevid z naslovom Ducatus Carnioliae Tabula* (Zemljevid vojvodine Kranjske) je Johann van der Bruggen (1695–1740) vključil v svoja atlasa, ki sta nastajala na Dunaju med letoma 1737 in 1739 (Dörflinger in Hühnel 19 95). L eta 1740 se je preselil v Augsburg, kjer je izdal atlas z omenjenim zem- ljevidom (slika 49). Domnevno sta ga v bakrene plošče vrezala nemška graverja in založnika Johann Andreas Pfeffel (1674–1750) in Christian Engelbrecht (1672–1735), katerih začetnice so navedene pod spodnjim desnim robom zemljevida. Razlika med zemljevidoma različnih izdaj se kaže tudi v letnici, saj ima prvi navedeno (1737) , d rugi iz leta 1740 pa ne (Collection…2021c). Zemljevid je preprost in manjših dimenzij, zaradi manjšega števila krajevnih imen bolj pregleden, na desni strani pa okrašen z okrasnimi dodatki. 58 Slika 48: Zemljevid Kranjske Georgesa-Louisa Le Rougea iz leta 1742 je kopija Homannovega zem- ljevida istega območja. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 58 Med največje kartografske dosežke 18. stoletja uvrščamo zemljevid Ducatus Carnioliae tabula chorographica (Horografski zemljevid vojvodine Kranjske). Po dobrem desetletju terenskega dela ga je leta 1744 izdal duhovnik v Šentvidu pri Stični Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld (1691–pred 1757). Zemljevid je sestavljen iz 12 listov velikosti približno 45×62cm. Listi so bili odtisnjeni z bakrenimi ploš- č ami, ki jih je leta 1744 v Ljubljani vrezal Abraham Kaltschmidt. Velikost celotnega zemljevida je približno 180×188cm, merilo pa približno 1:100.000 (slika 50). Zemljevid na severu sega do Trbiža, Železne Kaple in Slovenj Gradca, na jugu do Rovinja in Crikvenice, na zahodu do Gorice in Gradišča ob Soči, na vzhodu pa do Žalca, Brežic in Karlovca (Reisp 1995). Zemljevid predstavlja najkakovostnejši in n ajpopolnejši z emljevid Kranjske tega obdobja, odliku- jejo pa ga predvsem prikaz oblikovanosti površja, veliko merilo, berljivost ter slikovni in besedilni dodatki (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Zemljevid ima številne posebnosti. Najvišjo slovensko goro Triglav ( Mons Terglou Carnioliae ) je avtor izmeril dokaj natančno, saj po njegovem mnenju meri »1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljan- skim h orizontom«, kar je 3026 metrov. Ime gore Terglouje na tem zemljevidu sploh prvič uporabljeno. V zgornjem desnem delu zemljevida je načrt mesta Ljubljane v merilu približno 1:5000, ki je za tisti čas zelo natančen in velja za prvi javno objavljen načrt mesta, ki ni služil vojaškim namenom. Nad njim je pregledna veduta Ljubljane z oštevilčenimi posebnostmi, ki so razložene v legendi pod načrtom (slika 51 ). V spodnjem desnem delu zemljevida je razkošna kartuša s številnimi podobami, značilnimi za tedanjo Kranjsko in legenda z grafičnim merilom. Nekatere podrobnosti (na primer slap, soteska, 59 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 49: Zemljevid vojvodine Kranjske je Johann van der Bruggen leta 1740 vključil v svoj atlas. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 59 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 60 osebe na hoduljah) je avtor črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (Reisp 1995; Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Za prikaz površja so uporabljene senčene krtine oziroma preproste vzpetine. Z različnimi oblika- mi krtin je zelo nazorno prikazana razgibanost ozemlja. Prikaz voda pomaga bralcu pri orientaciji ter zasenči pomanjkanje prikaza poti. Slednje so prikazane izjemoma, izstopa pa cesta z drevoredom med Ljubljano in Škofljico. Pri rastju prevladujejo stilizirane podobe dreves z različno gostoto, ki ponazar- jajo gozdna zemljišča. Vinogradniška območja so prikazana s podobo vinske trte. Številna zemljepisna imena ne motijo preglednosti zemljevida, poimenovanja pa so verjetno v različici iz obdobja nastanka zemljevida. Pri nekaterih imenih so dodana poimenovanja iz antike (na primer Loga tec– Romanorum Longaticum). Barvne različice zemljevida poudarijo grafično podobo, ki skupaj z velikostjo zemljevida na bralca naredi močan vtis (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Zemljevid je bil do konca 18. stoletja še dvakrat ponatisnjen. Pri izdaji iz leta 1799 so mu bile doda- ne nekatere prometnice, naselja in poimenovanja. Pred tem pa je, domnevno v začetku 80-ih let, izšla Slika 50: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske Janeza Dizme Florjančiča iz leta 1744. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 60 še manj znana izdaja, ki pa ne nosi letnice izdaje. Lastnik te izdaje zemljevida Borut Žunič je leta 2002 primerjal odtise vseh treh izdaj ter ugotovil, da je nedatirana izdaja v primerjavi s prvo identi- čna in nima drugih popravkov, razen manjkajoče letnice, na izdaji iz leta 1799 pa so vidne številne spremembe (Žunič 2020). Natančen pregled bakrenih plošč, ki jih še vedno hrani Narodni muzej Sloven ije, je potrdil tezo o tej dodatni izdaji, saj so na ploščah jasno vidni popravki iz izdaje 1799. Vdolbina na mestu zapisa letnice nakazuje, da je bila letnica za drugo izdajo najprej zbrušena in nak- nadno vrezana nekoliko drugače na skoraj istem mestu (slika 52). Na ohranjenih ploščah so doda- ni tudi vsi drugi podatki, ki jih vsebuje izdaja iz leta 1799. Da je zemljevid doživel omenjeno izdajo v dr ugi polovici 18. stoletja, navaja tudi Jože Žontar v članku, kjer iz dopisovanja med baronom Žigo Zoisom in lastnikom graščine Turn Martinom Urbančičem navaja: » Stanovski odborniki so dobili leta 1782 nalogo, naj dajo na novo natisniti stari Florjančičev zemljevid dežele Kranjske. Za bakrorezno stiskalnico so rabili dva lesena valja. Predsednik kolegija stanovskih odbornikov je zaprosil Zoisa, da bi j u nabavil kar v grobo izdelanih kosih z Gorenjske. Baron je takoj naročil mizarju na Brdu, naj najde dva ali tri primerne kose ter jih čim prej pošlje v Ljubljano, naj stane, kar hoče. « (Žontar 1954, 189). Glede na to, da sta bili do zdaj odkriti zgolj dve izdaji, lahko upravičeno trdimo, da je šlo za izjem- no majhno naklado (Žunič 2020). 61 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 51: Izrez iz Horografskega zemljevida vojvodine Kranjske prikazuje veduto in načrt Ljubljane. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 61 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 62 Slika 52: Izrezi treh izdaj zemljevida Kranjske Janeza Dizme Florjančiča iz 18. stoletja: 1. izdaja iz leta 1744, 2. izdaja brez letnice, predvidoma iz leta 1782 ter 3. izdaja iz leta 1799. Na spodnji sliki (4) je prikazan del bakrene plošče, s katero so bile odtisnjene vse tri različice zemljevida. Na njej je vidno izbrušena prvotna letnica (1744) in na istem mestu ponovno vrezana ista letnica z dru go vrsto pisave. Prav tako je dodan pripis v latinščini, da je bil zemljevid dopolnjen v letu 1799. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU (1); BORUT ŽUNIČ (2); NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, FOTO: MATEJ HREŠČAK (3); NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, FOTO: TOMAŽ LAUKO (4). 2 3 4 1 geo37_1_geo21.qxd 14.2.2022 9:12 Page 62 Leta 1752 je Francoz Didier Robert de Vaugondy izdal zemljevid Partie Méridionale du Cercle d’Autriche, qui comprend la Basse Partie du Duché de Stirie, le Duché de Carinthie, divisé en haute et basse, le Duché de Carniole, divisé en haute, basse, moyenne et interieure Carniole, et l’Istrie Impériale* (Južni del območja Avstrije, ki obsega spodnji del vojvodine Štajerske, vojvodi- no Koroško, ki se de li na zgornjo in spodnjo, vojvodino Kranjsko, razdeljeno v zgornjo, spodnjo, srednjo in notranjo Kranjsko, ter cesarsko Istro) (slika 53). Zemljevid prikazuje južne dele takratne Habsburške monarhije. Nekatera območja (na primer Kras in Dalmacija) so narisana točneje kot na drugih zem- ljevidih tistega časa (Lago 1996). Okrog leta 1760 je izšel Atlas Novus sive Tabulae Geographicae Totius Orbis Faciem , Partes, Imperia, Regna et Provincias Exhibentes (Novi atlas ali geografski zemljevidi, ki prikazujejo celotno obličje sveta, dele, cesarstva, kraljestva in dežele), kjer je objavljen zemljevid Exactissima Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae delineatio * (Nadvse natančni oris vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre) Tobiasa Conrada Lotterja (slika 54). Gre za priredbo Homannovega zem ljevida Kranjske. Zemljevidi v atlasu niso popolnoma zanesljivi, saj so površno izdelani in niso kartografskoposebno kako- v ostni (Orožen 1901). Zdravnik in naravoslovec Baltazar Hacquet (1739/1740–1815) velja za enega prvih raziskovalcev vzhodnih Alp. Polnih dvajset let (od leta 1766 do 1787) je preživel na Kranjskem, v Idriji in v Ljubljani. Opažanja v okviru svojega raziskovalnega in terenskega dela je objavil v več knjigah in krajših spisih. Še danes ima velik odmev (Hacquet 2020) njegovo delo Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder (Oriktografija 63 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 53: Slovensko ozemlje na zemljevidu Didiera Roberta de Vaugondya iz leta 1752. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 63 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 64 Kranjske ali fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel), ki je izšlo v šti- rih delih (1778–1789). V njem je objavljen tudi zemljevid z naslovom Mappa Litho-Hydrographica Nationis Slavicae* (Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov) iz leta 1782. Zemljevid je podolgovate oblike in prikazuje alpski svet ob zgornjem toku Drave in Save do Varaždina in Zagreba (slika 55). Porečji obeh rek in večja naselja so vrisani pravilno, posebnost pa so označena rudna naha- jališča. Krajevna imena so pretežno slovenska ali dvojezična (Wawrik in Zeilinger 1989). Svojevrstna zanimivost so upodobitve moških in žensk v značilnih narodnih nošah prikazanega območja, in sicer Ziljana, Gorenjca, Uskoka, Hrvata in Kočevarja. Hacquet je leta 1778 sodeloval pri izdelavi zemljevid a b rez naslova Franca Ksaverja Barage (delo- val je v drugi polovici 18. stoletja), poimenovan Krainska deschela* (Kranjska), ki ga je prav tako vključil v Oriktografijo. Kartografski prikaz ozemlja Kranjske (slika 56) ni preveč natančen, njegova odlika pa so označena nahajališča rudnin ter zlasti slovenski toponimi. Zanimivi so zapisi krajev v dolenjski obli- ki, na primer Breishze (Brežice), Sheleisen ke( Železniki), Bleid(Bled) ter ljudska krajevna imena, ki so sploh prvič navedena v slovenski obliki, kot na primer Blate(Ljubljansko barje), Trbish (Trbiž), Predjama, Koper, Lublana. V manjšem obsegu so navedena tudi nekatera nemška in latinska imena. Hacquetovi zemljevidi so tudi sicer prvi tematski geološki zemljevidi na Slovenskem (Longyka 1999). Slika 54: Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro Tobiasa Conrada Lotterja iz srede 18. stoletja je priredba Homannovega zemljevida iz začetka 18. stoletja. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 64 65 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 55: Izrez iz Litološko-hidrografskega zemljevida slovanskih narodov Baltazarja Hacqueta iz leta 1782. BORUT ŽUNIČ Slika 56: Zemljevid Kranjske Franca Ksaverja Barage iz leta 1778. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:03 Page 65 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič V letih 1788 in 1791 sta izšla prvi in drugi del zgodovinskega dela dela Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs (Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije) dramatika in pesnika Antona Tomaža Linharta (1756–1795). Delu so bili doda- ni tudi štirje zemljevidi. Zemljevida, ki prika zujeta podobno območje v različnih zgodovinskih obdobjih, sta Tabula Antiqua regionis inter Dravum Fluvium et Mare Adriaticum (Antični zemljevid ozemlja med reko Dravo in Jadranskim morjem) v prvem delu in Conspectus Karantaniae sive Slavorum meridiona- lium ante Caroli M. imperium (Zemljevid Karantanije ali južnih Slovanov pred cesarstvom Karla Velikega) v drugem delu (Linhart 1981). Prvi je večji, pri kazan v večjem merilu in kartografsko podrobnejši. M ed letoma 1789 in 1797 so izhajali zemljevidi, ki so bili vključeni v Atlas von Innerösterreich - Die Provinz Inner-Oesterreich (Atlas notranjeavstrijskih dežel) kartografa Josepha Karla Kindermanna (1744–1801). Atlas prikazuje Štajersko na petih listih, Koroško na dveh, Kranjsko na treh (Gorenjska, Dolenjska in Notranjska) ter avstrijsko Primorje. Se sta vlja ga enajst zemljevidov v merilu 1:255.000 (slika 57) ter pregledni zemljevid notranjeavstrijskih dežel v merilu 1:600.000. Zemljevidi zelo plasti- čno prikazujejo površje, označena pa je tudi jezikovna meja med Slovenci in Nemci na Koroškem in Štajerskem (Korošec 1978; Wawrik in Zeilinger 1989). Kindermann je izdeloval tudi zemljevide za poznejši Atlas des Österreichischen Kaiserthums/Atlas De L’EmpireA utrichien (Atlas avstrijskega cesarstva), ki je izšel leta 1805 (Dörflinger 1986a). V njem 66 Slika 57: List Dolenjske iz Kindermannovega Atlasa notranjeavstrijskih dežel iz leta 1796. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 66 je njegov zemljevid z nemškim in francoskim naslovom Charte von Kaernthen und Krain, nebst den Grafschaften Görz und Gradiska und dem Gebiethe von Triest/Carte de la Carinthie et de la Carniole, avec les Comtés de Gorice et de Gradisca et le Gouvernement de Trieste* (Zemljevid Koroške in Kranjske, skupaj z grofijo Goriško in Gradiško ter območjem Trsta) v približnem merilu 1:530.000 (Dörflinger in Hühn el 1995), ki je bil izdelan leta 1803 (slika 58). Kot vrh kartografije tega obdobja lahko štejemo prvo sistematično vojaško kartografsko izmero Habsburške monarhije Josephinische Landesaufnahme (jožefinska deželna izmera) (slika 59), ki je potekala med letoma 1763 in 1787 (Rajšp 1994; Zorn 2007). Povod za njen nastanek je bilo avstrijsko nepoznavanje terena za vojskovanje in posledično izgubljena vojna s Prusijo med letoma 1756 in 1763 (Molnár, Podobnikar in Timár 2009). Za večino slovenskega ozemlja (območje Notranje Avstrije) je bila izvedena med letoma 1784–1787, za območje Prekmurja pa med letoma 1782 in 1785. Zemljevidi še nimajo točne geodetske podlage, a jih zaradi velikega merila (1:28.800), natančnosti izdelave in šte- vilčnosti podatkov uvrščamo med najboljša kartografska dela druge polov ice 18. stoletja (Gašperič 2010). Izdelani so ročno, posamezen zemljevid pa meri 64×42cm. Bili so strogo varovan vojaški dokument, ki ni bil dostopen širši javnosti (Rajšp in Ficko 1994). V novejšem času so bili za slovensko ozemlje izdani v sedmih knjigah (Rajšp in Ficko 1995; Rajšp s sodelavci 1996; Rajšp in Trpin 1997; Rajšp in Serše 1998; 2001; Rajšp s sodelavci 1999; Rajšp, Grabnar in Kološa 2000 ). 67 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 58: Zemljevid Koroške, Kranjske, grofije Goriške, Gradiške in območjem Trsta iz Kindermannovega Atlasa avstrijskega cesarstva iz leta 1803. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 67 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 68 2.4.4 DEVETNAJSTO STOLETJE V 19. stoletju je postala vsebina na zemljevidih vse podrobnejša, podatki pa zelo natančni. Na to vpliva tudi razvoj takrat nove tiskarske tehnike, imenovane litografija (grško lithos, kamen in graphein, pisati) ali kamnotisk. Ta je omogočil hitrejše in cenejše večbarvno tiskanje (Fridl 2005). Leta 1796 jo je izumil nemški dramatik Alois Senefelder (1771–1834) (Alois…2015). Do t ega obdobja so evropske države uporabljale različne merske sisteme. Kljub prejšnjim pobu- dam o poenotenju, je enotni merski sistem večina držav uvedla šele v 19. stoletju. Prva je metrični merski sistem uvedla Francija leta 1795 (Meter 2021), Avstro-Ogrska pa ga je zakonsko prevzela leta 1871, a dejansko šele leta 1876 (Bratec Mrvar s sodelavci 2011). Poleg omenjenih je leta 1875 tako imeno- vano Metrsko konvencijo podpisalo še petnajst drugih držav (The Metre…2015), s čimer so poenotili m erski sistem in s tem delno olajšali kartografsko delo ter predvsem omogočili lažjo primerjavo. Zaradi postopne uveljavitve metrskega sistema so pri večini del 19. stoletja še prevladovale dotedanje merske enote – prevladuje ena od milj, na primer zemljepisna ali geografska, nemška, avstrijska, italijanska, francoska in ostale (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Pri določanju in risanju stopinjskih mrež, je od njenih kartografskih začetkov izhodiščni vzporednik ekvator. Izhodiščni poldnevnik pa si je posamična država določala po svoje, najpogosteje je bil to tisti poldnevnik, ki je potekal prek ozemlja njihovih držav (na primer poldnevnik, ki poteka preko otoka Ferro v Kanarskem otočju v Španiji, naselja Pulko v blizu Sankt Peterburga v Rusiji, Pariza v Franciji, griča Slika 59: Prva habsburška vojaška izmera Josephinische Landesaufnahme (jožefinska deželna izmera, tudi jožefinski vojaški zemljevid) iz konca 18. stoletja s prikazom Ljubljane z okolico (Rajšp in Ficko 1996, list 190). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 68 69 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Monte Mario v bližini Rima v Italiji, Greenwicha v Londonu v Angliji). Neenotnosti so odpravili šele s kon- vencijo na mednarodnem geodetskem kongresu v Washingtonu leta 1884, ko so za izhodiščni poldnevnik določili tistega, ki poteka skozi Greenwich (Project Gutenberg 2006). Kartografska dejavnost v Evropi je v drugi polovici 19. stoletja, zlasti pa ob njegovem koncu, posta- jala zelo nacionalno usme rjena. Njen razvoj so pogosto vodile politika in nacionalne težnje posameznih držav ali narodov. Obe veji moderne kartografije, tako vojaška kot civilna, sta postali orodje v rokah oblasti in vojske. Lep primer politične in vojaške želje po prevladi je kartiranje celotne vzhodne obale Jadranskega morja med letoma 1806 in 1809. Kartiranje je ukazal francoski cesar Napoleon Bonaparte, takoj po vojaškem spopa du med Francijo in Habsburško monarhijo leta 1805 (Šumrada 2012). Razvoj kartografskih tehnik in načinov prikazovanja je bil v tem času skoraj izključno v rokah vojaških geografskih in kartografskih ustanov, ki so tudi edine imele dovolj sredstev, izšolanega in usposobljenega kadra, naprav ter dostop do podatkov. Civilni kartografski dejavnosti je bilo dovoljeno posredovanje le ome- jenega obsega v ojaških kartografskih dosežkov. Kljub temu se je tudi civilna kartografija, s pomočjo vse bolj razvejane geografske znanosti in razvojem geodetske znanosti, postopoma razvijala v ena- kovrednega partnerja (Gašperič 2007). V 19. stoletju so za kartografijo značilni veliki kakovostni preskoki. Popolnoma je prevladala upo- raba trigonometrične metode. Za prikaz površja so namesto oblike krtin oziroma p reprostih h ribčkov začeli uporabljati tako imenovane plastične metode s črtkanjem. Metoda se je izkazala za zelo natan- čno, k čemur je pripomogla njena znanstvena utemeljitev leta 1799 s strani saškega majorja Johana Georga Lehmanna (1765–1811) (Fischer 1985). To je bilo tudi obdobje, ko so v Habsburški monarhi- ji zelo podrobno vojaško kartirali državno ozemlje in izvajali katastrske izmere (Slak 20 19). 2.4.4.1 Prikazi današnjega ozemlja Slovenije Francoski hidrograf in kartograf Charles-François Beautemps-Beaupré (1766–1854) je s skupino kartografov kartiral vzhodno obalo Jadranskega morja. Kartiranje so izvedli v letih 1806, 1808 in 1809, posledica pa so številni natančni zemljevidi velikega merila (Šumrada 2012). Za slovensko ozemlje izsto- pa prikaz Piranskega zaliva na zemljevidu Plan de la R ade d e Pirano (Načrt piranskega sidrišča), ki je nastal na podlagi ročno risanega zemljevida iz leta 1806. Ker je bilo tovrstno kartografsko gradivo pod oznako vojaška skrivnost (Kolanović in Šumrada 2005), je bil zemljevid izdan šele leta 1821 (slika60). Habsburška kartografija je bila v tem obdobju v samem svetovnem vrhu. Za slovensko ozemlje se pojavijo zemljevidi v slovenskem ali nemškem jeziku, ne kateri pa so dvojezični (slovensko, nemško). Značilni so tudi prikazi manjših območij v velikem merilu kot tudi zemljevidi, ki prikazujejo slovensko etnično ozemlje. Kot je bilo že omenjeno, je bila prva vojaška izmera Habsburške monarhije izvedena konec 18. sto- letja. V 19. stoletju sta sledili še druga (1806–1869) in tretja (1869–1887) izmera (Kretschmer in Messner 1986), ki sta bili podlaga številn im drugim zemljevidom. Druga habsburška vojaška izmera oziroma Franziszeische Landesaufnahme (franciscejska dežel- na izmera) (slika 61) je bila izdelana na podlagi trigonometrične mreže in v istem merilu kot prva izmera, 1:28.800. Listi zemljevidov so bili izdelani v dveh velikostih: v obliki pravokotnika (približno 63×42cm) in kvadrata (približno 53×53cm). Gre za prvo kartografsko delo, ki prikazuje c elotno ozemlje Habsburške m onarhije z vnaprej določeno geodetsko osnovo in kartografsko projekcijo (Timár s sodelavci 2006). Tretja habsburška vojaška izmera oziroma Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (fran- ciscejsko-jožefinska deželna izmera) je bila izvedena med letoma 1869 in 1887 (Molnár, Podobnikar in Timár 2009) (slika 62). Izdelali so jo v merilu 1:25.000, izbrana večja mesta (Dunaj) in voj aška območ- ja pa tudi v 1:12.500 (Frajer in Geletič 2011). Zemljevid Topographisch-militairische Charte von Teutschland (Vojaškotopografski zemljevid Nemčije) je med letoma 1807 in 1813 izdajal Geografski inštitut v Weimarju. Pod vodstvom Prusa Friedricha Wilhelma Streita (1772–1839) so ga izdali na 204 listih (slika 63) v merilu približno 1:180.000. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 69 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 70 Slika 60: Zemljevid Piranskega zaliva Charles-Françoisa Beautemps-Beaupréja, ki je bil izdan leta 1821. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Med letoma 1814 in 1820 so prikaze ozemlja razširili še za dodatnih 70 listov (Arnhold 1986). Gre za prvo serijo zemljevidov takšnega merila v srednji Evropi. Vzpeti svet je prikazan z metodo črtic, zem- ljevid pa je pregleden in berljiv. Leta 1812 je bil natisnjen zemljevid Carte des Provinces Illyriennes comprenant la Bosnie, l’Herzégovine, le Monténéro et quelques pays adjacens* (Zemljevid Ilirskih provinc, ki obsega tudi Bosno, Hercegovino, Črno goro in nekatere sosednje dežele) (slika 64), katerega avtor je kartograf fran- coske vojske Gaetano Palma. Zemljevid sodi med najkakovostnejše kartografske izdelke iz začetka 19. stoletja. Njegove glavne odlike so r azmeroma v eliko merilo, kakovosten prikaz oblikovanosti povr- šja, razčlenitev nekaterih kartografskih elementov ter zrcalo razmerja moči v Evropi (Gašperič, Orožen Adamič in Šumrada 2012). Je redek primer kartografskega prikaza kratkega obstoja Ilirskih provinc, ki so obsegale območje od Italije na severozahodu do takratnega Osmanskega cesarstva na jugoza- hodu, z Ljubljano kot njenim političnim sred iščem (Gašperič 2010). Istega leta kot Palmov zemljevid je bil natisnjen tudi dvojezični Carte von Inner-Oestreich/Carte de la Styrie, Carinthie et Carniole (Zemljevid Notranje Avstrije/Zemljevid Štajerske, Koroške in Kranjske) Josepha de Castra. Zemljevid prikazuje Štajersko, Koroško, Kranjsko in Istro. Sestavljen je iz šestih delov v merilu približno 1:290.000 (Dörflinger 1988). Naslov, legenda in me rilo s o napisani v nemškem in francoskem jeziku, toponimi pa v nemškem jeziku. Podoben Castrovemu zemljevidu, a izdelan v večjem merilu, je zemljevid Charte von dem Königreiche Illyrien und dem Herzogthume Steyermark *(Zemljevid Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske) (Orožen 1901). Poznani sta prva izdaja iz leta 1818 in druga iz leta 1830. Obe je izdal saški geograf Carl Ferdinand Weiland (1782–1 847). Zaradi veliko podrobnosti in gostote toponimov je težje berljiv (slika 65). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 70 71 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 61: Druga habsburška vojaška izmera Franziszeische Landesaufnahme (franciscejska deželna izmera) iz prve polovice 19. stoletja s prikazom Ljubljane z okolico. ÖSTERREICHISCHES STAATSARCHIV, KRIEGSARCHIV, DUNAJ Slika 62: Tretja habsburška vojaška izmera Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (franciscej- sko-jožefinska deželna izmera) iz druge polovice 19. stoletja s prikazom Ljubljane z okolico. BUNDESAMT FÜR EICH- UND VERMESSUNGSWESEN, DUNAJ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 71 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 72 Slika 63: Geografski inštitut v Weimarju je med letoma 1807 in 1814 izdajal Vojaškotopografski zemljevid Nemčije. Prikazan je list številka 200, ki prikazuje območje dela Dolenjske, med Ljubljano in Novim mestom. BORUT ŽUNIČ Slika 64: Izrez iz zemljevida Ilirskih provinc Gaetana Palme iz leta 1812. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 72 Leta 1818 se je v Habsburški monarhiji začela izmera za Franciscejski kataster (Franziszeische Kataster) (slika 66), ki je za slovensko ozemlje (z izjemo Prekmurja) trajala do leta 1828 (Slak 2019). Večji del zemljevidov je bil izdelan v merilu 1:2880, težje dostopni kraji v merilu 1:5760, območje neka- terih večjih naselij pa v merilu 1:1440 ali 1:720 (Golec 2010). Kataster ne prikazuje oblikovanosti površja, j e pa zelo podroben pri prikazu zemljiških parcel in kategorij rabe zemljišč. Zaradi zemljiško- davčne reforme leta 1869 je med letoma 1869 in 1887 nastajal tako imenovani reambulančni kataster (Seručnik 2009), ki mu je leta 1896 sledila še revizija (Petek in Urbanc 2004). Kartograf in založnik Johann Walch (1757–1824) je leta 1819 v Augsburgu izdal zemljevid Charte von Steyermark Kaernthen u nd K rain, nebst der Grafschaft Görz* (Zemljevid Štajerske, Koroške in Kranjske, skupaj z grofijo Goriško). Zemljevid je bogat z zemljepisnimi imeni, označeno ima upra- vno razdelitev območja, prikaz površja pa je preprost in prikazan s črtkanjem v obliki gosenic (slika 67). Leta 1831 je Georg Ludvig von Ritter (deloval je v prvi polovici 19. stoletja) izdal zemljevid Neueste Specialkarte von Krain nac h d er dermaligen Eintheilung in Bezirke* (Najnovejši podrobni zem- ljevid Kranjske po sedanji razdelitvi na okraje) (slika 68) v merilu približno 1:270.000 (Dörflinger in Neunteufl 1986). Kakovostni kartografski prikaz omogoča preprosto berljivost zemljevida (Korošec 1978). Leta 1832 je prvič izšel zemljevid Karte vom Herzogthume Krain * (Zemljevid vojvodine Kranjske) (slika 69) Gottfrieda Loschana (17 96–1857) v merilu približno 1:270.000 (Dörflinger in Neunteufl 1986). Njegovo izdelavo je naročila Kmetijska družba za Kranjsko in je prvi zemljevid, ki je dosledno nastal na podlagi tedanjih vojaških zemljevidov (Korošec 1978). Izdelan je v kakovostni črno-beli tehniki ter zelo berljiv. Za kraje uporablja le nemška poimenovanja. Leta 1844 je zemljevid izšel z enakim naslovom, vendar izboljšan in razš irjen na območje celotnega Ilirskega kraljestva (Longyka 1999). 73 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 65: Izrez zemljevida Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske Carla Ferdinanda Weilanda iz leta 1818. BORUT ŽUNIČ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 73 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 74 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE (SL AS 181, L319, LIST A03) Slika 67: Izrez iz zemljevida Štajerske, Koroške in Kranjske Johanna Walcha iz leta 1819. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Slika 66: Zemljevid franciscejskega katastra prikazuje območje naselja Vrbljene južno od Ljubljane, nastal pa je med letoma 1818 in 1828. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 74 75 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 68: Zemljevid Kranjske Georga Ludviga von Ritterja iz leta 1831. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 69: Zemljevid vojvodine Kranjske Gottfrieda Loschana iz leta 1832. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 75 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 76 Zemljevid (Special) Karte des Königreichs Illyrien und des Herzogthums Steyermark nebst dem Königlich Ungarischen Littorale (Zemljevid Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske) je leta 1834 izdal Vojaški geografski inštitut na Dunaju. Izdelan je v meri- lu 1:144.000 in je nastal na podlagi druge habsburške vojaške izmere. Sestavljen je iz 36 listov (slika 70) ve likosti približno 27,5×40cm in preglednega zemljevida (von Witzleben 1850). Zemljevid je bil izde- lan s kamnotiskom v črno-beli tehniki. Na izdajah v času obstoja Ilirskege kraljestva (1816–1849) se je naslov zemljevida spreminjal z dodano besedo Specialali brez (na primer iz leta 1842). Z ukinitvi- jo Ilirskega kraljestva se je naslov zemljevida bistveno spremenil. Takšen je primer ponatisa iz leta 1871 z naslovom Spezial Karte der Herzogthümer Steiermark, Kärnten und Krain, der gefürsteten Grafschaft Görz und Gradiska, der Markgrafschaft Istrien, der reichsunmittelbaren Stadt Triest sammt ihrem Gebiete und des königlich ungarischen Küstenlandes (Podrobni zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske, poknežene grofije Goriške in Gradiške, mejne grofije Istre, državno neposrednega mesta Trst s pripadajočim ozemljem in Primorja kraljevine Ogrske), ki ga hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU. Leta 1841 je avtor R. A. Schulz izdal zemljevid General-Post-&Strassenkarte des Königreichs Illyrien nebst dem k[öniglich] ungarischen Littorale *(Splošni-poštno-cestni zemljevid Ilirskega kra- ljestva skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske). Nazoren prikaz Ilirskega kraljestva dopolnjujeta načrta Ljublja ne in Tr sta (slika 71). Istega leta (Scott 2004a) je R. A. Schulz na Dunaju izdal tudi General Post und Strassen Karte des Herzogthums Steyermark (Splošni poštni in cestni zemljevid vojvodine Štajerske). Tematsko podo- ben, a večjega merila prikazuje območje Štajerske (slika 72) ter načrta Gradca (Graetz) in Marijinega Celja (Mariazell) v današnji Avstriji. Slika 70: Izrez iz Zemljevida Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske, ki ga je izdal Vojaški geografski inštitut na Dunaju leta 1834. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 76 77 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 71: Poštno-cestni zemljevid Ilirskega kraljestva R. A. Schulza iz leta 1841. BORUT ŽUNIČ Slika 72: Poštno-cestni zemljevid Štajerske R. A. Schulza poznejše izdaje iz leta 1842. PRIMOŽ PREMZEL geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 77 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 78 Zemljevid General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale (Splošni zemljevid Ilirskega kraljestva skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske) (slika 73) je leta 1843 izdal Vojaški geografski inštitut na Dunaju. Izdan je na štirih listih v merilu 1:288.000 (von Witzleben 1850). Slika 73: Zemljevid Ilirskega kraljestva s Primorjem kraljevine Ogrske je Vojaški geografski inš titut na Dunaju izdal leta 1843. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 78 79 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Njegova odlika je velika gostota krajevnih imen, ki pa ne zmanjša berljivosti zemljevida, ter meje posa- meznih delov ozemlja. Pozneje je bil izdan tudi s spremenjenim naslovom. Med letoma 1844 in 1846 je izšlo 16 listov Special-Karte des Herzogthums Krain (Podrobni zem- ljevid vojvodine Kranjske) (slika 74) botanika Henrika Freyerja (1802–1866). Merilo zemljevida, ki ima za podlago drugo vojaško karto grafsko izmero, je 1:113.500. Natisnjen je v petbarvnem kamnotisku, takrat novi tehniki. Odlika zemljevida je bogastvo slovenskih krajevnih imen, približno polovica ima dodano tudi nemško različico. Označena so nahajališča rudnin in rudarskih objektov, ki so posebej pojasnjena v legen- di. Zemljevid predstavlja prvi slovenski stenski zemljevid, a z nemškim naslovom. Zaradi prikazanih rudnin velja za n aslednika Hacquetovega zemljevida Kranjske iz leta 1782. Velja tudi za najboljše delo sloven- ske kartografije pred Kozlerjem, ki mu je služil kot podlaga (Orožen 1901; Leban 1954; Longyka 1999). Konec leta 1852 je gospodarstvenik Peter Kozler (1824–1879) izdelal Zemljovid slovenske dežele in pokrajin *, ki ima na prvi izdaji letnico 1853, ko naj bi stekla njegova prodaja (slika 75). Zemljevid pri- kaz uje Kranjsko, Koroško, avstrijsko Primorje, (južno) Štajersko do Gradca, Prekmurje, Beneško Slovenijo in del Hrvaške. Meri približno 50×54cm, v tiskarske plošče pa ga je vgraviral Anton Knorr. Ima merilo 1:576.000, ki je pregledno in prikazano v grafični, številski in opisni obliki, kar je bila takrat redkost. Za prikaz površja je uporabljeno črtkanje. Legenda je razumljiva, manjka pa kartografski zna k z a tekoče vode, saj je reke mestoma težko ločiti od železnic in poti. Majhno merilo in številna zemljepi- sna imena zmanjšujejo preglednost zemljevida, zato se je avtor pri ponatisih odločil za barvanje meja in dežel (Kranjec 1964). Slika 74: List zemljevida vojvodine Kranjske Henrika Freyerja, ki ga je izdelal med letoma 1844 in 1846. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 79 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 80 Slika 75: Izrez iz Zemljovida slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja z letnico 1853. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA S pripravami za izdelavo zemljevida je Kozler začel leta 1848, z namenom prikazati Zedinjeno Slovenijo, ki je tega leta postala slovenski politični program (Kranjec 1964). Sistematično je zbiral in proučeval zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo. Oprl se je tudi na zna nce, k i so poznali kra- jevno okolje ter mu pošiljali podatke in sezname krajevnih imen. Vodilo so mu bile programske zahteve ter želja po združitvi vseh Slovencev v eno entiteto (Kordiš in Škufca 1996). Proti koncu leta 1852 je Kozler v časnikih objavil možnost predčasnega naročila zemljevida, ki bi izšel v začetku leta 1853. Konec leta 1852 so zemljevid že začeli tiskati, a ga je takratna oblast, ki je delovala pod vplivom Bachovega absolutizma, zaradi poudarjanja slovenstva prepovedala. Zaplenili so tiskarski plošči in vseh 422 že natisnjenih zemljevidov, Kozlerja pa obsodili izdaje. Sporen je bil naslov zemljevida, njegove meje ter uporaba izključno slovenskega jezika. Kozler je bil po nekaj mesecih oproš- čen, vse zaseženo pa so mu na njegovo posebno prošnjo vrnili leta 1856. Zaradi politični h z apletov z objavo je zemljevid v javnost prvič prišel šele leta 1861. Zemljevid je zaradi svojega nacionalnega naboja ter kakovostne kartografske upodobitve izšel v štirih izdajah: druga in tretja sta izšli leta 1864, četrta pa leta 1871. Od leta 1975 so bili izdani številni ponatisi in faksimile posameznih izdaj (Bohinec 1975; Kordiš in Škufca 1996; Kordiš 2014; Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Že let a 1853 načrtovan, dodan pa pri drugi izdaji leta 1864, je bil Imenik mest, tergov in krajev, ki je dolgo predstavljal edini seznam krajev za celotno slovensko etnično ozemlje. Kozlerjev zemljevid je prvi zemljevid slovenskega etničnega ozemlja, kjer so imena krajev napisana izključno v slovenskem jeziku, prav tako pa je prvič na zemljevidu navedeno slovensko ime najvišje slovenske gore Triglav v današ njem zapisu (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 80 81 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 76: Izrez iz zemljevida Franza Raffelspergerja iz druge polovice 19. stoletja s prikazom etnične sestave prebivalstva. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Pomena zemljevida se je Kozler zavedel in obljubil, da ga bo skupaj z Imenikom podaril članom leta 1864 ustanovljene Slovenske matice. Leta 1865 so zemljevid prejeli vsi njeni člani, Imenik pa vsi ustanovni člani (Kranjec 1964). Leta 1856 je izšel zemljevid General-Karte des Oesterreichischen Kaiserstaates mit einem gro- s sen Theile der angrenzenden Länder (Splošni zemljevid Avstrijskega cesarstva z velikim delom sosednjih dežel). Avtor je bil vojak in kartograf Joseph von Scheda (1815–1888), takratni načelnik Vojaško geografskega inštituta na Dunaju. Zemljevid sestavlja dvajset listov v merilu 1:576.000. Kartografsko je zelo kakovosten, pregle dnost pa omejuje gostota zemljepisnih imen (Marković 1993). Zemljevid Völker-, Kreis-, Gerichts-, Eisenbahn- und Post- Karte der Herzogthümer Steiermark, Kärnthen, Krain, der Grafschaften Görz, Gradisca, Istrien und der Reichstadt Triest (Ljudski, okro- žni, sodni, železniški in poštni zemljevid vojvodin Štajerske, Koroške, Kranjske, grofij Goriške, Gradiške, Istre in cesarskega mesta Trst) je v drugi polovici 1 9. stoletja (po letu 1857) na Dunaju izdal Franz Raffelsperger (1793–1861) (Völker-…okrog 1857). Ob robu kartografskega prikaza so številni statistični podatki. Na nekaterih izdajah je z barvami prikazana etnična sestava prebivalstva (slika 76). V šestdesetih letih 19. stoletja je bil dejaven avstrijski geograf in kartograf slovenskega rodu Blaž Kocen (1821–1871). Znan je predvsem po izdelav i š olskih atlasov in geografskih učbenikov. Izdelal je številne stenske in ročne zemljevide, med katerimi so tudi zemljevidi slovenskih dežel: Kranjska, Štajerska, Koroška (slika 77). Njegove zemljevide odlikuje nazorno prikazano površje in racionalna nasel- binska mreža (Žagar 1973; Bratec Mrvar s sodelavci 2011). Urednikovanje prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, imenovanega Atlant (Fridl s sode lavci 2005), je prevzel Matej Cigale (Urbanc 2005). Med letoma 1869 in 1877 je izšlo 18 zemljevidov, ki prikazuje- jo svet ter njegove posamezne dele (slika 78). Od 28.075 zapisov zemljepisnih imen in posameznih občih pojmov je poslovenjenih kar 5907 ali 21% (Kladnik 2005). Leta 1878 ali leto pozneje je nemški kartograf Carl Friedrich Baur (deloval je v drugi polovici 19. stoletja) izdelal dvojezični s tenski z emljevid Herzogthum Krain / Vojvodstvo Kranjsko v merilu 1:150.000 (Dörflinger in Neunteufl 1986). Zemljevid je narejen v nemškem in slovenskem jeziku in kljub dvojnemu poimenovanju krajev dovolj pregleden. Zemljevid predstavlja kartografski napredek v pri- merjavi s Freyerjevim zemljevidom Kranjske iz srede 19. stoletja (Orožen 1901). Kot kaže je bil zemljevid v uporabi, saj ga je založniška hi ša Edvarda Hölzla na Dunaju leta 1886 ponatisnila (Korošec 1978). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 81 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 82 Slika 78: Zemljevid Avstrije je bil izdan leta 1869 in je eden prvih zemljevidov Atlanta, prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Slika 77: Izrez iz Kocenovega Zemljevida Kranjske, Istre, Goriške, spodnje Koroške in spodnje Štajerske. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 82 Od leta 1880 so izhajali zemljevidi Specialkarte der österreichisch-ungarischen Monarchie (Podrobni zemljevidi Avstro-Ogrske monarhije) (slika 79). Kot podlaga je bila uporabljena tretja habs- burška vojaška izmera (Molnár in Timár 2009). Izdelal jih je Vojaški geografski inštitut na Dunaju, služili pa so vojaškemu in civilnemu namenu ter bili podlaga številnim poznejšim topografskim in tematskim zeml jevidom. Z a celotno monarhijo je bilo izdelanih 715 listov v merilu 1:75.000 (Peterca s sodelav- ci 1974; Marković 1993). 83 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 79: Izrez iz Posebnega zemljevida Avstro-Ogrske monarhije iz leta 1893, ki prikazuje območje Ljubljane. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Slika 80: Izrez iz Zemljevida slovenskega ozemlja v merilu 1:200.000 iz leta 1921. ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 83 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Na koncu, čeprav je izšel leta 1921, omenjamo še Zemljevid slovenskega ozemlja v merilu 1:200.000 (slika 80), ki je leto pozneje dobil še Kazalo krajev na Zemljevidu slovenskega ozemlja. Na prelomu stoletja so se pri Slovenski matici zavedeli, da bi po Kozlerjevem zemljevidu slovenskega ozem- lja potrebovali novejši in kakovostnejši kartografski prikaz. D elo so začeli ob koncu 19. stoletja, a se je precej zavleklo, leta 1914 pa ga je prekinila prva svetovna vojna, tako da je bilo končano šele več let po vojni. Zemljevidu je kot podlaga služila tretja habsburška vojaška izmera. Njegova značilnost je velika gostota zemljepisnih imen in zato slabša preglednost (Kranjec 1964). 84 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 84 85 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 3 KARTOGRAFSKI ELEMENTI IN NJIHOV RAZVOJ 3.1 OPREDELITEV POJMA IN DELITEV KARTOGRAFSKIH ELEMENTOV Pri opredelitvi kartografskega elementa, je treba začeti pri »elementu« samem. Slovar slovenske- ga knjižnega jezika (2014, 331) ga opisuje kot »… sorazmerno samostojen del celote, prvino oziroma bistveni, osnovni del …«. Pri zemljevidih oziroma v kartografiji govorimo o kartografskih elementih. Geografski ter minološki slovar (2005, 167) jih opisuje kot »… elemente na zemljevidu, s katerimi je dolo- č en objekt, pojav, proces nazorneje, natančneje prikazan, na primer relief, rečna mreža, prometno omrežje, naselje in ostalo«. V obeh primerih lahko govorimo o temeljnem gradniku ali sestavnem delu kartografske vsebine. Mnenja o tem, kaj je temeljno, pa se razlikujejo glede na uporabnikovo željo in potrebo po pr edstavitvi. Za tehniško stroko je kartografski element lahko črta, pika ali del krtine; za liko- vno stroko barva ali linija; za krajinsko arhitekturo posamezna zgradba ali vrsta rastlinstva; za geografa posamezna reliefna enota ali vrsta prometnic in tako dalje. Značilno je, da je pojem kartografski element lahko zelo širok in ga ni mogoče določiti zgolj enoznačno. Zato smo kartografske elemente raz delili v več ravni (preglednica 1). Prva raven so skupine tematsko različnih elementov (naravni, grajeni, matemati- čni in pojasnjevalni elementi ter zemljepisna imena). Drugo in tretjo raven sestavljajo podskupine prve ravni, ki se podrobneje razčlenijo (na primer rastlinstvo je druga raven naravnih elementov, gozd, tra- višče in drugo rastlinstvo pa tretja raven). V zadnjo raven razdelitve kartograf skih elementov smo umestili metodo (način) prikaza, torej kako so na zemljevidu prikazani kartografski elementi (na primer prikaz gozda s stilizirano podobo drevesa). Metoda prikaza je vsebinsko soroden pojmu »kartografski znak«, kjer gre za »… dogovorjeni znak, uporabljen za ponazarjanje objektov, pojavov, procesov, prikazanih na zemljevidu …« (Geografski…2005, 167) oziroma pojmu »topografski znak«, »… ki se uporablja za opi- sovanje, prikazovanje značilnosti Zemljinega površja na zemljevidu …« (Geografski…2005, 398). Metoda prikaza določa lastnosti prikaza kartografskega znaka. Kartograf določi način p rikaza pojava, ki ga bo označil na zemljevidu ter ga prikaže s kartografskim znakom. Značilnosti in spremembe prikaza kartografskih elementov so narekovale temeljne kartografske smernice v različnih obdo bjih. Za ugotavljanje razlik je potrebna njihova primerjava, ki omogoča ugo- tavljanje njihove pojavnosti in vplivnosti skozi čas. 3.2 PREGLED KARTOGRAFSKIH ELEMENTOV 3.2.1 NARAVNI ELEMENTI Naravni elementi predstavljajo vsebino zemljevida, ki prikazuje naravne značilnosti prikazane pokra- jine – oblikovanost površja, rastlinstvo in vode. 3.2.1.1 Oblikovanost površja Pri prikazu oblikovanosti površja ali rel iefa s e srečujemo z izzivom, kako in na kakšen način pri- kazati trirazsežno površje v naravi, v obliki dvorazsežnega prikaza na zemljevidu. Po Perku (2001) delimo glavne načine prikaza oblikovanosti površja v štiri skupine, stiliziran, plastični ali prostorski, geometrijski in kombinirani. Stiliziran način prikazuje oblikovanost površja s preprostimi in poenostavljenimi znaki, ki so podobni krtinam, p olkrogom, trikotnikom, gosenicam in podobno (slika 81). Značilen je za prikaz oblikovanosti površja n ajstarejših zemljevidov. Preglednica 1: Razčlenitev kartografskih elementov z metodami prikaza. Pstr. 86–87 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 85 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 86 kartografskih elementi kartografskih elementi kartografskih elementi tretje ravni način, metoda prikaza prve ravni druge ravni 1 NARAVNI ELEMENTI 1.1 oblikovanost površja krtine (tudi niz krtin) polkrogi (tudi niz polkrogov, gosenice, spletene kite, ribje luske, strešniki, valovi, nagubane zavese) trikotniki (tudi niz trikotnikov, žagini zobje, cikcak črte) višinske črte (poimenovane tudi plastnice oziroma izohipse) višinske točke (kote) višinske plasti (uporaba barv) senčenje črtice pikice 1.2 rastlinstvo 1.2.1 travišče prikazi travišča (stilizirana podoba travišča – površina z navpičnimi črticami, šopi trave) 1.2.2 gozd prikazi gozda (stilizirana podoba dreves – različna gostota enakih ali različnih dreves) 1.2.3 drugo (na primer vinograd, poplavno prikazi drugega rastlinstva (stilizirana podoba trte, poplavnega rastje, oljčni nasad) rastja, oljke) 1.3 vode 1.3.1 tekoče vode točkovni znaki (geometrijski, nazorni ali črkovno-številčni) črtni znaki (enojna črta) črtni znaki (dve črti, pogosto vzporedni) ploskovni znaki (obarvani poligon) drugi prikazi tekočih voda 1.3.2 stoječe vode točkovni znaki (geometrijski) ploskovni znaki (obarvani poligon) drugi prikazi stoječih voda 1.3.3 točkovni vodni objekti točkovni znaki (na primer slap) 2 GRAJENI ELEMENTI 2.1 naselja točkovni znaki (geometrijski znaki: kvadrat, krog, trikotnik in ostali) točkovni znaki (stilizirane podobe zgradb) ploskovni znaki (tloris naselja/obzidja) drugi prikazi naselij 2.2 grajeni objekti točkovni znaki (geometrijski znaki: kvadrat, krog, trikotnik in ostali) točkovni znaki (stilizirane podobe zgradb) ploskovni znaki (tloris naselja/obzidja) drugi prikazi objekta geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 86 87 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 2.3 prometnice točkovni znaki (geometrijski znak) točkovni znaki (simbol) črtni znaki (enojni črtni znaki) črtni znaki (vzporedni črtni znaki) drugi prikazi prometnic 2.4 meje črtni znaki (enojna črta, linija enakih znakov) ploskovni znaki (obarvane površine) drugi prikazi meje 3 ZEMLJEPISNA IMENA 3.1 pokrajinska imena ali horonimi črke imena 3.2 gorska imena ali oronimi črke imena 3.3 vodna imena ali hidronimi črke imena 3.4 naselbinska imena ali ojkonimi črke imena 3.5 imena grajenih objektov črke imena 4 MATEMATIČNI ELEMENTI 4.1 merilo prikazi številčnega merila prikazi grafičnega merila prikazi opisnega merila 4.2 kartografske mreže prikazi kartografske mreže 5 POJASNJEVALNI ELEMENTI 5.1 naslov besedilo 5.2 legenda prikazi legende 5.3 kolofon prikazi kolofona 5.4 pojasnjevalno besedilo besedilo 5.5 dekorativni elementi 5.5.1 vetrovna/kompasna roža prikazi vetrovne/kopasne rože 5.5.2 kartuša prikazi kartuše 5.5.3 slikovne podobe (na primer grbi, prikazi slikovnih podob mitološki simboli, ladje, živali, ljudje) 5.5.4 drugo (na primer vinjete) prikazi drugih podob 5.6 dodatna okna 5.6.1 panoramske slike pokrajine in mest prikazi panoramskih slik pokrajine in mest v dodatnem oknu 5.6.2 ostale slike prikazi ostalih slik v dodatnem oknu 5.6.3 načrti mest prikazi načrtov mest v dodatnem oknu 5.6.4 zemljevidi prikazi zemljevidov v dodatnem oknu 5.6.5 drugo (z okvirjem obrobljena prikazi drugih podob v dodatnem oknu okna z različno vsebino) geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 87 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 88 Zanimivo je, da je bila pred letom 1807 v zahodni Evropi izmerjena višina le približno šestdesetim vzpetinam (Robinson s sodelavci 1995). V novem veku so na desni (na zemljevidih, ki so orientirani proti severu na vzhodni) strani znakov dodali sence (Peterca s sodelavci 1974) (slika 82). Namen senčenja je ustvariti trirazsežnostni vtis oblikovanosti površja. Ni popolnoma jasno, zakaj so vzpetine pog osteje s enčene na desni strani. Nekateri vidijo vzrok v tem, da je večina ljudi, torej tudi graverjev, desničarjev in da je svetloba pri njihovem vrezovanju slike v ploščo prihajala z leve strani (Delano-Smith 2007). Težava stiliziranega načina prikaza je slabša predstava o oblikovanju, razčle- njenosti in velikosti površja. Prav tako se znaki spreminjajo glede na avtorja oziroma posamezno kartografsk o d elo (Tyner 1992). Stilizirani znaki so narisani drug poleg drugega ali drug na drugem, kar je na zemljevidu ustvarjalo »mrtve prostore«. Zato se je začel, predvsem zaradi vojaških vzgibov, Slika 81: Oblikovanost površja prikazana s krtinami (Münster 1545). BORUT ŽUNIČ Slika 82: Oblikovanost površja prikazana s senčenimi krtinami (Florjančič 1744). ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 88 89 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 83: Oblikovanost površja prikazana z barvnimi višinskimi plastmi (Perko 1998). uveljavljati pogled na površje z višine, na primer zvonikov, utrdb in vzpetin. Gre za tako imenovano kava- lir perspektivo (nemško Kavalierperspektive ), stranski pogled od zgoraj. S tem se je postopoma uveljavilo dojemanje tlorisnega prikaza površja, ko lahko govorimo o tako imenovani ptičji perspektivi (nemško Vogelschaudarstellung), p ogledu z določene višine (Kretschmer 1986a). Stiliziran način prikaza povr- šja je prevladoval do 18. stoletja, ko ga je postopoma zamenjal način črtkanja. Po Perku (2001) plastični ali prostorski način prikaza omogoča bralcu zemljevida pridobiti vtis pla- stičnosti oziroma trirazsežnosti oblikovanosti površja. Pri tem si pomagamo z uporabo barv, barvnih odtenkov, črticami in pikica mi. Barve in njihove odtenke prikazujemo v obliki višinskih ali hipsometričnih plasti (slika 83). Posamezna višinska plast je pobarvana s svojo barvo, ki je običajno del vnaprej dogo- vorjene barvne lestvice. Hipsometrijo, ki je »… veda o merjenju nadmorskih višin kopnega in morskih globin…« (Geografski…2005) je znanstveno utemeljil Alexander von Humboldt leta 1804 (Wilhelmy in Hüttermann 1996). Leta 1 808 je nemški geograf Johann August Zeune (1778–1853) izdelal zemljevid sveta, ki predstavlja prvi zemljevid, na katerem so višinske plasti prikazane v barvah. Uporaba višinskih plasti je primerna predvsem za zemljevide manjšega merila, uveljavila pa se je konec 18. stoletja (po letih 1796–1797), ko Nemec Alois Senefelder razvije kamnotisk ali litografijo (Ristow 1986). Med plastične načine prikaza št ejemo tudi oblikovanost površja prikazano s črticami (slika 84). Gre z a kratke črtice, imenovane tudi reliefne črtke (Geografski…2005), ki z debelino in dolžino izražajo naklon in dolžino površja, z lego in razporeditvijo pa nakazujejo oblike površja. Prvi jih je za prikaz obli- kovanosti površja uporabil slikar in kartograf Johannes Andreas Rauh (1575–1632) leta 1616 (Witt 1979) oziroma leta 1617 (Wi lhelmy in Hüttermann 1996) za prikaz območja Wangen in Lindau v Nemčiji. Sprva s o gorovja ponazarjali s tankimi navpičnimi črticami (nemško Bergstrichzeichning), ki so jih risali ročno s čopičem ali peresom, brez točno določenih pravil prikaza. Ta način je v 17. stoletju predvsem pri voja- ških zemljevidih velikega in srednjega merila nadomestil tehniko krtin in je prevladoval še celotno 18. stoletje ( Krets chmer 1986b). Leta 1799 je način prikaza s črticami znanstveno utemelji saški major Johan Georg Lehmann (Perko 2001). Poleg črtic se lahko za prikaz oblikovanosti površja uporabljajo tudi pikice oziroma različno veliki krog- ci. Prvič jih leta 1898 uporabi nemški geograf in kartograf Max Eckert-Greifendorff (1868–1938) v svojem šolskem atlasu (Peterca s sodelavci 1974). Zaradi zamudnega risanja se ta način prikaza ni uveljavil. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:04 Page 89 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 90 Senčenje je način prikaza oblikovanosti površja s spreminjanjem razsežnosti barv, najpogosteje z odtenki črne in bele ali le ene barve. Senčenje je odvisno od naklona površja, najpogosteje tako, da svetloba prihaja iz severozahodne smeri. Dobre lastnosti uporabe senčenja so vtis trirazsežnosti, eno- stavnejša izdelava kot črtice in pikice ter uporabnost pri zemljevidih vseh meril. Slabše pa so možn osti količinskega ocenjevanja, na primer nadmorske višine in naklona ter prikaz stikov in posploševanje med oblikami površja. Do 19. stoletja se je senčenje najpogosteje uporabljalo kot dodatek stiliziranemu nači- n u prikaza (na primer vzhodno od krtin; slika 82), pozneje pa je bil tovrsten prikaz povezan predvsem Slika 84 Oblikovanost površja prikazana s črticami na jožefinskem vojaškem zemljevidu (Rajšp in Trpin 1997, list XIX-15). Slika 85: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami (Državna…1999). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 90 91 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 z razvojem litografije. V začetku 19. stoletja so se začeli podrobneje ukvarjati s senčenjem. Leta 1838 je Constantin Desjardins izdelal prvi tiskani zemljevid s senčenjem (Wilhelmy in Hüttermann 1996). Geometrijski način prikaza oblikovanosti površja se najpogosteje prikazuje z višinskimi črtami, imenovanimi tudi plastnice ali izohipse (slika 85). To so »… črte na zemljevidu, ki povezujejo točke z enako nadmorsko višino…« (Geografski…2005, 153). Leta 1749 je francoski vojaški inženir Louis Millet du Mureau prvi predlagal, da bi se kopno prikazovalo z višinskimi črtami (Konvitz 1987; Wilhelmy in Hüttermann 1996). Pred tem so bile izolinije oziroma »… črte na zemljevidu, ki povezujejo kraje Slika 87: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami, kotami in senčenjem na sodobnem zemljevidu velikega merila (Atlas Slovenije 1986). Slika 86: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami in črticami (Specialkarte…1891). ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 91 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 92 Slika 88: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami, kotami in senčenjem na sodobnem zemljevidu srednjega merila (Državna pregledna karta … 2008). Slika 89: Oblikovanost površja prikazana s kotami in senčenjem na sodobnem zemljevidu malega merila (Pregledna karta … 2002). z enakimpojavom,vrednostjo ali intenzivnostjo …« (Geografski…2005, 153) nekajkrat uporabljene za prikaz podvodnega sveta. Kot prvi naj bi jih v kartografiji leta 1584 uporabil nizozemski zemljemerec Pieter Bruynsz (Wilhelmy in Hüttermann 1996; Thrower 1996). Z izobatami oziroma črtami »… na geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 92 zemljevidu, ki povezuje enake globine voda …« (Geografski…2005, 152) je prikazal globino reke Spaarne na Nizozemskem (French 1999d; Perko 2001). Pomembni premiki za uveljavitev tega nači- na prikaza so se začeli sredi 18. stoletja v Franciji. Leta 1777 je francoski inženir Jean Baptiste Meusnier (1754–1793) predlagal, da točke enakih višin med seboj povežejo s krivuljami (Wallis in Robinson 1987). Leta 1791 je francoski geograf Jean Louis Dupain-Triel izdal zemljevid Francije (Lovrić 1988), ki je prvi večji zemljevid manjšega merila z višinskimi črtami. Širšo uporabo so doživeli v drugi polo- vici 19. stoletja, ko so nove merilne naprave omogočale hitrejše določanje višin velikega števila točk (Perko 2001). Prednosti tega prikaza so v možnosti določanja nadmorske višine vseh točk, ugota- vljanju vi šinskih razlik, določanju in ugotavljanju smeri naklona, prerezih in vidljivosti, dobri predstavi o razsežnosti in razporeditvi oblik površja ter grafičnem neobremenjevanju zemljevida. Slabosti višin- skih črt pa so predvsem v slabšem ustvarjanju vtisa trirazsežnostne oblikovanosti površja, nepre- glednosti na zelo razgibanem površju ter nezmožnosti prikaza površinskih oblik med višinskima črtama (Per ko 2001). M ed geometrijske načine spada tudi prikazovanje oblikovanosti površja s kotami oziroma točkami »… na Zemljinem površju, zlasti na vrhu vzpetine, z določeno nadmorsko višino …« (Geografski…2005, 185). Od začetka 18. stoletja se je pojavljalo predvsem pri vojaških zemljevidih (Kretschmer 1986a). Kombinirani način prikaza je nastal kot posledica želje po čim bolj popolnem prikazu oblikovano- sti p ovršja. G re za združitev dobrih lastnosti posameznih načinov prikaza tako, da se ozemlje prikaže čim bolj nazorno. Na zemljevidih večjih meril so v 19. stoletju kombinirali višinske črte in črtice (na pri- mer Podrobni zemljevidi Avstro-Ogrske monarhije v merilu 1:75.000, slika 86), na novejših pa višin- ske črte, barve in sence (na primer zemljevidi Velikega atlasa Slovenije v merilu 1:50.000, slika 87). Tudi na sodobnih zemljevidih srednjega merila prevladujejo omenjeni trije načini prikaza (na primer Državna pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1:250.000, slika 88). Na zemljevidih malega merila so najpogostejše kote in sence (na primer Pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1:1.000.000, slika 89), na starejših zemljevidih malega ali srednjega merila pa krtine in sence (na primer Homann 1 718, slika 90). 93 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 90: Oblikovanost površja prikazana s krtinami in senčenjem na starejšem zemljevidu srednjega merila (Homann 1718). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 93 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 94 3.2.1.2 Rastlinstvo V kartografiji se pod pojmom rastlinstvo označuje vse rastje (slika 91), ki je prikazano na zemlje- vidu (Peterca s sodelavci 1974). Na splošnogeografskih zemljevidih je njihov prikaz odvisen od podrobnosti prikaza. Zemljevidi velikega merila imajo najpogosteje prikazano vso rabo zemljišč, ki je na prikazanem območju, zemljevidi srednjega in malega merila pa prikazujejo najbolj ra zširjeno r abo zemljišč. Na zemljevidih takšnega merila je do 19. stoletja najpogosteje prikazan gozd. Redkeje je pri- kazano travišče, ponekod pa je označeno tudi drugo rastlinstvo, na primer poplavno rastlinstvo ob ustjih rek oziroma na območju poplav, ali kulturne rastline (na primer vinogradi in oljčniki). Do 19. stoletja prev- ladujejo stilizirani prikazi dreves, v obliki manjših ali večjih skupin , k rajših ali daljših drevesnih linij ter različna posamezna drevesa. Podoba dreves na posameznem zemljevidu je pogosto enaka, lahko pa se tudi razlikuje, predvsem glede na velikost znaka. Prikaz gozda s stiliziranimi podobami dreves je risan s strani in lahko v primeru skupine dreves pokriva večji ali manjši del zemljevida. Rastlinstvo je prikazano že na najstarejših zemljevidih. Prikaz gozda najdemo tako na zemljevidih Klavdija Ptolemaja iz 2. stoletja kot na zemljevidu Tabula Peutingeriana, ki je kopija rimskega zemlje- vida iz prvih stoletij našega štetja. Gozdovi so imeli v preteklosti ekonomski in obrambni pomen, prav tako pa so bili lahko velika ovira za potovanja in vojskovanje. S stiliziranimi znaki se prikazuje poraš- čeno ozemlje, v 19. stoletju predvsem z namenom boljše predstave o oce ni p okritosti z rastlinstvom. Prikaz travišč je manj pogost. Upodobljena so na nekaterih francoskih zemljevidih iz začetka 17. sto- letja, od druge polovice 18. stoletja pa so prisotna na večini zemljevidov predvsem večjega merila (Peterca s sodelavci 1974; Delano-Smith 2007). 3.2.1.3 Vode Vode v splošnem delimo na tekoče in stoječe, površinske in podzemne ter sladke in slane. Na sploš- nogeografskih zem ljevidih je predmet kartografskega prikaza prva delitev (slika 92). Sto ječe vode (na primer jezera in morja) so prikazane s ploskovnim znakom, ki najpogosteje pona- zarja velikost in obliko pojava. Tekoče vode (na primer reke in potoki) se najpogosteje prikazujejo z enojnim Slika 91: Na izrezu jožefinskega vojaškega zemljevida so prikazane različne vrste rastlinstva, na pri- mer travišča, barjansko rastje, gozd in drevored (Rajšp in Ficko 1996). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 94 ali dvojnim (vzporednim) črtnim znakom ter ploskovnim znakom. Slednji je značilen za starejše zem- ljevide, kjer črtni prikaz ni sestavljen iz dveh vzporednih črt, temveč se razdalja med črtama dolvodno postopno povečuje, oziroma obratno, zgornji tok reke je lahko podoben »repku«. O ploskovnih prika- zih govorimo tudi, ko so naselja ob rekah narisana kot otoki, na primer pri rečnih okljukih in rečnih ustjih. Prostor med linijama za tekoče vode in linijo za stoječe je lahko prazen ali pa označen z različnimi vzor- ci, najpogosteje z več vzporednimi polnimi ali prekinjenimi linijami. Vodni objekti (na primer slap in izvir) s o na starejših zemljevidih praviloma prikazani s stiliziranim točkovnim znakom, ki z obliko ponazarja vrsto pojava (slika 93). Na zemljevidih pred 19. stoletjem so bile težave pr i u podobitvi voda povezane s kartografsko pro- jekcijo. Zemljevidi do konca 16. stoletja prikazujejo preveč razpotegnjeno ozemlje v smeri vzhod–zahod. Vzrok je v nezmožnosti natančnejše določitve geografske dolžine. Geografsko širino so znali določiti že stari Grki, zato so razmerja sever–jug prikazana pravilneje. Rečni tok je pogosto prikazan z neso- razmernimi linijami v smeri vzhod–zahod, pri mnogi h t udi sever–jug, manj pogoste pa so druge smeri 95 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 92: Prikaz tekočih in stoječih voda (Mercator 1589). KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Slika 93: Točkovni prikaz slapa (levo, Lazius 1561), površinski prikaz tekočih voda (sredina), naselja kot otoki (Ortelij 1588) in ustja rek (desno, Lazius 1573). NACIONALNA I SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA U ZAGREBU; NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 95 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 96 glavnih vodotokov. Z razvojem kartografije, gradnjo številnih hidrotehničnih objektov na plovnih vodah ter zaradi izdelovanja tematskih hidroloških zemljevidov od 18. stoletja dalje, so oblike voda in smeri toka prikazane vse bolj pravilno (Slukan Altić 2003). 3.2.2 GRAJENI ELEMENTI Grajeni elementi predstavljajo vsebino zemljevida, ki prikazuje navidezne (na primer meja) ali dejan- ske sestavine v po krajini, ki jih je ustvaril ali določil človek. Delimo jih na naselja, grajene objekte, prometnice in meje. 3.2.2.1 Naselja Na splošnogeografskih zemljevidih so predmet kartografskega prikaza vsa naselja prikazanega območja, ki glede na dogovorjena določila (na primer podrobnost prikaza, število prebivalcev, velikost in pomen naselja) ustrezajo pogojem za prikaz. Zlasti na zemljevidih pred 19. stoletjem je izbor prika- zanih naselij temeljil na avtorjevi presoji. Glede na velikost in pomembnost naselja je določen tudi znak za njegov prikaz. Naselja so prikazana s točkovnimi (na primer krogec) in ploskovnimi (na primer plo- skev oblike naselja) znaki. Predvsem na novejših zemljevidih večjega merila je značilno prikazovanje naselij tudi kot skupine posameznih objektov, ki so zopet lahko prikazani točk ovno ( na primer pravo- kotniki na Državni topografski karti v merilu 1:25.000 in 1:50.000) ali ploskovno (prikazi grajenih objektov na Temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000). Na zemljevidih srednjega in malega merila prev- ladujejo točkovni znaki različnih oblik in velikosti, večja naselja pa so prikazana tudi s ploskovnim znakom. Pri starejših zemljevidih so znaki za naselja predvsem geometri čni ( na primer krog in pravo- kotnik), stilizirani (na primer vedutna podoba enega ali več objektov) in tlorisni (na primer posplošen tloris naselja) (slika 94). Posebnost so zemljevidi franciscejskega katastra merilu 1:2880 (slika 66), kje so naselja prikazana kot skupine posameznih objektov. Naselja so prikazana na vseh splošnogeografskih zemljevidih, ne glede na merilo in čas nastanka. V teoriji je za prikaz naselja na zemljevidu dovolj že preprost točkovni znak, kljub temu pa je prikaz nase- lij zelo kompleksen. Na starih zemljevidih najpogosteje ločimo mesto, trg in vas. Funkcija naselja je pogosto predstavljena s ponazoritvijo cerkva, trgov, samostanov, gradov in obzidja (Delano-Smith 2007). Slika 94: Uporaba geometričnih (1), stiliziranih (2) in tlorisnih (3) metod prikaza naselij (Valk 1690). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1 3 2 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 96 Med 15. in 17. stoletjem so stilizirane znake za naselja prikazovali na štiri prevladujoče načine: pogled s strani (do trije grajeni objekti narisani v liniji), stiliziran pogled (linija neenakomerno razporejenih zgradb ustvarja občutek globine), pogled s ptičje perspektive (omejen pogled na celotno naselje iz različnih višin) in navpični pogled (pravokotni pogled na naselje). Pogled s strani je pris oten n a večini zemlje- vidov omenjenega obdobja, prevladujoč način pa postane na zemljevidih atlasov v 17. stoletju. Ptičji pogled se uporablja predvsem od druge polovice 16. stoletja, navpični pogled pa šele od 17. stoletja dalje. Ni pa znano, ali se v tem obdobju naselja prikazuje na sistematičen način ali je avtor število in pomen naselja določal subjektivno. Težko je verjeti, da bi kartografi tist ega č asa imeli toliko znanja in razgledanosti, da bi lahko objektivno prikazali vse kraje na zemljevidu. Vsekakor so poskušali vsaj pomembnejšim krajem izpostaviti izstopajoče funkcije. Nekateri avtorji so poskušali točno prikazati le večja oziroma pomembnejša mesta, manjše kraje pa ali niso označili, ali pa so jih prikazali s prepro- stim točkovnim znakom. Na renesančnih topografskih zemljevidih so v povprečju prikazani trije ali štirje r azlični znaki za naselja (Delano-Smith 2007). Uporaba točkovnih znakov za naselja je zelo stara, saj se uporablja že na prvih kartografskih pri- kazih. Velikost znaka najpogosteje predstavlja pomen in velikost pojava, za ločevanje vrste pojava pa uvedejo različne oblike znakov (na primer krogi in štirikotniki). Krogi kot dogovorjeni znaki, naj bi se prvič omenjali v letih 1266 in 1267. Anglež Roger Bacon (1214–1294) je namreč v delu Opus Majus (Večje delo) opisoval zemljevid, ki pa ni ohranjen. Zanj je navedel, da so mesta na njem označena z rde- čimi krogi. Zaradi preproste oblike ni bilo težav pri vrezovanju oziroma graviranju tiskarskih plošč, z razvojem tiska pa postane ena od bolj uporabnih dogovorjenih metod prikaza na zemljevidu. Prva latinska izdaja Pt olemajeve G eografije leta 1477, ki že ima zemljevide, ima naselja označena s krogi in piko v sredini. Sredi 16. stoletja na cestnem zemljevidu okolice Nürnberga, ki je bil kopija enega od zemljevidov kartografa Erharda Etzlauba (med 1455 in 1465–1532), predstavlja krog točko za lego kraja, ki je naveden poleg. Podoben način označevanja krajev je pozneje uporabljal tudi flamski kartograf Gerhard Kremer Mercator. V prvi polovici 16. stoletja se je uveljavila kombinacija kroga in stilizirane- ga znaka (na primer cerkev, grad). Eden od prvih zemljevidov s takšnim prikazom naselij naj bi bil tiskani zemljevid srednje Evrope Nemca Nicolausa Cusanusa (1401–1464) z letnico 1491. Krog je na robu stilizirane slike ali v njenem središču, pomenil pa je točko, od koder se je merilo razdalje med kraji. Omenjena kombinacija je od 16. do konca 18. stoletja predstavljala standard v evropski kartografiji. Tako s o bili označeni večji kraji, vasi brez cerkva pa le s krogi. V 19. stoletju je krog zopet dobil svoj prvotni status edinega simbola za označevanje naselij. Uporabljali so različne velikosti in vzorce. Sredi 19. sto- letja se z željo po grafičnem prikazu statističnih podatkov uveljavi uporaba različne ve likosti k rogov, ki je odvisna od prikazanega števila ali deleža (Wallis in Robinson 1987). Podobno kot krogi so bili za prikaz naselij uporabljeni tudi različni štirikotniki. Pojavljajo se že na prvih kartografskih upodobitvah, ki so narisane oziroma vgravirane v skale – na primer zemljevid Bedolina (italijansko mappa di Bedolina ) iz Val Camonice v Italiji iz prvega tisočletja pr. Kr. (Valcamonica…2015). Prikazovali so posamezne grajene objekte ali naselje, sestavljeno iz posameznih grajenih objektov. Tovrstni prikazi so bili mnogo manj razširjeni kot prikazi naselij s krogi. V 18. stole- tju, ko se je razširila izdelava zemljevidov rudnih bogastev, pa štirikotniki različnih oblik označujejo lokacije različnih vrst kamnin in rudnin (Wallis in Robinson 1987). 3.2.2.2 Grajeni objekti Kot objekt lahko razu memo p osamezno zgradbo (Splošni…1978) oziroma vse, kar je zgrajeno (Slovar…2014). Ker ima beseda »objekt« lahko tudi širši pomen (na primer vodni objekt, objekt prou- čevanja), smo ga poimenovali grajeni objekt. Na zemljevidu je to na primer grad, most, gospodarski objekt ali drugo. Označen je s točkovnim, izjemoma tudi linijskim znakom (na primer telegrafska pove- zava). Na zemljevidih srednjega in m alega merila se v splošnem redkeje prikazujejo, ker je prikaz ozemlja p remalo podroben. Najpogostejši vzroki za njihovo upodobitev na zemljevidih manjšega merila so 97 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 97 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 98 kartografova želja, da prikaže posebnosti, ter njegova nedoslednost ali nepoznavanje prikazanega območja. Slednje je pogosto pri prikazih gradov, kjer je metoda prikaza (na primer krog) lahko enaka kot za naselje (slika 95). 3.2.2.3 Prometnice Premikanje ljudi, blaga in informacij opisujemo s pojmom promet. Gre za premagovanje razdalj (Pelc 1993), za katere so zlasti v preteklosti potrebovali prometni ce (slika 96). V Geografskem terminološkem s lovarju so opisane kot »… ozek, trakast del kopnega, navadno ustrezno urejene, po katerih poteka- jo prevozi ljudi in tovora …« (Geografski…2005, 321). Do 20. stoletja so to na zemljevidih srednjega in malega merila vse vrste cest in poti, železnice ter označene vodne poti. Prikazane so z enojnim ali dvojnim linijskim znakom ter točkovnim znakom. Med slednje š tejemo m ost, brod, postajo in pošto. Najpogostejši in reprezentativni so linijski znaki, in sicer enojni linijski znak (neprekinjena ali prekinje- na ter različno debela črta ali linija pikic) za ceste, poti in redkeje telegraf ter dvojni linijski znak (vzporedni neprekinjeni ali prekinjeni ter različno odebeljeni črti ali liniji pikic) za pomembnejše ceste. Na zemljevidih, ki prikazujejo posamezne de le Evrope v 16. in 17. stoletju, so mostovi upodobljeni pogo- steje kot ceste, saj so ceste pred začetkom 19. stoletja redko prikazane na zemljevidih. Prečkanje vodo- tokov je predstavljalo veliko oviro trgovcem, popotnikom in vojski, zato je imel most zelo velik praktičen in strateški pomen. Sklepamo lahko, da so bili za kartografa mostovi pomembnejši od cest in so jih zato na zemljevidih najpogostej e prikazali na večjih rekah in v bližini pomembnejših naselij (Delano-Smith 2007). Najpogosteje so upodobljeni v stilizirani podobi ali na primer v obliki dveh vzporednih črtic, ki prečno seka- ta reko. Ceste se na zemljevidih sistematičneje pojavijo v 18. stoletju, sprva pogosto zelo površno in she- matsko. V tem času nekateri zemljevidi mostov ne prikazujejo, so pa preko rek narisane ceste v neprek injeni liniji (Peterca s sodelavci 1974). Od 19. stoletja so znaki za prometnice vse bolj podobni današnjim. Z razvojem prometa se na zemljevidih pojavijo tudi železnice in poštne oznake. Praviloma se želez- nica prikazuje z enojnim ali dvojnim linijskim znakom, v črni barvi ali izmeničnim temno-svetlim vzorcem n a vseh zemljevidih, ki glede na čas nastanka ustrezajo obdobju izgradnje železniških prog (na p rimer Slika 95: Prikaz naselij in grajenih objektov, na primer gradova Kamen (Stain) in Šalek (Schaleck) (Valk in Schenk 1700). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 98 Južna železnica v Habsburški monarhiji v drugi polovici 19. stoletja). Ob cesti, po kateri so potekale poštne poti, so na zemljevidu s točkovnim znakom (na primer poštni rog) označene poštne postaje, kjer so menjavali konje, nudili tehnično pomoč, počitek, obračunali potne stroške in ostalo. Na neka- terih zemljevidih so bile na cestah označene različno dolge pravokotno ležeče črtice ali pikice, ki s o označevale poštne razdalje (Gašperič 2010). Na posameznih zemljevidih do 19. stoletja so ceste ozna- č ene pomanjkljivo ali zelo površno. Ker niso prikazane enakomerno, realno in dovolj kakovostno so takšni prikazi lahko zavajajoči (slika 97). Na ozemlju Slovenije so bile v začetku novega veka ceste v slabem stanju. Zaradi slabega vzdrže- vanja so postopoma razpadale, robovi cest so se zaraščali, cest išča pa ožila (Likovič s sodelavci 1972). V začetku 16. stoletja je postalo ozemlje Slovenije z vidika prometne povezanosti pomembnejše. Vzrok 99 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 96: Prikaz prometnic na starem zemljevidu (Berghaus 1863). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 97: Preprost in netočen prikaz cest na starem zemljevidu (Reilly 1789). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 99 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič so bile spremembe gospodarske dejavnosti, pospeševanje trgovine ter habsburška utrditev oblasti na Jadranu (Golia 1952). Večji premik pri kakovosti cest je bil storjen v času cesarja Karla VI. Habsburškega (1685–1740; vladal 1711–1740). Poleg trgovskih in političnih vzrokov za obnovo in gradnjo cest so bile težnje po kakovostnih prometnicah tud i s trateške in reprezentativne narave. Vendar pa se stanje na terenu še dolgo ni izboljšalo (Zwitter 2014). Izboljšave so se na Kranjskem začele leta 1718, večji obseg pa so dosegle v 20. letih, ko so tudi na Štajerskem, Goriškem in Koroškem potekala intenzivna dela na cestah, ki so vodile proti Jadranu (Zwitter 2014). Iz tega obdobja je lep primer kartografskega prikaza Steinbergov zemljevid cest na Notranjskem a li pa zemljevid porečja Save, ki je nastal v sklopu regu- lacijskih del (slika 45). V 18. in 19. stoletju so se glede na kakovost, način izdelave in vzdrževalca ceste delile na državne ali glavne komercialne ceste, deželne in okrajne ter občinske ceste (Holz 1994). Okrog leta 1780 se je pri nas sklenilo prvo obdobje modernizacije cestnega omrežja, za katerega je značilno, da je gradnja te meljila n a izkušnjah. V drugem obdobju so se obnove cest lotili bolj siste- matično. Država je ustanovila gradbene direkcije, ki so jih vodili strokovnjaki (Stelè in Gspan 2013). Druga polovica 19. stoletja je bil čas širjenja železniškega omrežja in s tem gradnje dovoznih cest do železniških postaj (Zwitter 2014). Postavlja se vprašanje, zakaj je kljub razvejanemu cestnemu omrežju in znatnim količina m b laga, ki je prečkalo današnje slovensko ozemlje, prikaz prometnic na obravnavanih zemljevidih relativno pozen? Gotovo je slabše stanje prometnic do 19. stoletja vplivalo tudi na njihovo (ne)poznavanje. V času priprav in med samo gradnjo ali obnovo so bile izvedene številne meritve ter izdelane skice in zemlje- vidi. Na prikaz cest vpliva tudi kartografski razvoj oziroma sprememba metod prikaza obli kovanosti p ovršja na zemljevidih iz začetka 19. stoletja. Do 18. stoletja je risanje cest na zemljevide predstavljalo kartografom tehnični izziv pri njihovi umestitvi. Stiliziran prikaz oblikovanosti površja je najpogosteje izra- žen s krtinami, kjer gre za sliko upodobitve iz strani. Tako je bil onemogočen prikaz prometnic, ki so potekale prek vzpetega sveta ter nad njim (tj. severno ob severni orien taciji zemljevida). Če predposta- vimo, da se na prednji, vidni strani vzpetine, cesta vzpne, nastane težava prikaza pri spustu prometnice v nižinski del zgornjega (severnega) dela vzpetine. Ker prikaz za vzpetino v obliki krtine ni prikaz dejan- skega stanja v naravi, bi prišlo v primeru risanja poti do prekinitve prometne povezave, kar zopetne drži. Težava bi nastala tudi pri merjenju razdalj, če bi glede na narisano pot želeli določiti razdaljo med dvema k rajema. Na zemljevidih, kjer so prometnice kljub temu narisali, se poti večji del izogibajo prečkanju krtin oziroma jih prečkajo na nižjih pobočjih. Prav tako je prikaz poti ali merjenje razdalj onemogočen, če bi kartograf želel prikazati njen potek v nižinskem delu nad (severno) od vzpetega sveta. Ker zem- ljevidi še niso bili tako natančni, so a vtorji pot narisali nad (severno) vzpetino tako, da krtine niso prekrivale njenega prikaza, ne glede na to, da je pot potekala morda po zgornjem (severnem) robu te vzpetine in ne višje oziroma bolj severno. Vzroki za relativno pozen prikaz cest na zemljevidih so verjetno tudi v dojemanju sporočilne vred- nosti zemljevidov in pomenu cestnega omrežja. Zemljevidov srednjih in malih meril niso uporabl jali z a iskanje in določanje poti, temveč za širjenje znanja in boljšo predstavo. Popotnikom, ki so pogosteje potovali preko določenega ozemlja, so navodila sporočili ustno in v obliki potopisov. Prav tako so od začetkov novega veka splošnogeografski zemljevidi predvsem služili namenu ustvariti boljšo predsta- vo o prikazanem ozemlju (Delano-Smith 2007) in ne kot pripomoček za potovanje. Sklepamo lahko , d a je kartografski napredek pri kakovosti prikaza vzpetega sveta z metodo črtic odpravil tehnične omejitve za natančnejši prikaz prometnic. Prav tako je bil nujen miselni preskok, da je treba prikazati tudi tisto (na primer cesto), za kar so lahko prej menili, da je samo po sebi razumlji- vo (priti iz enega v drug kraj). 3.2.2.4 Meje Meja je »… črta, ki razmejuje naravno in družbenogeografsko različna območja, države, upravne in upravnopolitične enote, pokrajine, zemljiško posest …« (Geografski…2005, 216). Pri prikazu poli- 100 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 100 101 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 tičnih in upravnih enot ter njihovih delov se uporabljajo različne metode prikaza meja, ki opredeljujejo pomen posameznega območja (slika 98). Uporabljata se črtni in ploskovni prikaz. Ploskovni prikaz se najpogosteje označuje z barvo ali njenimi odtenki ter vzorcem. Črtni prikaz velja za učinkovitejšega, večje pa je tudi število metod prikaza: linije različno velikih pik, linije podolžnih ali pokonč nih k ratkih črtic, različno debele neprekinjene črte, linije nizov ostalih znakov (na primer križci), barvne linije ali kombinacije omenjenih metod prikaza (Zorn in Gašperič 2019). V preteklosti meje državnih tvorb niso bile ozemeljsko točno določene, zato je bilo risanje meja na zemljevidih pogosto oteženo. Za odročne kraje, območja pogostejšega vojskovanja ali kraje na meji dveh vplivnih območij, se pogosto ni vedelo, čigavi so oziroma kdo si jih lahko lasti in kdo ne. Za srednji vek obstajajo dokazi, da ni bilo jasnih meja, temveč bolj ali manj nejasna mejna območja. »… Zahvaljujoč geografom, pa je tehnologija kartiranja vladarjem omogočila prostorski pogled na svojo posest; tako so prvotno mejna območja oziroma mejne regije postopoma postale meje …« (Brunet-Jailly 2010, 1). S prikazi meja na zeml jevidu p ostanejo zemljevidi referenca za razmejitve in mednarodne sporazume, na primer v primeru pariške mirovne konference po prvi svetovni vojni (Brunet-Jailly 2010). Zemljevidi prvih stoletij novega veka so večinoma manjšega merila in namenjeni javnosti, zato tudi v kartografskem pogledu ni bilo zahtev po natančnem prikazu meja, povprečnemu uporabniku pa more- bitna napaka pri poteku meje ni predst avljala t ežav. Obstajalo je več načinov prikaza politični enot. Ker je bilo mejo težje prikazati z linijskim znakom, so si pomagali z drugimi načini (Delano-Smith 2007): • prek območja se je razprostiralo ime, ki je z velikostjo in vrsto pisave ponazorilo status in pripadnost območja; • območje je bilo označeno z velikostjo znaka glede na status ali pomen; • središčno naselje območja je bilo označeno s posebnim kartografskim znakom; •  večji del zemljevidov je bil izdelan v črno-beli različici, zato so jih obarvali z različnimi barvami (sliki 98 in 100). Zavedanje nacionalne pripadnosti se je v Evropi močneje razvilo v 19. stoletju z razvojem nacio- nalnih političnih tvorb (Delano-Smith 2007). Pri političnih mejah lahko ločimo dve glavni kategoriji morfološke klasifikacije (Boundary…2019): • antropoge ografska ali geometrijska meja, ki ponavadi poteka v ravnih linijah (na primer po vzporednikih ali poldnevnikih) in • naravnogeografska meja, ki sledi pomembnejšim naravnogeografskim prvinam v pokrajini, kot so vzpe- tine (grebeni), vodotoki in podobno. Slika 98: Prikaz meja na starem zemljevidu s kombinacijo metod prikaza (Delisle 1791). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 101 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 102 Zadnje pogosto imenujemo naravne meje, čeprav so skoraj vse politične meje, tudi tiste, ki teme- ljijo na naravnih danostih, posledica človeške dejavnosti in kot take popolnoma umetnega nastanka (Gašperič, Perko in Zorn 2018). Dober primer so meje na ozemlju današnje Slovenije. V času 2. svetovne vojne, med letoma 1941 in 1945, je bilo ozemlje razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško (slika 99). Takratne okupacijske meje so merile preko 665 km (Zorn, Ciglič in Gašperič 2020). Današnje meje Slovenije so večinoma prilagojene naravnim razmeram. Naravne meje so z vidika obrambne strategije najugodnejše, deloma pa tudi z gospodarskega vidika (Bognar 2001). 654 km dolga slovensko-hrvaška meja je večinoma prilagojena naravnim razmeram (Perko s sodelavci 2019). Skoraj natank o š tiri petine te meje poteka vzdolž rek in potokov (hidrografska meja) in sledi hribovskim gre- benom (orografska meja). Podobno velja tudi za meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter za zgodovinske meje na ozemlju današnje Slovenije (Gašperič, Perko in Zorn 2018). Pri prikazu posameznega območja so si pomagali z barvnimi odtenki. Močnejši barvni odtenek je proti meji območja bledel in se postopoma prelil v odtenek druge barve sosednjega območja. V 15. in 16. stoletju so si kartografi pri upodobitvi meja pomagali z naravnimi ovirami (slika 100). Posamezno območje je bilo obarvano do reke, gozda ali gorovja, ki so prevzeli vlogo meje na zem- ljevidu. Od 17. stoletja dalje so zaradi novih odkritij in zato večjega poznavanja ozemelj, meje postale natančneje določene in označene. Mir v Sremskih Karl ovcih ( današnja Srbija) leta 1699, kot mirovni sporazum ob koncu tako imenovane Dunajske vojne med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesar- stvom, je na območju jugovzhodne Evrope spremenil pomen in značaj političnih meja. Prvič je bila v tem delu Evrope državna meja fizično označena na terenu. Posledično so bile meje tudi na zemljevidih natan- čneje označene. Uveljavil se je črtni prikaz meje, ki se najpogosteje uporablja še danes. Poleg različne debeline črt, ki ponazarjajo različno vrsto meja (slika 101), so od 17. stoletja dalje, ko so zemljevide Slika 99: Prikaz okupacijskih meja na ozemlju Slovenije med letoma 1941–1945 (Zorn, Ciglič in Gašperič 2020). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 102 barvali ročno, uporabljali tudi kombinacijo črtne metode. Z isto barvo kot mejo, le z nežnejšim odten- kom, so obarvali posamezna območja (Slukan Altić 2003) (slika 98). 3.2.3 ZEMLJEPISNA IMENA Zemljepisno ime ali toponim je »… lastno ime naselbin, delov Zemljinega površja in objektov na njem, ki se piše z veliko začetnico …«, torej »… po definiciji nedvoumno identificira ter individualizira določen geogra fski pojav ali topografski objekt …« (Kladnik 2007, 24 in 8) (slika 102). Pojem topografski o bjekt predstavlja »… del površja Zemlje ali drugega planeta ali naravnega satelita, ki ima razpozna- vno identiteto (na primer gora, gozd, vhod v brezno, reka, kanal, cesta, naseljeni kraj) …« (Radovan 1995, 24). Ko gre za poimenovanje objekta kot zgradbe, »… ki ima navadno stene in streho …« 103 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 100: Prikaz meja, ki potekajo po rekah (Sambucus 1572). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 101: Črtni prikaz meja na starem zemljevidu (Zürner 1810). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 103 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 104 (Slovar…2014, 1086) oziroma samostoječe enote iz nekega materiala, ga na tem mestu imenujemo grajeni objekt (poglavje 3.2.2.2). Temeljna delitev razlikuje dve osnovni skupini imen, naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska imena, tudi krajevna imena ali ojkonimi, so imena naselij, zaselkov in delov naselij. Nenaselbinska imena pa so vsa druga, ki jih lahko združimo v naslednje glavne skupine: pokra jinska i mena in imena držav ali horonimi, vodna imena ali hidronimi, gorska imena (tudi reliefna zemljepisna imena) ali oronimi, imena prometnic (na primer poti, ceste, kolovozi in ostalo) ali hodonimi, pojavov zunaj Zemlje ali kozmonimi ter druga zemljepisna imena, med katere lahko uvrščamo tudi imena grajenih objektov ali domonime (Kladnik 2005; Geršič 2020; Kladnik, Geršič in Perko 2020). V literatu ri se opredelitve posameznih skupin imen lahko razlikujejo. Pojem toponim se na pri- mer večinoma uporablja kot sinonim za vsa zemljepisna imena (Kladnik 2007; Nyström 2014), v ožjem pomenu tudi le za krajevna imena (Radovan 1995) ali grajene objekte (Peterca s sodelavci 1974; Petrovič 2010). Naloga zemljepisnega imena je dodatna pojasnitev in določitev pojava na zemljevidu. V preteklo- sti so bili avt orji d o napisov na zemljevidih zadržani, saj so jih imeli za »tujek« oziroma »nujno zlo«. Kljub temu je prevladalo mnenje, da je namen zemljevida lažja predstava o ozemlju in sporočanje poda- tkov o tem ozemlju. Pri tem je uporaba zemljepisnih imen nujna, saj predstavljajo »… življenje in jezik …« oziroma »… ključ za njegovo razumevanje …« (Peterca s sodelavci 1974). V predantični dobi (na pri- mer babilo nski i n egipčanski zemljevidi) so se imena na zemljevidih že pojavljala pri poimenovanju nekaterih rek, naselij in drugega. Njihovo število se je postopno povečevalo, od konca srednjega veka dalje pa je rast poimenovanj še večja (Peterca s sodelavci 1974). Občna imena (na primer imena živa- li, rudnin in drugega) se na zemljevidih pojavijo mnogo pozneje. Poleg imenskih oznak v obliki besed so se v 13. s toletju za poimenovanje ozemlja začeli pogosteje pojavljati tudi črkovni simboli. V Evropi je prišlo do njihove splošne uporabe na začetku 16. stoletja, ob koncu istega stoletja pa so bili v splo- šni rabi tako črkovni kot številčni simboli (Wallis in Robinson 1987). V starem in srednjem veku so na zemljevide pisali v jeziku avtorja oziroma uporabnika. Od 15. sto- letja dalje pa so imena latiniziral i, vendar so se že v 16. stoletju pojavili primeri dvojezičnih zemljevidov. Od 19. stoletja dalje se je s povečanjem kartografskega gradiva razširila tudi uporaba jezikov, pri čemer je prevlada uporaba domačega oziroma uradnega jezika avtorja ali bralca (Peterca s sodelavci 1974). Slika 102: Zemljepisna imena na starem zemljevidu (Kindermann 1796). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 104 Slovenska zemljepisna imena so se začela pojavljati v učbenikih v prvi polovici 19. stoletja. Sistematično in v večjem številu jih je prvi predstavil Janez Jesenko v učbeniku Zemljepisna začetni- ca za gimnazije in realke iz leta 1865 (Kladnik 2005). Glede na starost zemljevidov in njihovo merilo smo zemljepisna imena razdelili v pet skupin: imena pokrajin, imena gora, imena voda, imena nasel- bin in imena objektov. 3.2.3.1 Pokrajinska imena Pokrajinska imena ali horonimi so zemljepisna imena pokrajin (Kladnik 2005). Številna pokrajinska imena so posledica pokrajinske pestrosti. V Sloveniji je še vedno močno zakoreninjeno poimenovanje dežel Habsburške monarhije. Prvič se omenjajo že v 13. stoletju. Okrog leta 1300 so se dokončno izobli- kovale (kot zadnja Goriška po letu 1500). Z oblikovanjem dežel se j e pojavila tudi zavest o deželni pripadnosti. Prekmurje je spadalo pod Ogrsko oziroma po letu 1867 v ogrski del dvojne monarhije, osta- le dežele, Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Istra in mesto Trst pa pod avstrijski del. Meje med deželami so tekle večinoma po naravnih ločnicah (na primer po rekah in gorskih grebenih) (Marušič 1989; Gabrovec in Perko 1998; Piry in Orožen Adamič 1998). 3.2.3. 2 Gorska imena Gorska imena ali oronimi so »… imena navpično razgibanega ozemlja (vključno z morskim dnom), kot je gora, hrib, planota, gorovje, podmorski hrbet, podmorska gora…« (Kladnik 2007, 17 in 20). Slovensko gorsko imenoslovje poleg imen vrhov dodatno bogatijo imena posameznih delov gorskega sveta, kot so na primer imena prelazov, osamelcev in podobno (Čop 2002), pojavljajo pa se tudi imena dolin in k otlin. Med kopenske reliefne oblike so vključena vsa imena, ki so povezana z razgibanostjo površja ali z reliefnimi kategorijami nasploh. Med njimi so imena gorovij, hribovij, gričevij, vrhov oziro- ma vzpetin, planot, ravnin oziroma nižavij, ravnikov, kotlin, depresij, tektonskih jarkov, tektonskih prelomov na kopnem, prevalov in prelazov, rečnih in suhih dolin in kanjonov. Skupno vsem imenova- n jem j e označevanje določenih reliefnih značilnosti (Kladnik in Perko 2013), zato smo se odločili, da imena dolin in kotlin uvrstimo v to skupino. 3.2.3.3 Vodna imena Vodna zemljepisna imena ali hidronimi so »… zemljepisna imena za vodne objekte, vodna telesa …« (Kladnik 2007, 17). Mednje uvrščamo imena tekočih (stalnih in občasnih vodotokov, prekopov, izvirov in rečnih ustij, slapov) in stoječih voda (jez er, morij, ribnikov, mlak, lokev, kalov, močvirij, trstišč), pa tudi imena vode v trdni obliki, to je snežišč in ledenikov, ter imena solin (Peršolja 2003). Glede na lego se delijo na kopenska in morska. Med kopenska uvrščamo imena rek, sladkih, slanih ter obdobno suhih jezer, lagun, prekopov, slapov, močvirij in ledenikov. Med morska pa uvrščamo imena oceanov, morij, zalivov, preli- vov, ožin, fjordo v, rečnih ustij in obsežnih ledenih polic (Kladnik in Perko 2013). Ena od splošnih značil- nosti imen daljših vodotokov je, da gre za eno od najstarejših jezikovnih prvin in so zato praviloma starejša od imen naselij (Bezlaj 1956; Šimunović 2009). Razlog je v širjenju kolonizacije ob rekah že pred stalno poselitvijo. V tem času so bile reke med drugim zelo pomembne za orientacijo v prostoru. V imenih veli- kih rek (in gorovij) so jezikoslovci odkrili jezikoslovne ostanke najstarejših naselitev, ki segajo v predin- doevropsko dobo, sledove pa so pustile tudi poznejše selitve prebivalstva in njihove posledice (Bezlaj 1956). 4.2.3.4 Naselbinska imena Naselbinska imena, tudi krajevna imena ali ojkonimi (Šimunović 2009) so »… zemljepisna imena naselbin, zaselkov, vasi, trgov, mest …« (Kladnik 2007, 19). S poročilna v rednost naselbinskih imen je 105 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 105 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič lahko zelo široka; v skrbi za njihovo pravilno rabo in zapis, pa se pri posameznikih na neki način kaže pripadnost določenemu kraju (Geršič 2020). Čeprav je proces poimenovanj nenehen, so naselbinska imena ena izmed tistih, ki so dokaj stabilna (Bezlaj 1956; Urbanc in Gabrovec 2005). Izjema so politi- čno motivirane spremembe, ki so pogosto tud i r azlog sprememb krajevnih imen, na primer Šent Peter na Krasu, ki se je leta 1952 preimenoval v Pivko (Urbanc in Gabrovec 2005). 3.2.3.5 Imena grajenih objektov Imena grajenih objektov ali domonimi (Kladnik, Geršič in Perko 2020) so zemljepisna lastna imena točno določenih objektov oziroma zgradb, ki so prikazane na zemljevidu (na primer grad, cerkev, mlin in podobno). Nekateri avtorji uporabljajo zan je tudi izraz toponim, ki pa je mišljen v ožjem pomenu bese- de (Peterca s sodelavci 1974; Petrovič 2010). 3.2.4 MATEMATIČNI ELEMENTI Matematični elementi opredeljujejo matematično osnovo zemljevida, ki je določena z geome- trijskimi zakoni in lastnostmi kartografske predstave. S temi zakoni se ohranjajo medsebojni odno- si točk, linij in ploskev na površju Zemlje ter istih objektov na zemljevidu (Pete rca s sodelavci 1974). Med matematičnimi elementi v splošnem ločimo geodetsko osnovo, kartografske projekcije in meri- lo zemljevida (Peterca 2001). Položaj kartografskih objektov je na sodobnih zemljevidih natančno določen, na starih zemljevidih pa v večini primerov ne, saj meritve in znanje do 19. stoletja tega niso omogočali. Zato smo v raziskavi v sklopu matematičnih elementov proučevali merilo in kar- tografske mreže. 3.2.4.1 Merilo Merilo je »… razmerje med razdaljami na zemljevidu in dejanskimi razdaljami v naravi …« (Kladnik 2001, 276). Od njega je odvisno območje kartiranja in stopnja podrobnosti kartografskega prikaza (Fridl 1999). Za delitev zemljevidov je merilo eden najpomembnejših kartografskih elementov. Petrovič (2010) na tej podlagi zemljevide deli na: • zemljevide velikega merila (do 1 : 200.000), • zemljevide srednjega merila (od 1 : 200.000 do 1 : 1.000.000) in • zemljevide malega merila (od 1 : 1.000.000). V Geografskem terminološkem slovarju (2005) zemljevide delijo na: • zemljevide zelo velikega merila (od 1 : 500 do 1 : 25.000), • zemljevide velikega merila (od 1 : 25.000 do 1 : 100.000), • zemljevide srednjega merila (od 1 : 100.000 do 1 : 500.000) in • zemljevide malega merila (od 1 : 500.000). Po priporočilih Mednarodnega kartografskega združenja (International Cartographic Association – ICA) se zemljevide deli na (Anson in Ormeling 1993; Neumann 1997): • zemljevide velikega merila (do 1 : 25.000), • zemljevide srednjega merila (od 1 : 25.000 do 1 : 100.000) in • zemljevide malega merila (od 1 : 200.000). V tem delu uporabljamo Petrovičevo delitev, saj najbolje ustreza izboru z emljevidov v raziskavi, ki so v merilih med 1:200.000 in 1:900.000 ter po tej delitvi ustrezajo srednjemu merilu. Merilo je na zemljevidu lahko prikazano (slika 103): • številčno– prikazano s številkami; na primer 1:50.000, pri čemer prva številka označuje razdaljo na zemljevidu, druga pa njeno razmerje do razdalje v naravi, 106 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 106 • grafično ali linearno – prikazano z risbo podolgovate oblike, ki je pogosto razdeljena na enake dele, pasove, z označenimi razdaljami in • opisno – opisano z besedami; na primer 1cm v naravi je 1km na zemljevidu. Merski prikaz se je na kartografskih prikazih uporabljal že v starem veku in sicer na tlorisnih pri- kazih gradenj sumerske in babilonske civilizacije. V rimski državi so uporabljali merila z a n ačrte mest in tlorisne načrte zgradb, zasebna posestva in napeljave vodovodov. V srednjem veku so se prikazi meril uporabljali v sklopu arhitekturnih načrtov (na primer načrti karolinških samostanov). Večji del evrop- ske (krščanske) kartografije v tem obdobju meril ni navajal. Od okrog leta 1300 je z nastankom pomorskih zemljevidov postal grafični prikaz merila del kartografskega prikaza. Prvotno se j e grafično merilo pri- kazovalo kot polmer v krogu, kmalu pa je dobilo obliko pasu ali lestve. Najpogosteje se je prikazovalo vodoravno, ponekod pa tudi poševno in navpično. V 15. stoletju so se grafični prikazi meril začeli poja- vljati tudi na drugih kartografskih prikazih. Leta 1421 oziroma 1422 je bil izdelan najstarejši znan načrt Dunaja z okolico ( Albertinischer Plan ) (Albertinischer Plan 20 15), ki ima tudi grafično merilo. Leta 1448 je nemški kartograf Andreas Walsperger (okrog 1415–neznano) izdelal zemljevid sveta ( mappa mundi). Gre za prvi splošni zemljevid z merilom (izraženim v miljah). Od 16. stoletja se je grafično meri- lo (poleg na pomorskih zemljevidih) postopoma pojavljalo tudi na zemljevidih kopnega. Poznejšim izdajam Ptolemajevih zemljevidov, ki so bili prvotno brez merila, so g a dodali, Mercatorjevi zemljevidi pa so še brez. Na zemljevidih je pogosto prikazanih več pasov z različnimi (najpogosteje miljami) eno- tami. V 17. stoletju se je grafično merilo postopoma uveljavilo na zemljevidih v atlasih. Od začetka 18. stoletja je postala stopinjska mreža v atlasih pomemben sestavni del sestave zemljevidov in od takrat skoraj noben topografski zemljevid ni bil prikazan brez grafi čnega merila. Izjema so bili zemljevidi celin in vsega sveta, ki v večini primerov do konca 18. stoletja ostali brez prikaza meril. Postopoma se je pokazala težnja po lažji primerjavi razmerja med razdaljo izbranega območja in kartografskih prikazov. Zato so na začetku 19. stoletja na samostojnih zemljevidih, od srede 19. stoletja pa tudi v atlasih, zače- li prikazovati številčno merilo. Prav tak o se je na začetku 19. stoletja uporabljala kombinacija številčnega in grafičnega merila, kije do konca stoletja postala mednarodno uveljavljena in običajna (Kretschmer 1986c). Skozi zgodovino se je merilo izražalo v različnih dolžinskih merskih enotah. Vzrok za to so bili različni merski sistemi. Pri Egipčanih, Armencih, starih Grkih in drugih je bil to stadij, ki se je vrednostno razliko- val glede na območje. V rimski državi so uporabljali stopalo, korak in miljo. V 16. stoletju sta najpogostejši m erski enoti korak in milja, katerih vrednosti se po deželah razlikujejo. V srednje in jugovzhodni Evropi se je od 18. stoletja dalje najpogosteje uporabljajo geografske, nemške in italijanske milje. Pred uved- bo metrskega merskega sistema je bila najbolj razširjena uporaba geografskih milj, ki je en a petnajstina e kvatorske stopinje (Slukan Altić 2003). 3.2.4.2 Kartografske mreže Kartografska mreža je »… slika koordinatne mreže elipsoida ali krogle v projekcijski ravnini …« (Peterca 2001, 31). Gre za širši pojem od geografske mreže. Slednja predstavlja mrežo vzporednikov in poldnevnikov, s katero določimo položaj vsake točke na Zemljinem referenčnem elipsoidu, ki 107 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 103: Številčno, grafično in opisno merilo (Kozler 1853). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 107 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič v geodeziji in kartografiji predstavlja Zemljo in ostala nebesna telesa (Višejezični…1977; Petrovič 2010). Lastnosti in videz kartografske mreže določa kartografska projekcija. Kartografska projekcija je mate- matični način oziroma predpis preslikave objektov in pojavov s ploskve referenčnega elipsoida na ravnino. Pri tem vsaki točki referenčne ga elipsoida ustreza enotno določena točka ravnine, imenova- na s projekcijo ali sliko izbrane točke (Višejezični…1977; Petrovič 2010). Zaradi zahtevnosti upodobitve trirazsežnostne podobe površja v dvorazsežnostno na zemljevidu ter različnih zahtev po načinu in točnosti prikaza posameznega območja, obstaja mnogo delitev in vrst kartografskih projekcij. Zaradi velikega števila kartografskih projekcij j e n jihova klasifikacija nujna. Najpogostejši sta raz- delitvi glede na (Peterca 2001): • obliko mreže vzporednikov in poldnevnikov ter • vrsto preslikave in lastnostih pri tem nastalih deformacij. Glede na način prenašanja mreže poldnevnikov in vzporednikov na ploskev ločimo tri osnovne obli- ke (Peterca 2001): • azimutne ali horizontalne projekcije, • valjne ali cilindrične projekcije in • stožčne ali ko nusne projekcije. Nadalje pa se razdelijo na številne podskupine (polikonusne, psevdokonusne, psevdocilindrične in psevdoazimutne projekcije) ter pogojne projekcije. Po iznajdbi satelitske snemalne tehnologije se projekcije lahko delijo tudi na: • statične projekcije ter • dinamične projekcije. Znanstvena osnova kartografskim projekcijam je nastala, ko so stari Grki poskušali upodobiti Zemljo in nebo s po močjo v zporednikov in poldnevnikov (dela Anaksimandra, Hiparha, Eratostena in drugih) (Bugayevsky in Snyder 1995). Domnevno je že Tales iz Mileta (različni podatki, med 640 in 620–med 547 in 543) izdelal prvi zemljevid neba verjetno v gnomonski projekciji (Lapaine in Kuveždić 2007). Iz obdobja delovanja Klavdija Ptolemaja in Marinusa iz Tira (okrog 70–130) izvira ideja o prikazu površja s pomočjo kart ografske mreže ter spoznanje o pomembnosti kartografskega merila (Lechthaler 2007). Ptolemaj je trdil, da morajo biti zemljevidi narejeni na matematični osnovi ter risani s pomoč- jo projekcij in vnaprej določenih razmerij. Po njegovem mnenju je podatke na zemljevide treba vna- šati gleda na izmerjene vrednosti zemljepisne dolžine in širine (Marković 2002). V evropski kartografiji srednjega veka so pr evladovali zemljevidi sveta ( mappa mundi), ki so bili bolj kot kartografska, ume- tniška dela. D o 16. stoletja so pri večini zemljevidov uporabljajo stožčno projekcijo, kjer se površje Zemlje pre- naša na plašč stožca vzdolž enega od vzporednikov. Vzdolž tega vzporednika je točnost prikaza na zemljevidu največja, z oddaljenostjo pa se zmanjšuje. Razlog za njeno dolgo uporabo je verjetno v upo- rabi in predelavi P tolemajevih zemljevidov in nepoznavanju prikazanih ozemelj. Ptolemaj je vzel za začetni vzporednik tistega, ki poteka prek otoka Rodos, posledica pa je bila največja natančnost zem- ljevida pri prikazu Sredozemlja (Slukan Altić 2003). Kljub težnjam po natančnem prikazu že v antiki je problem prikazovanja površja postal zelo očiten šele v obdobju geografskih odkritij in pozneje. Največji izz iv j e bilo prikazati celotno zemeljsko površje in njene večje dele na veliko manjši in ravni površini. Trgovske, vojaške, upravne in politične potrebe so težile k natančnejšim zemljevidom, posledica pa je bilo merjenje in zbiranje podatkov na terenu, ki so služili za pripravo matematičnih podlag zemljevidov. Za prikaz vse večjih delov Zemlje stožčna pro- jekcija ni več zadostovala. Zato so med 16. in 19. stoletjem nastale številne projekcije, še več pa jih je nastalo v 20. stoletju (Snyder 1993). Flamski kartograf Gerhard Kremer Mercator je izdelal valjno projekcijo (bolj znano kot Merkatorjeva projekcija), pri kateri so poldnevniki in vzporedniki ravne črte in se sekajo pod pravim kotom. Ker ohra- nja vrednost kotov (konformnost), se še danes uporablja v letalstvu in pomorstvu (Peterca 2001). 108 geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 108 Poleg osnovne težave prenosa upodobitve površja na zemljevid, je bila velika težava tudi določi- tev zemljepisne širine ter predvsem dolžine. Zemljepisna ali geografska širina je kot med ekvatorialno ravnino in normalo v točki na zemeljskem površju, merjen v smeri poldnevnika in izražen v stopinjah (Peterca 2001; Petrovič 2010). S pomočjo višine Sonca so jo znali določati že stari Grki. Zemljepisna al i geografska dolžina je kot med ravnino začetnega poldnevnika in ravnino poldnevnika točke na zemelj- skem površju, merjen v smeri vzporednika in izražen v stopinjah (Peterca 2001; Petrovič 2010). Njeno določanje je bilo odvisno od primerjave Sončevega časa na točki stojišča in referenčnega časa, ki je pred- stavljal osnovo za izračun. Natančni in uporabni izračuni so bili mogoči šele v 18. stoletju, ko angleški urar John Harrison leta 1735 izumi dovolj kakovosten kronometer (Longitude found 2015; Withers 2015). Konec 16. in v začetku 17. stoletja so bili zelo znani nizozemski atlasi sveta. Poleg Merkatorjeve pro- jekcije so v tem času za prikaze sveta in njegovih večjih delov uporabljali trapezno in Apianovo projekcijo, ki sta zgled poznejšim psevdocilindričnim projekcijam. Francoski kartograf N icolas Sanson (1600–1667) je za svoj zemljevid sveta uporabil novo sinusno psevdocilindrično projekcijo (Lapaine in Kuveždić 2007). V 18. stoletju so postavili temelje znanstvene kartografije, začeli so s topografskim proučevanjem Zemlje in pridobivanjem podatkov, ki so povečali točnost zemljevidov (slika 104). Uvedene so bile šte- vilne nove projekcije (na primer Bonova, Lambertova in druge). Švicars ki m atematik Johan Heinrich Lambert (1728–1777) in italijansko-francoski plemič Joseph-Louis de Lagrange (1736–1813) sta začet- nika matematičnih temeljev za izdelavo natančnih projekcij, svoj prispevek pa sta dala tudi nemški matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) in francoski kartograf Nicolas Auguste Tissot (1824–1897) (Lapaine in Kuveždić 2007). Začetek teoretičnih podlag za preslikavo ene povr šine n a drugo pripada Lambertu. Predstavil je sedem novih projekcij, ki so bile poimenovane in širše sprejete šele pozneje. Bil je prvi, ki je podrobno proučil problematiko kartografskih projekcij. Njegovi predhodniki so se osredotočali na proučevanje posa- mezne projekcijske metode, predvsem perspektivne. Lambert pa je menil, da se je treba ukvarjati s proučevanjem prenosa Zemljinega površja na ravno p loskev na višji ravni. Njegova zamisel je bila razviti tehniko prikaza tako, da bi prikazano površje s pomočjo projekcije ohranilo enake kote in obli- ko. Danes vemo, da ohranitev obeh lastnosti v isti projekciji ni mogoča (Snyder 1993). Eno zadnjih večjih dejanj pri določanju temeljev kartografskim projekcijam je bil mednarodni dogo- vor, sklenjen leta 1884, ko postane Greenwiški poldnevnik (ime po istoimenskem območju Londona) ničelni poldnevnik ter Greenwiški srednji čas osnova za določanje časovnih pasov glede na geograf- sko dolžino (Project Gutenberg 2006). 109 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 104: Prikaz mreže poldnevnikov in vzporednikov z navedbo stopinj (Lotter 1760). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 109 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 3.2.5 POJASNJEVALNI ELEMENTI Pojasnjevalni elementi so dopolnilni deli kartografskega prikaza zemljevida, ki poimenujejo, dopol- njujejo in pojasnjujejo zemljevid kot celovit kartografski izdelek. Bralcu omogočajo lažje branje in razumevanje zemljevida. Na zemljevidih srednjega veka, pa vse do 19. stoletja, so temeljili predvsem na poudarjanju vt isa s slikovnim, barvnim in izstopajočim okrasjem, s čimer so avtorji želeli ponuditi uporabniku privlačen izdelek. Pozneje pojasnjevalni elementi vse bolj služijo učinkovitemu branju zem- ljevida in pojasnitvi kartografskega prikaza. Med pojasnjevalne elemente uvrščamo naslov, legendo, pojasnjevalno besedilo, dekorativne elemente in dodatna okna. Pojasnjevalni elementi predstavljajo različne vrste do polnilnih podatkov, ki niso neposredno vezani na kartografski prikaz. Lahko so na ali izven kartografskega prikaza, vendar znotraj (predvsem na zemljevi- dih do 20. stoletja) ali izven (pri sodobnejših zemljevidih) notranjega okvira zemljevida (sliki 105 in 106). Pri zemljevidih lahko v splošnem govorimo o treh »okvirjih«, pri čemer smatramo za okvir »… eno ali več črt oziroma liniji, različnih debelin , ki zapirajo polje zemljevida enega lista …« (Višejezični…1977, 7). Prvi je rob podlage, na katerem je zemljevid. Najpogosteje je to papir oziroma material, ki predstavlja 110 Slika 105: Pojasnjevalni elementi na starejšem zemljevidu, na primer naslov, legenda in dekorativni elementi (Hacquet 1782). BORUT ŽUNIČ Slika 106: Pojasnjevalni elementi na sodobnem zemljevidu, na primer legenda in pojasnjevalno besedilo (Državna pregledna karta…2008). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 110 dovolj kakovostno površino nosilca kartografskega prikaza; danes tudi okvir ekrana, če je zemljevid prikazan na primer na računalniku. Za sam zemljevid pa sta pomembnejša drugi (zunanji) in tretji (notra- nji) okvir (slika 109). Zunanji okvir predstavlja mejo zemljevida kot kartografskega izdelka. Večina zemljevidov ima kartografski prikaz in pojasnjevalne podatke znotraj tega okvirja. Izjeme so neka teri sta- rejši (slika 29) in novejši zemljevidi (slika 106). Podatke, ki so izven zunanjega okvira, imenujemo tudi zunajokvirna vsebina, med katero štejemo predvsem pojasnjevalne elemente. Značilni so predvsem za zemljevide, ki so nastali do 19. stoletja, kjer pojasnjevalni elementi najbolj izstopajo in pomenijo sliko- vni dodatek k zemljevidu, na bralca pa lahko naredijo dodaten vtis. Razmik med not ranjim in zunanjim okvirjem se imenuje pas okvirja zemljevida (Višejezični…1977), ki je namenjen tako imenovani medo- kvirni vsebini (slika 107). V to štejemo predvsem številčne (tudi črkovne) podatke o kartografski mreži. Notranji okvir zemljevida je notranja črta oziroma linija okvira, ki zamejuje polje zemljevida (Višejezični…1977). Predstavlja mejo med kartografskim prikazom zemljevida in podatki, najpogosteje (le) o kartografski mreži, kar velja za večino novejših zemljevidov (slika 106). Pri mnogih starejših zem- ljevidih so znotraj notranjega okvirja navedeni tudi podatki pojasnjevalnih elementov (slika 108). Prav zaradi spremembe lege pojasnjevalnih podatkov sta sodobna izraza med- in zunajokvirna vsebina pri starejših zemljevidih moteča, netočna oziroma kdaj tudi zavajajoča. Uporaba pojasn jevalnih e lementov na zemljevidih je stara. Med zgodnejšimi je Turinski papirus, egipčanski zemljevid nubijskih rudnikov zlata iz 12. stoletja pr. Kr. Za staroveške kartografske prikaze je bilo običajno, da se razlage ni zapisalo, temveč se je prenašala ustno. Prav tako je bila ustna razlaga 111 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 108: Okvirji in vsebine na starejšem zemljevidu (Kindermann 1803). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 107: Medokvirna vsebina na sodobnem zemljevidu, ki prikazuje podatke o kratografski mreži (Državna pregledna karta…2008). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 111 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 112 prvi okvir (rob podlage) drugi okvir (zunanji rob zemljevida) 16°0'0"E 16°0'0"E 15°0'0"E 15°0'0"E 14°0'0"E 14°0'0"E 46°0'0"N 46°0'0"N tretji okvir (notranji rob zemljevida, rob kartografskega prikaza) Slika 109: Shematski prikaz okvirjev zemljevida. Slika 110: Primer naslova na starem zemljevidu (Zaltieri 1569). KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO pogostejša od pisne še v srednjem veku, o njej pa lahko do določene mere govorimo tudi danes, pri kartografskem urjenju in izobraževanju (Komac in Zorn 2016). Prvi znani zemljevid, ki je bil objavljen skupaj z ločeno razlago, je bil romarski zemljevid Daß ist der Rom-Weg von meylen zu meylen mit puncten ve rzeychnet v on eyner Stat zu der andern durch deutzsche lantt (To je romarska pot od milje do milje označena s točkami, ki vodi od kraja do kraja skozi nemško deželo) astronoma in kartografa Erharda Etzlauba (rojen med 1455 in 1465–1532) iz leta 1492. Izdelan je bil za romanje v Rim v obdobju »svetega« leta 1500 (Delano Smith 1985). Konec 15. in v 16. stoletju je postala izdelava in uporaba kartografski h znakov ter drugega pojas- njevalnega besedila na samih zemljevidih ali ločeno, pogostejša, pozneje pa je postala takšna dopolnitev k artografskih prikazov prevladujoča (Delano Smith 1985). 3.2.5.1 Naslov Naslov zemljevida je ime (kartografskega) dela (Slovar…2014, 893), ki odseva osnovne značil- nosti zemljevida, na primer območje prikaza in namen (Višejezični…1977) (slika 110). geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 112 Naslov naj bi opozarjal z izstopajočim, običajno večjim besedilom ter sporočal bralcu vsebino in območje zemljevida. Odgovoril naj bi na vprašanja kaj, kje in kdaj (Title 2016). Oblikovan je tako, da bralcu posreduje uvodne podatke, potrebne za pravilen izbor in uporabo zemljevida (Dempsey 2011). Na sodobnih zemljevidih je najpogosteje na vrhu ali dnu zemljevida, na starih zemljevidih pa tudi v enem o d kotov, večinoma v kartuši. 3.2.5.2 Legenda Legenda je »… vsebinski oris in tolmač vseh (navadno dogovorjenih) topografskih znakov (simbolov, barv, tipov pisav) na zemljevidu ali zbirki zemljevidov …« (Kladnik 2001, 252) oziroma »… grafični pri- kaz in opis na zemljevidu uporabljenih kartografskih znakov, barvnih lestvic …« (Geografski…2005, 204) ali prikaz dogovorjenih kartografskih znakov z razlago: njih ovega pomena, uporabljenih barv, raz- dalj med plastnicami in napisov (Višejezični…1977). Predstavlja ključ za razumevanje kartografskih znakov, s katerim pojasnimo njihov pomen. Na sodobnih zemljevidih so najpogosteje izven zunanje- ga okvira zemljevida, na starih pa tudi znotraj notranjega okvira (slika 111). 3.2.5.3 Kolofon Kolofon je »osebna izkaznica« in obvezni del publikacije na katerem koli medi ju (Kaj je kolo- fon 2021). Predstavlja podatke o avtorju, založniku, letu izdaje, tiskarju (Slovar…2014) (slika 112) ter na novejših zemljevidih pogosto tudi podatke o virih in matematičnih elementih. Na starejših zem- ljevidih ga ponekod ni ali pa so navedeni podatki pomanjkljivi (na primer pogosto manjkajoča letni- ca izdaje). 3.2.5.4 Pojasnjevalno besedilo S pojmom pojasnjevalno besedilo mislimo na o pis p ojava ali kartografskega elementa na zemlje- vidu in/ali avtorjev komentar. Lahko je izven kartografskega prikaza ali na njem, odvisno od namena besedila (slika 113). 113 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 111: Primer legende na starem zemljevidu (Hacquet 1782). BORUT ŽUNIČ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 113 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 3.2.5.5 Dekorativni elementi Dekorativni elementi so raznovrstni okraski, ki dopolnjujejo vsebino zemljevidov (slika 114). Na zem- ljevidih so se pojavili že zelo zgodaj. Zlasti na zemljevidih do 19. stoletja so jih zaradi nepoznavanja območja in pomanjkanja geografskih podatkov pogosto uporabljali za zapolnitev praznega prostora na kartografskem p rikazu. Pogosto je šlo za popolno izmišljotino, ponekod pa so avtorji z njimi prikazali razširjenost določenega pojava, na primer rastlinske ali živalske vrste (Welu 1986). Ob pretirano »olepševanje« zemljevidov se je obregnil angleško-irski satirik Jonathan Swift (1667–1745), ko je leta 1733 objavil satirično pesnitev z naslovom On Poetry: A Rhapsody (O poeziji: rapsodija), v kateri je zapisal (Swif t 1733): 114 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 113: Zgoraj primer pojasnjevalnega besedila na starem zemljevidu (Delisle 1791). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 112: Desno primer kolofona na starem zemljevidu (Sambucus 1572). [PREVOD MIHA PINTARIČ] So geographers, in Afric maps, With savage pictures fill their gaps, And o’er unhabitable downs Place elephants for want of towns. Na zemljevidih Afrike ti mojstri zemljepisa divjake slikajo in vsaka bela lisa, ki označuje neposeljeno divjino brez mest, dobi svojo slonjo družino. geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:05 Page 114 Kljub izmišljenim ali resničnim prikazom lahko s pomočjo dekorativnih elementov ugotavljamo takrat- ne kulture značilnosti in način kartografskega dela ter na njihovi podlagi sklepamo o manjkajoči letnici ali avtorstvu zemljevida. Oblikovanje zemljevidov je bilo povezano z namenom in uporabo zemljevida (na primer umetniško izdelani zemljevidi so krasili stene). Velik razcvet je okraševanje zemljevido v doži- v elo med 15. in 18. stoletjem, v času renesanse in baroka. Med najzgodnejše okrašene zemljevide uvrščamo portolanske ali pomorske zemljevide iz 15. in 16. stoletja, ki so pogosto bogato dopolnjeni s prikazi ladij, orožja, vetrovnic, mest in drugega. Flamski in nizozemski kartografi so pokazali, da je tudi bakrotisk lahko primeren za okraševanje zemljevidov. Gerhard Kremer Mercator in Abraham O rtelij sta se pri okraševanju omejila predvsem na kartuše. Zemljevidi so bili najpogosteje zasnovani brez okra- sitev, te so pozneje ročno okrasili umetniki. Povečanje števila tiskanih kartografskih del konec 16. stoletja je vodilo v tako imenovane zlate čase kartografske dekoracije. V 16. stoletju so prevladovali okraski s pre- pletenimi trakovi, pozneje pa se je okrasitev usmerila v naturalistične i n nacionalne podobe. Izdelovalci so vedno bolj posegali po močnih svetlo-temnih učinkih. Teme, kot so letni časi, deli sveta, stvarjenje in poslednja božja sodba, so se tedaj redno pojavljali na zemljevidih (Welu 1986). Na robovih zemljevidov so pogoste podobe ljudi, živali, orožja, narodnih noš, načrti in upodobitve mest ter zgodovinske, mito- loške in svetopisemske podobe (slika 114). Na nekaterih z emljevidih so narisane tudi pošasti (slika 115). Na prikazih stoječih voda so do 17. stoletja pogoste morske pošasti (Van Duzer 2014). Ker so zemljevidi pogosto krasili stene domov in je bilo povpraševanje veliko, so jih nekateri založ- niki natisnili večkrat, pri čemer so spremenili le okrasitev, kartografski prikaz pa je ostal isti. 17. stoletje je znano po razkošnih atlasih, ki so vsebovali za tist i čas najnovejše zemljevide, pa tudi privlačne naslo- v ne liste (na primer atlasi nizozemske založniške družine Blaeu; slika 30). Najbolj umetniško izdelani atlasi so se uporabljali tudi kot darila za vladarje in uradnike. Zemljevide so tiskali v enobarvnih in več- barvnih tehnikah. Številne so ročno pobarvali različni umetniki. V 18. stoletju, v času baroka, so bile okrasitve zemljevidov še bolj boga te i n fantazijske, kar so takrat že omogočale nove kartografske teh- nike. Ob koncu tega stoletja je na podobo zemljevidov vplival umetniški slog rokoko. V tem času po 115 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 114: Primeri dekorativnih elementov na starih zemljevidih: deželni grb, zemljemerski pripomočki, pomorska bitka in narodni noši (Valvasor 1681, Valvasor 1689, Florjančič 1744, Hacquet 1782). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA; ZEMLJEPISNI MUZEJ GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU; BORUT ŽUNIČ geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:06 Page 115 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 116 svoji kakovosti in lepoti slovijo francoski zemljevidi. Z zahtevami po kakovostnih in natančnih zemljevi- dih so okrasitve vse manj pomembne. Tako so bili nekateri zemljevidi 19. stoletja že povsem brez okrasnih elementov. Ta težnja se stopnjuje do danes. Izjema je bila viktorijanska doba v drugi polovici 19. stole- tja, ki je za krajše obdobje poudarila vlogo okrasja ter delno vplivala na preosta lo Evropo (Welu 1986). M ed dekorativne elemente uvrščamo vetrovno ali kompasno rožo, kartušo, slikovne podobe ter drugo. Vetrovna ali kompasna roža (angleško windroseali compass rose) je orientacijski simbol, prika- zan na zemljevidu (slika 116). Od okrog leta 1300 so prikazovali vetrove glede na smer pihanja s pomočjo vetrovne rože, od druge polovice 14. stoletja pa tudi glavne kompasne smeri neba s kom pa snimi roža- mi, ki so lahko imele tudi do 32-delno členitev. Zaradi posplošenega prikaza in dekorativnega značaje Slika 115: Izrez iz zemljevida švedskega kartografa Olausa Magnusa (1490–1557) iz leta 1539, ki prikazuje pošasti na območju Ferskih in Shetlandskih otokov. SHUTTERSTOCK Slika 116: Primer vetrovne ali kompasne rože (Baraga 1778). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:06 Page 116 se pojma pogosto enačita. Točno določen dogovor, kako morata biti roži oblikovani, ni obstajal, zato so jo posamezne kartografske šole risale različno. Tako sta postali tudi prepoznavni znak za lažje dolo- čanje avtorstva in časa nastanka posameznega zemljevida (Wallis in Robinson 1987; Thoen 2001). Sever so najpogosteje označevali s simbolom lilije (francosko fleur de lis), vzhod pa z (malteškim) kr i- ž em, ki je označeval smer »raja« oziroma Jeruzalema. Prikaz vetrovne ali kompasne rože je bil uveljavljen orientacijski in okrasni simbol, imena za ponekod navedene vetrove pa niso bila standar- dizirana, saj na različnih krajih isti vetrovi pihajo iz različnih smeri. Kartuša je »… okras okrog naslova zemljevida …« (Višejezični…1977, 9) oziroma lahko tudi »… okvir- jupodobenarhitekturni okras …« (Slovar… 2014, 5 81) v primeru, če je oblikovana v podobi zgradbe (slika 117). Francoska beseda cartouchemed drugim lahko pomeni »… majhen okvir, ki vsebuje naslov zemljevida in različne podatke …« (Cartouche 1996, 277), italijanska cartoccio pa »… vase zvito okrasje v baročnem slogu…« (Cartoccio 2009). Gre za ornamentalno oblikovano podobo okvirja, namenjenega predvsem naslovu zemljevida, lahko tudi avtorju ali p ojasnjevalnemu b esedilu. Njena oblika in položaj sta se na starejših zemljevidih lahko uporabljala za zapolnitev praznih površin zemljevida, ki so bile posledica pomanjkanja geografskih podatkov. Kartuše na zemljevidih iz 15. in 16. stoletja so še skrom- ne, pogosto neokrašen ali delno okrašen pravokotnik. Oblika sledi splošnemu oblikovanju zemljevidov 16. stoletja, ko se jo uporablja za obdajanje pom embnejših p odatkov (na primer naslova, merila, kraja objave, posvetila), oblikujejo pa jih pogosto umetniki. V začetku 16. stoletja so francoski in nemški kar- tografi naslove vnašali v obliki »letečih zvitkov« (angleško flying scroll). Kartuše so imele izvezeno podobo, kot da bi bile iz tkanin in prepletene z nakodranimi trakovi. Na prelomu v 17. stoletje so posta- le kartuše posebna veja umetnosti, ki j e vire za svoje upodabljanje črpala iz renesančnega obujanja antične umetnosti, pozneje pa iz priročnikov za notranjo opremo in arhitekturnih okraskov. V 18. sto- letju je podobo kartuš zaznamovala baročna umetnost z razkošnimi in poudarjenimi prikazi orožja, ljudi, živali, arhitekturnih podrobnosti, okrasja iz školjk, sadja, rož in različni objekti, ki so se nanašali na pri- kazano ozemlje. Do še v ečjega izraza je prišla z uporabo barv in zlata. Ponekod so nove zemljevide izdajali le zato, da so spreminjali okrasje, kartografski prikaz pa je ostal nespremenjen. Ker je obliko- vanje zemljevidov sledilo takratni modi, so v 18. stoletju slogi prehajali iz lahkega rokokoja do uporabe (novo odkritih) kitajskih prvin in romantike. Konec 18. stoletja so dajali zemljevidi postopno večji pomen prikaza nim podatkom in točnosti prikaza, zato je okrasje postajalo preprostejše. Kljub temu se je baro- čno okrasje ohranilo še v 19. stoletju (na primer obdobje angleške viktorijanske kartografije v drugi polovici 19. stoletja). V 20. stoletju so zemljevidi brez okrasja. V splošnem se lepota in (ne kartografska) vred- nost starih zemljevidov pogosto presoja glede na njihov videz (Lynam 1953; Kretschmer 198 6d). 117 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 117: Primer okrašene kartuše na starem zemljevidu (Mercator 1589). KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:06 Page 117 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Slikovne podobe so slike na ali ob zemljevidu, ki niso del katerega od kartografskih elementov (na primer kartuše). Prikazujejo ljudi, živali, vojaško opremo, plemiške grbe, objekte, naravo in podo- be pokrajin (slika 118). V kategorijo drugo najpogosteje uvrščamo vinjete . To so »… majhne, preproste okrasne risbe, zla- sti na začetku ali koncu bes edila …« (Slovar…2014, 897). Francoska beseda vignettemed drugim lahko p omeni »… majhen motiv v obliki rož, nadpis, umetelni napis, viseč okras in podobno za dekoracijo strani v knjigi …« (Dictionnarie…1996, 2035). Na zemljevidih se pogosto pojavljajo kot okraski v obli- ki različno debelih črt oziroma vijug okrog besedil (slika 119). 118 Slika 118: Desno primer slikovne podobe na starem zemljevidu (Weigel 1719). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Slika 119: Desno primer vinjete na starem zemljevidu (Kozler 1853). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:06 Page 118 119 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 3.2.5.6 Dodatna okna Dodatna okna so okna ali polja na ali ob zemljevidu, ki je obrobljen s črtnim okvirjem. Ne vse- buje zgoraj omenjenih elementov (naslova, kolofona, merila in legende), temveč ostale (dodatne) vsebine, kot so panoramske podobe pokrajin in mest, druge slike, načrte mest, zemljevide in pod- obno (slika 120). Slika 120: Primer dodatnega okna na starem zemljevidu (Berghaus 1863). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA geo37_1_geo21.qxd 17.1.2022 13:06 Page 119 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4 PROUČEVANJE KARTOGRAFSKIH ELEMENTOV 4.1 ENOTEN POdATKOVNI ObRAzEc Proučevanje temelji na posebnem digitalnem »podatkovnem obrazcu« (slika 121), s katerim smo lahko enotno proučili kartografske elemente v vsem obravnavanem obdobju. Tehnično in oblikovno se zemljevidi med 16. in 19. stoletjem močno razlikujejo, zato je prikaz posameznih kartografs kih elementov precej različen. To vpliva na neenotno sestavo zemljevidov, ki smo jo poskušali preseči z omenjenim obrazcem. Podatkovni obrazec je bil oblikovan v programu Microsoft Access in ima hierarhično strukturo. Omenjeni program omogoča poljubno oblikovanje vnosnih polj, povezavo s slikovnim gradivom ter najpomemb- neje, zbira in razvršča vse vnesene podatke v podatkovno zbirko tako, da jih je mogoče s tatistično obdelati in predstaviti v obliki preglednic in grafikonov. 4.2 dELITEV KARTOGRAFSKIH ELEMENTOV Podatkovni obrazec smo oblikovali na podlagi delitve kartografskih elementov v pet skupin: (1) nara- vni elementi, (2) grajeni elementi, (3) zemljepisna imena, (4) matematični elementi in (5) pojasnjevalni elementi. Ti predstavljajo najvišjo hierarhično raven in se delijo v skupine nižje hierar hične r avni (pre- glednica 1). Delitev kartografskih elementov v skupine ni nova. Nekateri avtorji so za delitev kartografskih ele- mentov na preglednih topografskih zemljevidih uporabili delitev v dve večji skupini, (1) geografski in (2) matematični elementi (Peterca s sodelavci 1974) oziroma (1) naravni in (2) grajeni elementi (Lovrić 1988). Drugi so prepoznali tri skupine, (1) naravni elementi, (2) antropogeni ( zgrajeni) elementi ter (3) zemljepisna imena (Petrovič 2010), ali štiri skupine, (1) matematični, (2) naravnogeografski, (3) druž- benogeografski in (4) ostali elementi (Vrišer 1998) oziroma (1) matematična osnova, (2) geografski elementi, (3) redakcijski podatki in (4) dodatni elementi (Peterca s sodelavci 1974). Nekateri avtorji pa si delitev v skupine razlagajo tudi glede na njihov pou darek na zemljevidu, glede želje po izpostavitvi in podobno (Robinson s sodelavci 1995; Monmonier 1996; Maps and Cartography … 2015). Pri naši delitvi smo naravne elemente razdelili na tri podskupine (oblikovanost površja, rastlinstvo, vode), grajene elemente pa na štiri podskupine (naselja in grajeni objekti, prometnice, meje). Zemljepisna imena smo razdelili na pet podskupin (imena pokrajin, imena gor a, i mena voda, imena naselij in imena grajenih objektov), matematične elemente na dve podskupini (merilo, kartografska mreža) ter pojas- njevalne elemente na pet podskupin (naslov, kolofon, pojasnjevalno besedilo, dekorativni elementi, dodatna okna). Takšna zasnova razdelitve kartografskih elementov omogoča enotnost uporabe za vse splošnogeografske zemljevide v obravnavanem obdobju. 4.3 dOLOČANJE POdATK OV NA IN O zEMLJEVIdIH Namen podatkovnega obrazca je bil pridobiti enotno podatkovno zbirko za obravnavane zemljevi- de, kar bi omogočilo časovno primerjavo kartografskih elementov. V raziskavo smo vključili 58 zemljevidov iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja, katerih kartografski prikaz je predno- stno prikazoval ozemlje današnje Slovenije ali vsaj njen večji del (na primer posamezne zgodovinske dežele). V raziskavo niso bile vključene različice zemljevidov. Pod »različico« razumemo zemljevid, ki je delo istega avtorja, z istim merilom in kartografskim prikazom, a natisnjenim pozneje. Prav tako smo uporabili le eno različico zemljevida, če je imel ta več natisov, ki so se med seboj razlikovali zgolj po barvi ali dodatkih, ki ne vplivajo na kartografski prikaz (na primer slika, kartuš a in drugo) (slika 41). S tem smo iz raziskave želeli izločiti (številne) ponatise (pogosto pri zemljevidih Homanna, Mannerta, Kindermanna in Mercatorja). 120 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 120 Osnovni pogoji pri izboru so bili avtorstvo, merilo in kartografski prikaz. V raziskavo so bili vključeni zemljevidi merila od 1 : 200.000 do 1 : 900.000, torej zemljevidi srednjega merila (Vrišer 1998) oziroma pregledno topografski zemljevidi (Petrovič 2010). Pretežni del zemljevidov ni imel navedenega številčnega merila, zato smo ga izračunali na podla- gi vsaj treh, po večini pa petih izbranih razdalj na v sakem zemljevidu. Želja je bila določiti razdaljo med istimi kraji, a to vedno ni bilo mogoče. Za izhodišče smo izbrali razdalje med naslednjimi naselji: • Kranj (Crainburg)–Brežice (Rann); • Trst (Trieste)–Ljubljana (Laibach); • Piran (Pirano)–Novo mesto (Rudolfswert); • Videm (Udine)–Brežice (Rann); • Dravograd (Drauburg)–Pulj (Polo). Na številnih zemljevidih teh razdalj ni bilo mogoče natančno (ali pa sploh ne) izmeriti. Vzroki za to so: •  zemljevid je natisnjen v knjigi ali atlasu prek dveh strani in je zaradi vezave listov merjenje oteženo; • zaradi popačenosti, nenatančnosti in ne dovolj podrobnega kartografskega prikaza na zemljevidu niso prikazani vsi izbrani kraji; • zemljevid ne prikazuje območja s temi naselji. V slednjem primeru smo izmerili razdalje med njimi bližnjimi naselji oziroma s mo izbrali takšna nase- l ja, ki so omogočala različne smeri merjenja razdalj. Proučili smo celoten kartografski prikaz znotraj notranjega okvira zemljevida, ne glede na to ali je presegal današnje meje Slovenije. Zemljevid kot celota je namreč enoten kartografski izdelek in zato nedeljiv. Na pojavnost posameznih kartografskih elementov vpliva tudi sama oblika zemljevida. Poseben izziv je bilo datiranje z emljevidov. Na starejših zemljevidih letnice namreč pogosto niso navedene, zato smo si pomagali z literaturo. Če letnice ni bilo mogoče natančno določiti, smo se drža- li naslednjih pravil: • v primeru, da na podlagi virov vemo, kdaj so zemljevidi izhajali, ne vemo pa točno, kdaj je izšel obrav- navani zemljevid, smo v podatkovni obrazec vnesli najstarejšo znano letnico; • v primeru, da na podlagi vi rov vemo, da je obravnavani zemljevid nastal v določenem desetletju, več- desetletnem obdobju ali delu stoletja, smo kot letnico privzeli sredino desetletja, večdesetletnega obdobja ali dela stoletja; • v primeru, da na podlagi virov vemo, kdaj so zemljevidi začeli izhajati, ne vemo pa, do kdaj so izha- jali, smo v podatkovni obrazec vnesli letnico začetka izhajanja. 4.4 SESTAVA POdATKOVNEGA ObRAzcA Obli kovno in vsebinsko se podatkovni obrazec deli na štiri podatkovna polja (slika 121): •  prvo podatkovno polje (1) vsebuje okna za vnos podatkov o zemljevidu ter izbor osnovnih ukazov (na primer shrani, naprej–nazaj, zapri in ostalo); • drugo podatkovno polje (2) vsebuje okna za izbor kartografskih elementov prve in druge ravni, kjer smo določili ali je posamezna skupina elementov na zemljevidu (možnost i: d a, ne, izjemoma); zara- di omejene prostorske razporeditve podatkovnega obrazca smo okna prve ravni umestili pod okna druge ravni; • tretje podatkovno polje (3) vsebuje okna za izbor in določitev kartografskih elementov tretje ravni in načinov njihovega prikaza (metode prikaza); posamezno okno določa prisotnost kartografskega ele- menta (na primer grajeni objekti) oziroma je treba označiti (na prim er stiliziran simbol za način prikaza grajenega objekta) in vpisati (na primer kateri grajeni objekti so prikazani – grad, mlin, most) značil- nosti obravnavanih elementov, metod prikaza in navedb grafičnih spremenljivk; • četrto podatkovno polje (4) je namenjeno prikazu obravnavanega zemljevida. 121 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 121 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 122 4.5 PREGLEdOVANJE IN OcENJEVANJE zEMLJEVIdOV Postopek pregledovanja in ocenjevanja posameznega zemljevida je v podatkovnem obrazcu pote- kal po naslednjem protokolu: • hiter pregled zemljevida za vtis o kartografskem prikazu in pojasnjevalnih elementih; • vnos osnovnih podatkov o zemljevidu (leto, naslov, avtor in zaporedna številka slike zemljevida) v prvo podatkovno polje (slika 122); • vnos nadaljn jih podatkov na podlagi proučitve posameznih kartografskih elementov na vseh ravneh izbranega zemljevida (»navpični« način vnosa); • zaradi lažje predstave in v izogib napakam nismo vnašali po ravneh za vse zemljevide hkrati (»vzpo- redni« način vnosa); • v drugo podatkovno polje smo vnesli dva podatka; izbrati smo morali vrsto kartografskega elemen- ta prve ravni ter prisotnosti kartografskega element a d ruge ravni, kjer smo izbirali med »da« – je enakomerno prisoten na celotnem zemljevidu, »ne« – ni prisoten, »izjemoma« – prisoten le na neka- terih delih zemljevida (slika 123); Slika 121: Digitalni podatkovni obrazec s štirimi osnovnimi podatkovnimi polji. 1 4 3 2 Slika 122: Prikaz prvega podatkovnega polja. Slika 123: Prikaz drugega podatkovnega polja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 122 • v tretje podatkovno polje smo vnesli podatke o načinu prikaza kartografskega elementa (metodah prikaza), njihovih grafičnih spremenljivkah (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer), po potre- bi pa tudi podatke o posebnostih (okno »drugo«) ter odgovorili na vprašanja, značilna za posamezni kartografski element (slika 124); • v četrto polje smo vnesli sliko obravnavanega zemljevida manjše loč ljivosti, k i je služila kot pomoč pri vnosu podatkov in lažjemu prehajanju med stranmi podatkovnega obrazca (desna stran poda- tkovnega obrazca, slika 121); • po vnosu podatkov smo ponovno preverili njihovo pravilnost ter shranili vnesene podatke; • sledil je izbor naslednjega kartografskega elementa in njegova obravnava po istem postopku. Ocenjevanje zemljevidov je potekalo ločeno za vsak zemljevid. N ajprej smo v podatkovnem obrazcu izbrali posamezno skupino kartografskih elementov (na primer naravni elementi), mu določili skupino metod prikaza (na primer oblikovanost površja) ter opredelili tiste metode prikaza (na primer prikaz oblikovanosti površja), ki jih je zemljevid vseboval (na primer krtine). Sledila je ocena metode prikaza s pomočjo grafičnih spremenljivk. Njihovo razdelitev in razlago s mo povzeli po Fridlovi (1999), ki se sklicuje na francoskega kar- tografa Jacquesa Bertina (1918–2010) in njegovo sistematično obdelavo kartografskih izraznih sredstev (na primer Bertin 1981). Grafične spremenljivke smo ocenjevali pri metodah prikazov naravnih in grajenih ele- mentov ter zemljepisnih imenih. Pri matematičnih in pojasnjevalnih elementih tovrstno ocenjevanje ni smi- selno, zato smo pri teh ocenjevali lastnosti podatkov (na primer lokacija na zemljevidu, oblika, vrsta, sestava). Metode prikaza ali kartografske znake delimo glede na razsežnost ali vrsto prikazanega pojava (Fridl 1999) na točkovne, črtne ali linijske ter ploskovne ali površinske oziroma poligone. V nadaljevanju upo- r abljamo izraze točkovni, črtni in ploskovni znak. Zlasti na najstarejših zemljevidih so posamezne metod e prikaza neizrazite in neenotne (na primer krtina, drevo in drugo), posledično je bilo težje določati posamezne lastnosti (na primer določanje last- nosti grafičnih spremenljivk). Zaradi slabših tehničnih možnosti in znanja ter nedogovorjenih znakov in določil o zgradbi zemljevida so na starejših zemljevidih posamezne metode prikaza narisane brez poseb- nih določil. Posledica so svojski prikazi, ki j ih pogosto težko poenotimo oziroma umestimo v posamezno ocenjevalno kategorijo. Da nam to ne bi povzročalo težav, smo določili enotna pravila za ocenjevanje. 123 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 124: Prikaz tretjega podatkovnega polja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 123 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 124 Slika 125: Prikaz tretjega podatkovnega polja za oblikovanost površja. 4.6 POSEbNOSTI POSAMEzNIH KARTOGRAFSKIH ELEMENTOV IN METOd PRIKAzA 4.6.1 NARAVNI ELEMENTI Naravni elementi so del vsebine zemljevida, ki prikazujejo naravne značilnosti prikazane pokraji- ne – oblikovanost površja, rastlinstvo in vode. 4.6.1.1 Oblikovanost površja Na zemljevidih obravnavanega merila gre pri oblikovanosti površja za razl ične p rikaze vzpetega in ravninskega sveta (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.1.1). V podatkovnem obrazcu smo opredelili metode prikaza (krtine, polkrogi, trikotniki, plastnice, višin- ske točke, višinske plasti, senčenje, črtice, pikice) ter ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer) (slika 125). Tam, kjer je oblikovanost površja prikazana z metodo krtin, s mo prikaz ocenili kot točkovni znak oziroma skupino točkovnih znakov, ki lahko prikazujejo konkretno vzpetino ali širše območje vzpete- ga sveta. V primeru večjega števila krtin smo prikaz oblikovanosti površja ocenili kot skupino točkovnih znakov, osnova pa je bila posamezna krtina. V kolikor bi ga smatrali kot ploskovni prikaz, bi se sooči- li s problemom razmejitve oziroma meje posameznega območja, saj je ozemlje Slovenije (z izjemo severovzhodnega dela) reliefno močno razgibano, na mnogih zemljevidih pa je prikaz krtin pogosto nee- noten in razpršen. Kjer je površje označeno s krtinami, se pogosto uporabljajo različne velikosti in oblike krtin, ki smo jih ocenjevali na podlagi spremenljivk oblika in velikost. Zaradi preproste tehnike graviranja in tiska se pri podobnih krtinah praviloma spreminja le grafična spremenljivka velikost, ponekod tudi spremenljivka o blika. Kjer je oblikovanost površja prikazana z metodo črtic, nismo ocenjevali njihove usmerjenosti (smer), temveč velikost (debelina in dolžina črtice). Kjer se daljše črtice spremenijo v krajše in na koncu v pike, smo oblikovanost površja ocenili kot sestavo dveh metod prikaza, črtic in pikic (na primer slika 64). Če so bile črtice l e različno dolge in različno usmerjene, nismo ocenjevali razlik. Glede na čas upora- geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 124 be metode črtic (slika 141) izstopajo trije zemljevidi. Pri Münstru (1545) se uporabljajo za prikaz sen- čenja in naklona, pri Danckertsu (1660) za prikaz delno vzpetega sveta, ki se postopoma dviguje, na zemljevidu Štajerske (Le Rouge 1742b) pa za prikaz naklona in razlike v višini vzpetega sveta. Če je senčenje prikazano nedosledno ter (pogojno) s črticami, ki prikazujejo naklon in razliko v višini , s mo ocenili, da ne gre za senčenje (na primer Münster 1545). 4.6.1.2 Rastlinstvo Od rabe zemljišč, z izjemo poseljenega, je na zemljevidih označeno le rastlinstvo. Vzrok je najver- jetneje v vrsti zemljevidov (splošni topografski), njihovem merilu (srednje in malo) in starosti (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.1.2). V podatkovnem obrazcu smo določili vrste rastlinstva (travišče, gozd, drugo), jim določili vrste metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; črtni – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geo- metrijski znak, stilizirana skupina znakov, obarvana površina) in ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer). V primeru, da smo izbrali kategorijo drugo, smo jih našte- li (na primer vinograd, oljčni nasad, poplavno rastlinstvo (na primer Va ugondy 1752) (slika 126). Prikaze rastlinstva smo ocenili kot ploskovni prikaz (na primer gozd, travišče); izjeme so bili posa- mezno stoječi stilizirani znaki za nasad vinske trte in oljke, ki smo jih ocenili kot točkovni znak. Metoda prikaza gozdnih zemljišč predstavlja večje ali manjše število stiliziranih podob enakih ali različnih dreves. Zato smo gozd ocenili kot ploskovni znak. Kjer s o na zemljevidu prikazane le metode pri- kaza iz kategorije drugo (vinograd, oljčnik, poplavno rastlinstvo), smo ocenili, da se rastlinstvo poja- vlja »izjemoma«. V primeru, da sta poleg navedenega rastlinstva prikazana še gozd ali travišče pa z »da«. 125 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 126: Prikaz tretjega podatkovnega polja za rastlinstvo. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 125 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 126 Slika 127: Prikaz tretjega podatkovnega polja za vode. 4.6.1.3 Vode Prikaz voda ločimo na tekoče (na primer reke in potoki), stoječe (jezero in morje) in redkeje tudi na točkovne objekte (na primer slap, izvir). Tekoče vode se najpogosteje prikazuje z enojnim ali dvoj- nim črtnim znakom ter ploskovnim znakom, stoječe vode pa se označujejo zgolj s ploskovnim znakom (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2. 1.3). V podatkovnem obrazcu smo določili vrsto voda (tekoče, stoječe ali točkovni objekt), jim ločeno dolo- č ili vrsto metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; linijski – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geometrijski zank, stilizirana skupina znakov, obarvana površina) in pri vseh ocenjevali nji- hove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer). Poleg omenjenega smo ocenili še delež poimenovanja (do 25 %, 25–50 %, 50–75 %, 75–100 %) vseh voda na zemljevidu (slika 127). Tekoče vode so najpogosteje označene z enojnim ali vzporednim linijskim znakom. Če se prikaz tekočih voda spremeni v približek vzporednim linijam, ki imajo poudarjeno širitev od »repka« do »jezer- ske« oblike, smo jih ocenili kot ploskovni prikaz (na primer Lazius 1561, Valk in Schenk 1 700, M ünster 1600). Če so tekoče vode prikazane z različno debelo linijo, smo takšen linijski prikaz ocenili kot spre- membo velikosti grafičnih spremenljivk, če pa so tekoče vode prikazane z enojno in dvojno (enako) linijo, smo takšen linijski prikaz ocenili kot spremembo oblike in velikosti grafičnih spremenljivk. 4.6.2 GRAJENI ELEMENTI Grajeni elementi so sestavina zemljevida, ki prikazujejo antropog ene navidezne (na primer pod- zemno skladišče) ali vidne sestavine prikazane pokrajine (na primer naselja, posamezni grajeni objekti, prometnice in meje). 4.6.2.1 Naselja Na zemljevidih so naselja prikazana s točkovnimi in ploskovnimi znaki (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.2.1). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 126 127 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 128: Prikaz tretjega podatkovnega polja za grajene objekte. V podatkovnem obrazcu smo določili vrste metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; črtni – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geometrijski znak, stilizirana skupina znakov, obarvana površina), ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer) ter ugotavljali sistematičnost znakov g lede na kategorijo naselja (velikost, pomen). Zanimala nas je pred- vsem različna velikost prikazanih naselij, razporejena po celotnem zemljevidu tako, iz katere bi lahko razbrali hierarhičnost naselij glede na velikost in pomen (slika 124). Naselja se najpogosteje označujejo s točkovnim geometrijskim znakom (na primer krog ali pravo- kotnik) in stiliziranim točkovnim znakom različnih oblik (na p rimer stranska in vedutna podoba enega ali več grajenih objektov). Pri naseljih, ki so prikazana kot veduta (pogled z višje točke in s strani), je težko določiti vrsto prikaza, zato smo privzeli, da gre v takšnih primerih za točkovni objekt (na primer Lazius 1561, Ortelij 1588, Sanson 1657). Večje naselje smo (praviloma) označili kot ploskovni znak, v kolikor je prikazan posplošen ali natančen tloris naselja – znak za naselje prikazuje tlorisno perspe- ktivo naselja, ne glede na to ali oblika znaka sovpada z realno podobo in obsegom naselja v času nastan- ka zemljevida (na primer Sambucus 1572, Danckerts 1660, Homann 1718, Delisle 1791, Mannert 1807). Kot ploskovni znak smo označili tudi znak za naselje, ki je prikazano v tlorisu z obrambnim zidom (na primer Homann 1718, Hacquet 1782); mejni primer i s o naselja v obliki različno ležeče in velike elipse na zemljevidu Berghausa (1863), ki smo jih označili kot ploskovne metode prikaza. 4.6.2.2 Grajeni objekti Na nekaterih zemljevidih se posamezni grajeni objekti ločijo od naselja. Pod pojmom grajeni objekt razumemo posamezno zgradbo (na primer grad, most, gospodarski objekt), ki je označena s poseb- nim točkovnim znakom, izjemoma tudi črtnim (na prim er telegraf) (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.2.2). V podatkovnem obrazcu smo določili vrste metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; č rtni – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geometrijski znak, stilizirana skupina znakov, obarvana površina), ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer) ter navedli imena grajenih objektov (na pri mer grad, most, gospodarski objekt) (slika 128). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 127 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič V primeru, da so bili znaki označeni v legendi zemljevida, določanje ni povzročalo težav, kjer pa legende ni bilo, smo jih ugotavljali drugače. Pri gradovih smo predhodno izbrali osem grajskih stavb, za katere vemo, da niso nikoli pripadale morebitnemu istoimenskemu naselju in bi zato znak lahko pome- nil tudi naselje. Izbrali smo gradove, ki s o b ili na Kranjskem in Štajerskem: Kamen (Stein), Bogenšperk (Wagensberg ), Strmol ( Stermal ), Borl ( Anckenstein ), Vurberg ( Wurmberg ), Vodriž ( Wiederdriess ), Šalek (Schallegg ) in Cmurek ( (Ober) Mureck ) (Orts-Repertorium … 1872; Special-Orts-Repertorium … 1884). Na nekaterih zemljevidih je znak za grad (na primer krožec) enak znaku za manjše naselje (Ritter 1831, Valk in Schenk 1700), čeprav predstavlja grad (na primer Bogenšperk ( Wagensberg ), Šalek ( Schaleck ), K amen (Stein)). V takšnem primeru smo ime gradu označili kot zemljepisno ime pri grajenih objektih, ne pa tudi kot točkovni znak grajenega objekta. Na podlagi pregledanih zemljevidov sklepamo, da avtor- ji niso poznali vseh naselij in gradov oziroma niso ločevali med njimi ter so jih na podlagi (ne)poznavanja tudi označevali. Pri nekaterih poimens ko navedenih gradovih je uvrstitev točkovnega znaka med nase- lja oziroma grajene objekte težja. Če se znak vsaj delno razlikuje od ostalih znakov in ni enak manjšemu naselju ali pa je kljub enakemu znaku kot naselje iz zemljevida razvidno, da gre za grad (na primer Bruggen 1740), naselje in grad Lož ( Laas ), smo ga ocenili kot točkovni znak pri grajenih objektih (na primer Sambucus 1572, Jaillot 1681) . Ponekod je grad kot grajeni objekt označen s stiliziranim točkov- nim znakom, ni pa poimenovan z imenom za grajeni objekt (na primer Schulz 1841). V takšnem primeru s mo ga ocenili le kot stiliziran točkovni znak pri grajenih objektih. V primeru, da je bilo grajenemu objektu težko določiti ali gre za točkovni ali ploskovni znak (na pri- mer soline), smo se odločili za točkovnega. Takšni primeri se na proučevanih zemljevidih pojavijo zelo redko, prikazani so s prepoznavno (za soline stilizirano tlorisno) metodo prikaza, ki kot celota tvori gospo- darski objekt. 4.6.2.3 Prometnice Na zemljevidih ločimo različne ceste, poti in železnico. Prikazane so z enojnim ali dvojnim linijskim znakom (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.2.3). 128 Slika 129: Prikaz tretjega podatkovnega polja za prometnice. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 128 V podatkovnem obrazcu smo določili vrste metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; črtni – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geometrijski znak, stilizirana skupina znakov, obarvana površina) in ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer) (slika 129). V primeru, da so prometnice prikazane z enojno in dvojno (enako) linijo, smo takšen l inijski prikaz ocenili kot spremembo oblike in velikosti grafičnih spremenljivk. Na zemljevidih iskanje razlik in ocenjevanje grafičnih spremenljivk med črtnimi znaki za železnico ni smiselno, saj gre za bolj ali manj enoten prikaz črtnega znaka na vseh zemljevidih po letu 1846, ko je bila dokončana proga Gradec–Celje. Na zemljevidih do leta 1796 je prikaz cest označen pomanjkljivo ali zelo površno, za to smo pri šestih zemljevidih v podatkovnem obrazcu namesto »da« izbrali označbo »izjemo- ma«, ki pomeni, da na zemljevidu prometnice niso prikazane enakomerno, realno in kakovostno glede na čas nastanka zemljevida. Na treh zemljevidih (Homann 1718, Seutter 1732, Lotter 1760) je označena le cesta Karlovec–Zagreb in naprej proti severovzhodu, na zemljevidu iz leta 1789 (Reilly 1789) je prikazanih le ne kaj cest s povsem ravno smerjo, torej ne gre za realen prikaz more- bitnega cestnega omrežja, na dveh zemljevidih (Le Rouge 1742a, Le Rouge 1742b) pa so prika- zane le nekatere glavne ceste in je opazna odsotnost drugih cest, ki so povezovale večja naselja (Le Rouge 1742a). 4.6.2.4 Meje Na zemljevidih so označene politične in administrativne meje. Večji del meja so označevali enojni linijski znaki, ponek od pa tudi barvni rob ali prehod med dvema različno obarvanima območjema (natan- č neje opredeljeno v poglavju 3.2.2.4). V podatkovnem obrazcu smo določili vrste metod prikaza (točkovni – geometrijski ali stiliziran znak; črtni – enojni ali vzporedni znak; ploskovni – geometrijski znak, stilizirana skupina znakov, obarvana površina), ocenjevali njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svet lost, v zorec, smer) ter posebej označili prikazan mejni barvni pas (slika 130). 129 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 130: Prikaz tretjega podatkovnega polja za meje. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 129 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4.6.3 ZEMLJEPISNA IMENA Zemljepisna imena smo razdelili v pet skupin: pokrajinska imena, gorska imena, vodna imena, nasel- binska imena ter imena grajenih objektov (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.3). V raziskavo smo vključili zemljepisna imena celotnega zemljevida znotraj notranjega okvira, tudi območja, kjer morebiti ni prikazana oblikova nost površja ali ne prikazuje ozemlja današnje Slovenije. Predmet ocenjevanja grafičnih spremenljivk so bile posamezne črke v imenu. Grafično spremen- ljivko vzorec smo ugotavljali pri zapisu polnila črke, polno (na primer črno) ali prazno (na primer barva podlage), črtasto, pikčasto in drugo. Grafično spremenljivko barva smo ugotavljali v primeru spremembe barve pri istovrstnem zapisu (na primer mode r in črn zapis reke Drave na zemljevidu Kaiser 1850). Zemljepisno ime, zapisano v poševnem ali krepkem tisku, smo smatrali za različno vrsto pisave, zato smo takšen zapis ocenili kot spremembo oblike grafičnih spremenljivk. Kljub različni smeri in legi posameznega zemljepisnega imena, se pri ocenjevanju ne spreminja spremenljivka smer; vzrok je v ugo- tavljanju smeri znakov posamezne črke imena in ne smeri oziroma legi celotnega zapisa imena. Če je šlo za isto vrsto pisave, razlika v zapisu zemljepisnega imena med velikimi in malimi tiskanimi črkami ni bila predmet ocenjevanja grafičnih spremenljivk. V podatkovnem obrazcu smo v okencu »drugo« zapisali vse kombinacije uporabe velikih in malih tiskanih črk: (1) »velike in male tiskane črke« (ko so imena napisana v obeh oblikah), (2) »velike tiska- ne č rke« (ko so imena napisana le z velikimi tiskanimi črkami), (3) »posamezne črke/številke namesto imen« (številka ali črka na zemljevidu, ki označuje v legendi pojasnjeno ime). 4.6.3.1 Pokrajinska imena Pokrajinska imena so zemljepisna imena pokrajin (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.3.1). V podatkovnem obrazcu smo določili njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, sve- tlost, vzore c, s mer, drugo), ali so napisi postavljeni enako (ali so na celotnem zemljevidu zapisana po enotnem sistemu, na primer vedno na vidnem mestu, čez pojav) ter, kje so (znotraj ali izven imeno- vanega območja, drugo) (slika 131). 130 Slika 131: Prikaz tretjega podatkovnega polja za pokrajinska imena. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 130 Med pokrajinska imena smo šteli imena političnih, upravnih, administrativnih in cerkvenih ozemelj, imena otokov ter poimenovanja gozdnih območij (wald , Schulz 1841), večjih dolin ( thal , Hacquet 1782) in barij (morast, Ritter 1831). 4.6.3.2 Gorska imena Gorska imena so reliefna zemljepisna imena (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.3.2). V podatkovnem obrazcu smo določili njihove grafične spremenljivke ( oblika, velikost, barva, sve- tlost, vzorec, smer, drugo), ali so napisi postavljeni enako (ali so na celotnem zemljevidu zapisana po enotnem sistemu, na primer vedno na vidnem mestu, ob pojavu) ter kje so (znotraj ali izven imenova- nega območja, drugo) (slika 132). Vzpeti svet (na primer Alpe in Karavanke) (Radovan 1995) je na vseh proučevanih zemljevidih ozna- čen z metodami prikaza vzpetega sveta , r eliefno izstopajoč ter zapisan drugače kot pokrajinska imena (na primer Kaiser 1850, Seutter 1732, Ottens in Ottens 1726, Homann 1718). Ime pojava je navede- no na ali nekje ob njem (na primer poimenovanje gora). Menili smo, da se je avtor oziroma kartograf prilagajal metodam prikaza oblikovanosti površja ali ostalim prikazom in s tem omogočil lažje branje in boljšo preglednost zemljevida. 4.6.3.3 Vo dna imena Vodna imena so zemljepisna imena voda (natančneje opredeljeno poglavju 3.2.3.3). V raziskavi smo ločili imena tekočih in stoječih voda. V podatkovnem obrazcu smo določili grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzo- rec, smer, drugo) ločeno za tekoče in stoječe vode. Pri obeh vrstah voda smo ugotavljali postavitev imen (ali so na celotnem zemljevidu zapisana po enakem sistemu, n a primer za tekoče vode vedno 131 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 132: Prikaz tretjega podatkovnega polja za gorska imena. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 131 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič na vidnem mestu, vzporedno s pojavom; za stoječe vode ob pojavu) ter kje so locirana (za tekoče vode: v smeri toka, v nasprotni smeri toka, v obe smeri, drugo; za stoječe vode: znotraj ali izven imenova- nega območja, drugo) (slika 133). Pri ocenjevanju smeri vodnih imen smo našli primer zemljevida (Lazius 1561), na katerem so ta imena navedena tudi p od različnimi koti glede na tok. Ker je šlo za enega najstarejših zemljevidov, za katere je značilna pogosta nedoslednost pri kartografskih elementih in ker je večino vodnih imen na tem zemljevidu navedenih tudi vzporedno v eno ali drugo smer, nismo dodali dodatne skupine poteka zemljepisnega imena. 4.6.3.4 Naselbinska imena Naselbinska imena so zemljepisna imena naselij (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.3.4). V podatkovnem obrazcu smo določili njihove grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, sve- tlost, vzorec, smer, drugo), ali so napisi postavljeni enako (ali so na celotnem zemljevidu zapisana po enotnem sistemu, na primer vedno na vidnem mestu, ob pojavu) ter, kje so locirana (glede na stran neba oziroma nedoločeno) (slika 134). Kartograf je lego napisa določil glede na njegovo povednost v odnosu do naselja oziroma se je prilagajal tudi ostalim metodam prikaza in s tem omogočil lažje branje ter boljšo preglednost zem- ljevida. 4.6.3.5 Imena grajenih objektov Imena grajenih objektov so lastna zemljepisna imena točno določenih grajenih objektov oziroma zgradb (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.3.5). V podatkovnem obrazcu smo določili njihove grafične spremenljivke (oblika, v elikost, barva, svetlost, vzorec, smer, drugo) (slika 135). 132 Slika 133: Prikaz tretjega podatkovnega polja za vodna imena. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 132 133 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 134: Prikaz tretjega podatkovnega polja za naselbinska imena. Slika 135: Prikaz tretjega podatkovnega polja za imena grajenih objektov. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 133 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4.6.4 MATEMATIČNI ELEMENTI Na proučevanih zemljevidih smo ugotavljali značilnosti meril in kartografskih mrež (natančneje opre- deljeno v poglavju 3.2.4). 4.6.4.1 Merilo Merilo je razmerje med razdaljami na zemljevidu in dejanskimi razdaljami v naravi (natančneje opre- deljeno v poglavju 3.2.4.1). V podatkovnem obrazcu smo določili lego (znotraj not ranjega o kvirja, med okvirjema, izven zuna- njega okvirja zemljevida), obliko (številčno, številčno in grafično, grafično, grafično in opisno, opisno, opisno in številčno, vse troje) in enoto merila (geografska, nemška, italijanska, angleška milja, stara francoska enota, drugo, enota ni navedena) (slika 136). 4.6.4.2 Kartografska mreža Kartografska mreža je širši kartografski pojem, ki vključuje prikaz ane ali le številčno označene mreže na zemljevidu, geografska mreža pa je ožji kartografski pojem in predstavlja mrežo poldnevnikov in vzporednikov (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.4.2). Zanimala nas je tudi vrsta projekcije. V podatkovnem obrazcu smo določili lego navedb številčnih podatkov na robovih kartografske mreže (znotraj notranjega okvirja, med okvirjema, izven zunanjega okvirja, brez p odatkov), s topinjski razmik med poldnevniki in vzporedniki (do 1 o , od 1 o do vključno 3 o , od 3 o do vključno 5 o , od 5 o do vključno 10 o , nad 10 o ), lego kartografske mreže (navedba stopinj ob robu zemljevida ter vrisani poldnevniki in vzpo- redniki; navedba stopinj ob robu zemljevida, brez vrisanih poldnevnikov in vzporednikov; vrisani poldnevniki in vzporedniki, brez navedbe stopinj ob robu zemljevida; brez navedb), vrsto projekcije (valj- na pokončna, stožčna, nedoločljivo, drugo) in njeno ime, če je navedeno (slika 137). Za prikaz geografske mreže je dovolj vsaj en vzporednik in en poldnevnik v katerikoli črtni obliki (pikice, črtice, slabo viden ali poudarjen črtni znak in ostalo). Če je prikaz geografske mreže ustrezal 134 Slika 136: Prikaz tretjega podatkovnega polja za merilo. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 134 valjni ali stožčni projekciji, smo jo prepoznali kot eno od njiju. Sklepamo lahko, da večina avtorjev ni bila seznanjena z lastnostmi posameznih projekcij, saj bi jo v nasprotnem primeru pogosteje točno risa- li in celo poimenovali (na primer Valvasor 1681 – vsi vzporedniki in poldnevniki imajo med seboj enake razmike, črte pa so vzporedne; sklepamo, da gre za valjno projekcijo). 4.6.5 POJASNJEVALNI ELE MENTI Pojasnjevalni elementi so dopolnilni deli kartografskega prikaza, ki poimenujejo, dopolnjujejo in pojasnjujejo zemljevid kot celovit kartografski izdelek (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.5). Med pojasnjevalne elemente uvrščamo naslov, legendo, kolofon, pojasnjevalno besedilo, dekorativne ele- mente in dodatna okna. 4.6.5.1 Naslov Naslov zemljevida je ime (kartografskega) dela (natančneje opre deljen v poglavju 3.2.5.1). V podatkovnem obrazcu smo določili lego (znotraj notranjega okvirja, med okvirjema, izven zuna- njega okvirja zemljevida) ter poudarjenost zapisa (dobro viden – samostojen; dobro viden – v sklopu z merilom, legendo, kolofonom, opisom, v kartuši in drugo; komaj opazen, neizrazit) (slika 138). V primeru, da sta navedena dva naslova v različnih jezikih (na primer Jaillot 1681), smo v ocenje- vanje vključili (v literaturi) bolj razširjeno različico naslova. Če sta naslova znotraj in izven okvirja, smo v podatkovnem obrazcu označili kot znotraj (na primer Jaillot 1681). Takšni primeri so redki. Izhajali smo iz predpostavke, da je naslov znotraj okvirja poveden in neodstranljiv, saj ga ni mogoče namen- sko ali naključno odstraniti (obrezovanje zemljevida, poškodba robov). Naslo v se smatra za samostojno l ociran, ko je brez ostalih podatkov iz kolofona. 135 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 137: Prikaz tretjega podatkovnega polja za kartografsko mrežo. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 135 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4.6.5.2 Legenda Legenda je vsebinski oris in tolmač vseh (navadno dogovorjenih) topografskih znakov na zemlje- vidu ali zbirki zemljevidov (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.5.2). V podatkovnem obrazcu smo določili njeno lega (znotraj notranjega okvirja, med okvirjema, izven zunanjega okvirja zemljevida) (slika 138). V primeru, da legendo sest avlja v eč delov in so ti znotraj in izven okvirja zemljevida, smo v poda- tkovnem obrazcu navedli le znotraj (na primer Radefeld 1853). Takšni primeri so redki. Zaradi večjega števila podatkov so ti navedeni tudi izven zunanjega okvirja. Izhajali smo iz predpostavke, da so zno- traj okvirja navedeni temeljni podatki, zunaj pa dodatni, ki pripomorejo k boljšemu razumevanje zemljevida. Pri starejših zem ljevidih so zunanji podatki lahko namensko ali naključno odstranjeni (obre- z ovanje zemljevida, poškodba robov). 4.6.5.3 Kolofon Kolofon je skupek temeljnih podatkov o zemljevidu (avtor, čas nastanka, kraj izdaje, podlaga, tisk) (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.5.3). V podatkovnem obrazcu smo določili lego kolofona (znotraj notranjega okvirja, med okvirjema, izven zunanjega okvirja zemljevida) (sli ka 138). Kot kolofon smo privzeli, če je bil naveden vsaj enden od zgoraj navedenih podatkov (primera z enim podatkom sta Valk in Schenk 1700 in Ortelij 1588). V primeru, da so podatki iz kolofona navedeni zno- traj in izven okvirja, se v podatkovnem obrazcu označi znotraj (na primer Jaillot 1681). Takšni primeri so redkost, izhajajo pa iz predpostavke, da se vsi podatki, navedeni v kolofonu znotraj o kvirja zemlje- vida, ponovijo tudi zunaj. Na starejših zemljevidih so lahko zunanji podatki namensko ali naključno odstranjeni (obrezovanje zemljevida, poškodba robov). 136 Slika 138: Prikaz tretjega podatkovnega polja za naslov. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 136 4.6.5.4 Pojasnjevalno besedilo Pod pojmom pojasnjevalno besedilo smatramo na zemljevidu naveden opis pojava ali kartograf- skega elementa in avtorjev komentar. Lahko je izven kartografskega prikaza ali na njem, odvisno od namena besedila. V podatkovnem obrazcu smo določili lego pojasnjevalnega besedila (znotraj notranjega okvirja, med okvirjema, izven zunanjega okvirja zemljevida) (slika 138). Kot pojasn jevalno b esedilo nismo opredelili besedila v kolikor je zajemalo podatke iz kolofona. Statistične podatke pa smo opredelili kot del pojasnjevalnega besedila. V podatkovnem obrazcu se ti podatki (kot zapis) posebej omenjajo le v primeru, če so v posebnem kartografskem oknu (na primer Schulz 1841). 4.6.5.5 Dekorativni elementi Dekorativni (okrasni) elementi so elementi, ki dopolnjujejo kartografske in geo grafske vsebine zem- l jevidov s pomočjo različnih vrst in oblik okraskov (natančneje opredeljeno v poglavju 3.2.5.5). V podatkovnem obrazcu smo določili, katere vrste dekorativnih elementov so prikazane na zem- ljevidu. Izbriali smo med vetrovno/kompasno rožo, kartušo, slikovno podobo in drugo. V kategorijo drugo smo najpogosteje navedli vinjeto (slika 139). O kartuši govorimo, v kolikor vsebuje sliko (na primer človeka, ki podpira steber – pri tem je slika človeka del kartuše). Če je podoba (na primer človeka) poleg kartuše, torej tematsko izven območja kartuše, govorimo o slikovni podobi (primera kartuše: Ottens in Ottens 1726, de Wit 1680; primera kar- tuše in slikovnih podob Hacquet 1782, Seutter 1732). Kot slikovne podobe smo opredelili vse slike na ali ob zemljevidu (na primer slike ljudi, oro žja, grbov, pokrajine). Pri ocenjevanju smo vinjeto enačili z okraski v obliki različno debelih črt oziroma vijug okrog besedil (na primer Kozler 1853). Med dekorativne elemente pa nismo uvrstili z vinjetami okrašena zemljepisna imena, katerih podo- be vinjet so podaljški črk. Razlog je v težjem ločevanju med črkami s kratkimi okrasnimi »repki« in tistimi, ki imajo vinjetam podobne daljše »repke«, ki niso l očeni od črk. Zato smo takšna besedila ocenili kot okrasno obliko zapisa (na primer Münster 1600). 137 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Slika 139: Prikaz tretjega podatkovnega polja za dekorativne elemente. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 137 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 4.6.5.6 Dodatna okna Dodatna okna so okna ali polja na ali ob zemljevidu, ki so obrobljena s črtnim okvirjem. Ne vse- bujejo zgoraj omenjenih elementov (naslov, kolofon, merilo in legendo), temveč ostale (dodatne) vsebine, kot so panoramske podobe pokrajin in mest, ostale slike, načrte mest, zemljevide in drugo. V podatkovnem obrazcu smo določili , k atere dodatne vsebine zemljevida smo uvrstili med dodat- na okna – panoramske slike pokrajin in mest, ostale slike, načrti mest, zemljevidi, drugo (slika 140). To opredelitev smo uporabili v primeru, ko so na zemljevidu poleg naslova, kolofona, merila in legen- de še dodatne vsebine. V primeru, da je pojasnjevalno besedilo navedeno ločeno in v posebnem okvirju, smo ga ocenili tudi kot dodatno okno ( na p rimer Berghaus 1863, Delisle 1791). Če pa je pojasnjeval- no besedilo navedeno znotraj ornamentalno oblikovanega okvirja v obliki kartuše, smo ga ocenili tudi kot dodatno okno (na primer Zaltieri 1569). 138 Slika 140: Prikaz tretjega podatkovnega polja za dodatna okna. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 138 5 KARTOGRAFSKI ELEMENTI SKOzI ČAS Proučitev zemljevidov na podlagi enotnega podatkovnega obrazca omogoča primerjavo karto- grafskih elementov skozi čas. Rezultate primerjave 58 zemljevidov slovenskega ozemlja med 16. in 19. stoletjem predstavljamo v obliki grafikonov. Grafikoni prikazujejo pojave glede na deleže, število pojavov ter gostoto (pogostost) pojavov. Nekatere rezultate, ki imajo večjo povedn ost, č e so prikaza- ni še z drugimi rezultati, smo smiselno združevali (na primer slika 170). Ponekod je bolj kot časovna komponenta poveden prikaz števila ali deleža pojava (na primer sliki 145 in 148). Tudi tu smo rezul- tate zaradi večje povednosti združevali v večje skupine (na primer za rastlinstvo na sliki 156). 5.1 NARAVNI ELEMENTI 5.1.1 OBLIKOVANOST POVRŠJA Oblikovanost površja je sestavni del vse h p roučenih zemljevidov. Tudi danes gre za enega temelj- nih kartografskih elementov. V povezavi z oblikovanostjo površja nas je zanimala uporaba različnih načinov prikaza. Na zem- ljevidih smo iskali metode prikaza, ki so služile za prikaz oblikovanosti površja: krtine, polkrogi, trikotniki, plastnice, višinske točke, višinske plasti, senčenje, črtice in pikice. Značilno je, da se na primer krtine in senčenje prikazujejo skoraj hkrati. Vzrok je uporaba senčenja kot dopolnitev kakovosti prikaza vzpe- t ega sveta, najpogosteje na jugovzhodnem delu krtine. Črtice se pogosteje pojavljajo v drugi polovici 18. stoletja, prevladajo pa od konca 18. stoletja, medtem ko so višinske točke značilne za zemljevide od druge polovice 19. stoletja. Na proučevanih zemljevidih avtorji za prikaz oblikovanosti niso up ora- bili višinskih plasti, višinskih črt, trikotnikov in polkrogov, le enkrat so bile uporabljene pikice (slika 141). N a sliki 141 vidimo prehod iz metode krtin in senčenja v metodo črtic, do katerega je prišlo po letu 1800. To sovpada z utemeljitvijo Lehmannove metode črtkanja leta 1799 (poglavje 3.2.1.1). Z uvelja- vitvijo metode črtic je vidna tudi uveljavitev višinskih točk. Zemljevide lahko glede na delež uporabljenih metod prikaza razdelimo na tri skupine, zemljevidi s črticami (28 zemljevidov), zemljevidi s krtinami (34 zemljevidov) in zemljevidi s senčenjem (33 zem- ljevidov), pri čemer se zadnji dve skupini dopolnjujeta. Ker ima le en zemljevid kot metodo prikaza pikice, ga ne obravnavamo kot posebno skupino. Za grafične spremenljivke (oblika, velikost, barva, svetlost, vzorec, smer) pri metodah p rikaza obli- kovanosti površja je značilno, da so se spreminjale zgolj pri krtinah in črticah, pri drugih metodah prikaza pa nismo ugotovili razlik. Pri prikazu oblikovanosti površja s krtinami (na primer slika 82) se časovno skoraj hkrati pojavlja- ta grafični spremenljivki oblika in velikost (slika 142). 139 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 višinske točke senčenje pikice krtine črtice Slika 141: Pojavnost prikazov oblikovanosti površja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 139 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Na 34-ih zemljevidih s krtinami se pojavi grafična spremenljivka velikost, na 33-ih zemljevidih pa tudi spremenljivka oblika. Med 28 zemljevidi s črticami se na 26-ih pojavljajo grafične spremenljivke, le dva sta brez. Na vseh 26-ih zemljevidih se pojavlja le grafična spremenljivka velikost, saj se črtice med seboj razlikujejo po debelini in do lžini. Na prikazih oblikovanosti površja se začne pojavljati od srede 18. stoletja (slika 143). Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za oblikovanost površja vidimo, da se pojavljajo le pri meto- di prikaza krtin in črtic (slika 144). Do konca 18. stoletja se spreminjata le spremenljivki oblika in velikost krtin, pozneje pa le velikost črtic. Prikaz krtin ni bil določen, zato so jih avtorji risali r azlično; do konca 18. stoletja so predstavljale osnovno/temeljno metodo prikaza vzpetega sveta. Nasprotno pa je od konca 18. stoletja metoda črtic določena, tako da vsaka sprememba prikaza črtic zrcali reliefne spremembe. Z različno debelino in dolžino črtic je izražen naklon površja (Perko 2001); kar smo ocenili kot spre- membo velikosti. Oblika krtin se spreminja na 33-ih zemljevidih, velikost krti n na 34-ih, velikost črtic pa na 26-ih zem- l jevidih. 140 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 krtine– velikost krtine– oblika Slika 142: Pojavnost grafičnih spremenljivk oblika in velikost pri prikazu oblikovanosti površja s krtinami. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 črtice – velikost Slika 143: Pojavnost grafične spremenljivke velikost pri prikazu oblikovanosti površja s črticami. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 krtine – velikost črtice – velikost krtine – oblika Slika 144: Pojavnost vseh grafičnih spremenljivk pri prikazu oblikovanosti površja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 140 5.1.2 RASTLINSTVO Rastlinstvo smo razdelili v tri kategorije: travišče, gozd in drugo. Na 62 % zemljevidih je rastlinstvo prikazano enakomerno na celotnem zemljevidu, na 14 % pa je prikazano izjemoma (kategorija drugo), saj je le na manjšem območju (na primer poplavno rastlinstvo), na 24 % pa rastlinstvo ni prikazano (slika 145). Rastlinstvo je prikazano v celotnem obravnavanem obdobju, pogosteje pa ga ni na zemljevidih v pol- s toletnem obdobju med letoma 1791 in 1841 (slika 146). Gozd kot ena bolj prepoznavnih oblik rastlinstva je prikazan na 64 % zemljevidov. Prikazi gozda so pretežno časovno enakomerno razporejeni z izjemo 19. stoletja, ko je število pri- kazov redkejše; od tridesetih let 19. stoletja se pojavi le enkrat (slika 147). Razlog za upad lahko iščemo v spremembi načina prikaza vzpetega svet a ( iz metod prikaza krtin v črtice) ter povečevanju pregled- nosti in natančnosti kartografskega prikaza. 141 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 da ne izjemoma 62 % 24 % 14 % Slika 145: Delež prikaza rastlinstva na proučenih zemljevidih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne izjemoma da Slika 146: Pojavnost prikazov rastlinstva na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 147: Pojavnost prikazov gozda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 141 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Pri določanju grafičnih spremenljivk metodam prikaza gozdnih zemljišč smo ugotovili manjša odsto- panja pri oblikah metod prikazov (najpogosteje stiliziran prikaz dreves), ki pa so časovno razpršena ter razpršena tudi glede vrste spremenljivk. Na osmih zemljevidih se je spreminjala oblika, na šestih velikost, na dveh barva ter na enem odtenek. D o l eta 1600 so se grafične spremenljivke pri prikazovanju gozda pojavljale nekoliko pogosteje. To je posledica manj natančnih in neenotnih upodobitev stiliziranega znaka za gozd. Po tem obdobju se nekajkrat pojavita le še spremenljivki velikost in oblika (slika 148). Opazen je tudi preplet grafičnih spremenljivk (na primer velikost in oblika) na istem zemljevidu (slika 149). 142 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % gozd – velikost gozd – odtenek gozd – oblika gozd – barva Slika 148: Deleži grafičnih spremenljivk pri prikazih rastlinstva po petindvajsetletnih obdobjih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 gozd – velikost gozd – odtenek gozd – oblika gozd– barva Slika 149: Pojavnost prikazov grafičnih spremenljivk pri metodah prikaza gozda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 142 Gozd je na vseh prikazih označen s ploskovnim stiliziranim znakom, ki prikazuje skupino stilizira- nih dreves. Pojavlja se prek celotnega obravnavanega obdobja, a od tridesetih let 19. stoletja se pojavi le enkrat. Travišča so prikazana na 16 % zemljevidov in to med letoma 1742 in 1863 (slika 150). Na vseh prikazih so označena s ploskovnim stiliziranim znakom, ki prikazuje črtice v obliki trav ali posam eznih š opov trav. Z izjemo zemljevida iz leta 1742 se pogosteje prikazujejo od konca 18. stole- tja (slika 151). Travišča so se znotraj posameznega prikaza zelo redko razlikovala, zato je bilo pri ocenjeva- nju grafičnih spremenljivk manj odstopanj. Po enkrat smo ocenili le grafični spremenljivki oblika in velikost. Samo pri dveh zemljevidih iz 19. stoletja sta bili določeni le po ena grafična spremenl jivka; obe v 19. s toletju (slika 152). Kot drugo rastlinstvo smo ocenjevali rastlinstvo, ki ni gozd ali travišče. V pretežni meri je na obrav- navanih zemljevidih predstavljalo poplavno rastlinstvo, oljčnike in vinograde. Drugo rastlinstvo je prikazano na 24 % zemljevidov. 143 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 Slika 150: Pojavnost prikaza travišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 travišče – ploskovni stilizirani Slika 151: Pojavnost vrst metod prikaza travišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 travišče – velikost travišče – oblika Slika 152: Pojavnost prikaza grafičnih spremenljivk pri metodah prikaza travišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 143 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Na zemljevidih se drugo rastlinstvo tako pojavlja redkeje, a prek celotnega obravnavanega obdob- ja; nekoliko pogosteje v prvi polovici 19. stoletja (slika 153). Na 13-ih zemljevidih je prikazano poplavno rastlinstvo, na enem izmed teh (leta 1561) so tudi oljč- niki ter na enem vinogradi (leta 1742). Drugo rastlinstvo se pojavlja prek celotnega obravnavanega o bdobja, a pogosteje v prvi polovici 19. stoletja (slika 154). Pri ocenjevanju grafičnih spremenljivk prikazov drugega rastlinstva ugotavljamo, da so posame- zne vrste metod prikaza zelo podobne. Le na enem zemljevidu je bila ocenjena grafična spremenljivka vzorec in sicer pri poplavnem rastlinstvu. Z izjemo oljčnika na zemljevidu iz leta 1561, kjer gre za točkovni stiliziran znak, je na vseh z em- ljevidih, ki imajo prikazano drugo rastlinstvo, to označeno s ploskovnim stiliziranim znakom. Metode prikaza se pojavljajo v celotnem obravnavanem obdobju (slika 155). Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za rastlinstvo vidimo, da se redko pojavlja več vrst grafi- čnih spremenljivk; pogosteje le spremenljivki oblika in velikost pri metodah prikaza gozda. Do 18. stoletja se pojavljajo graf ične s premenljivke velikost, oblika, odtenek in barva pri prikazih gozda, pozneje pa po enkrat še spremenljivki oblika in velikost za travišča ter spremenljivka vzorec za drugo rastlinstvo (slika 156). 144 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 Slika 153: Pojavnost prikazov poplavnega rastlinstva, oljčnih nasadov in vinogradov. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 oljčni nasad poplavno rastje vinograd Slika 154: Pojavnost drugega rastlinstva v obravnavanem obdobju. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 drugo – točkovni stilizirani drugo – ploskovni stilizirani Slika 155: Pojavnost zemljevidov s prikazi poplavnega rastlinstva, oljčnih nasadov in vinogradov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 144 5.1.3 VODE Na vseh zemljevidih so prikazane stoječe (jezera, morje) in tekoče vode (reke, manjši vodotoki). Pri vodah nas je zanimalo, ali so bile poimenovane ter v kolikšni meri. Glede na delež vseh poimeno- vanj smo jih razdelili v štiri skupine, do 25 % voda je poimenovanih na 74 % zemljevidih, 25–50 % na 19 %, 50–75 % na dobrih 3% ter več kot 75 % tudi na dobrih 3 % (slika 157). Na zemljevidih, izdanih po letu 1 600 je poimenovanih do 50 % voda, po letu 1800 pa le do 25 % (sliki 158 in 159). Domnevamo, da je razlog v izdelavi vse bolj natančnih zemljevidov, ki prikazujejo veliko število manjših vodotokov, katerih poimenovanje bi poslabšalo kakovost in preglednost ostalih kartografskih elementov. Tekoče vode so na 49-ih zemljevidih prikazane s ploskovnim stiliziranim znakom, na 43-ih z enoj- no linijo in pr av tako na 43-ih z dvojno linijo, kar kaže na prevlado ploskovnega prikaza pred linijskim. Razlog je lahko v ne dovolj natančnem risanju zlasti večjih tekočih voda, kjer se vzporedne linije spre- menijo v ploskve različnih oblik. Do sredine 17. stoletja se je uporabljajo predvsem ploskovni stilizirani prikazi tekočih voda, red- keje tudi dvojni vzporedni linijski znak. Pozneje se omenjenima metodama pr ikaza p ridruži še enojni linijski znak (slika 160). Vsi trije prikazi se s podobno pogostostjo pojavljajo do konca obravnavanega obdobja (slika 161). 145 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 75–100 % poimenovanj voda 0–25 % poimenovanj voda 25–50 % poimenovanj voda 50–75 % poimenovanj voda 74 % zemljevidov 19 zemljevidov % 3 zemljevidov % 3 zemljevidov % Slika 157: Delež zemljevidov glede na delež poimenovanja voda. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 gozd – velikost travišče – velikost gozd – oblika travišče – oblika drugo – vzorec gozd – odtenek gozd – barva Slika 156: Pojavnost grafičnih spremenljivk za vse metode prikaza rastlinstva na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 145 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 146 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 0 25 % – 25 50 % – 50 75 % – 75 100 % – Slika 158: Pojavnost zemljevidov glede na delež poimenovanja voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % 0 25 % – 25 50 % – 50 75 % – 75 100 % – Slika 159: Delež poimenovanja voda po petindvajsetletnih obdobjih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 tekoče vode črtni enojni – tekoče vode črtni dvojni – tekoče vode – ploskovni stilizirani Slika 160: Pojavnost metod prikaza za tekoče vode na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 146 Grafične spremenljivke smo ocenjevali ločeno za stoječe in tekoče vode. Pri prikazu stoječih voda prevladuje grafična spremenljivka vzorec, na treh zemljevidih se uporabljata še spremenljivki oblika in barva (slika 162). Do konca 16. stoletja se pri stoječih vodah pojavljajo grafične spremenljivke vzorec, oblika in barva, za tem pa z izjemo leta 1636 le spremenljivka vzorec (slika 163). Pri tekočih vodah s mo ugotavljanje grafičnih spremenljivk ločili na ocenjevanje črtnih in ploskovni metod prikaza. Pri linijskih smo ugotovili tri grafične spremenljivke; spremenljivka velikost se spremi- nja na štirih zemljevidih, spremenljivka oblika na 39-ih in spremenljivka vzorec na osmih. Do sredine 17. stoletja grafičnih spremenljivk pri metodah prikaza črtnih tekočih voda ni bilo, po tem letu pa se pojavljaj o vse tri (slika 164). 147 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % tekoče vode – ploskovni stilizirani tekoče vode – linijski dvojni tekoče vode – linijski enojni Slika 161: Delež metod prikaza za tekoče vode po petindvajsetletnih obdobjih. 17 % 17 % 67 % stoječe vode – barva stoječe vode – oblika stoječe vode – vzorec Slika 162: Delež grafičnih spremenljivk za metode prikaza stoječih voda. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 147 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 148 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 stoječe vode barva – stoječe vode – oblika stoječe vode vzorec – Slika 163: Pojavnost grafičnih spremenljivk za metode prikaza stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 vode črtni – oblika – vode črtni velikost – – vode črtni vzorec – – Slika 164: Pojavnost grafičnih spremenljivk za črtne metode prikaza tekočih voda. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % vode črtni – oblika – vode črtni velikost – – vode črtni vzorec – – Slika 165: Delež grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza tekočih voda po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 148 149 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 Do leta 1760 se vse tri grafične spremenljivke pojavljajo približno enakomerno, po tem pa z izje- mo vzorca leta 1818 le še dve (velikost in oblika) (slika 165). Pri ploskovnih metodah prikaza tekočih voda se najpogosteje pojavi grafična spremenljivka vzo- rec, ponekod tudi spremenljivke barva, oblika in smer. V drugi polovici 16. stoletja so za ploskovni prikaz tekočih voda ocenjene grafične spremenl jivke vzorec, smer, oblika in barva. Razlog je v najstarejših zemljevidih, kjer je prikaz voda plod avtorjeve predstave oziroma domišljije ter nenatančnega prikaza, saj ni bilo točno določenih načinov prikaza. Od konca 16. stoletja se pojavlja le grafična spremenljivka vzorec (sliki 166 in 167). 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 vode– ploskovni – barva vode– ploskovni – oblika vode– ploskovni – smer vode– ploskovni – vzorec Slika 166: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri površinskih metodah prikaza tekočih voda. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % vode– ploskovni – barva vode– ploskovni – oblika vode– ploskovni – smer vode– ploskovni – vzorec Slika 167: Delež grafičnih spremenljivk pri površinskih metodah prikaza tekočih voda po petindvaj- setletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 149 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Na izbranih zemljevidih je bil prikazan le en vodni točkovni znak – stiliziran znak za slap na zem- ljevidu Laziusa (1561). Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za vode vidimo, da se redko pojavlja več vrst grafičnih spre- menljivk hkrati. Največkrat se pojavljata sprememba spremenljivke oblika in velikost črtnih znakov za tekoče vode (slika 168). 150 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 število tekoče – ploskovni – vzorec stoječe – ploskovni – barva stoječe – ploskovni – oblika stoječe – ploskovni – vzorec tekoče – črtni – oblika tekoče – črtni – velikost tekoče – črtni – vzorec tekoče – ploskovni – oblika tekoče – ploskovni – barva tekoče – ploskovni – smer Slika 168: Uporaba grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza voda. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 tekoče ploskovni vzorec – – stoječe – ploskovni – barva tekoče – črtni – oblika tekoče – ploskovni – barva stoječe – ploskovni – oblika tekoče – črtni – velikost tekoče – ploskovni – oblika stoječe – ploskovni – vzorec tekoče – črtni – vzorec tekoče – ploskovni – smer Slika 169: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 150 Do srede 17. stoletja so se pojavljale grafične spremenljivke za ploskovne metode prikaza tekočih in stoječih voda. Pozneje so prevladovale grafične spremenljivke za črtne metode prikaza tekočih voda (slika 169). 5.1.4 NARAVNI ELEMENTI SKuPAJ Združili smo lastnosti prikaza naravnih elementov 2. in 3. ravni (slika 170). Na vseh zemljevidih je prikazana oblikovanost površja ter tekoče in stoječe vode. Pog osto j e prikazano tudi rastlinstvo, ki ga ni na 14-ih zemljevidih. Število teh prikazov se povečuje s starostjo zemljevidov; v drugi polovici 19. stoletja jih ni več. V 16., 17. in 18. stoletju prevladujejo prikazi gozda. Travišče ni prikazano do druge polovice 18. stoletja, pozneje pa redko. Drugo rastlinstvo je v celotnem obravnavanem obdobju redko prikazano. Združili smo tudi metode prikaza vseh nar avnih e lementov (slika 171) Najštevilčnejša pri vrstah metod prikaza je oblikovanost površja. Časovno jih delimo na tiste, ki se pojavljajo v 16., 17. in 18. sto- letju ter druge, ki so prikazane na zemljevidih 19. stoletja. Med prve uvrščamo krtine in senčenje, med druge pa črtice, plastnice in pikice. Za rastlinstvo je značilno, da je z izjemo zemljevida iz leta 1561 vedno prikazano s površinskim st iliziranim znakom. Najpogosteje je prikazan gozd. Drugi znaki za rast- linstvo se podobno kot za gozd pojavljajo v celotnem obravnavanem obdobju, le manj pogosto. Travišča niso prikazana na zemljevidih do sredine 18. stoletja, pozneje pa pogosto. V splošnem so vode prika- zane v celotnem obravnavanem obdobju. To velja tako za stoječe kot tekoče vode, ki so označene s ploskovnimi stiliziranimi znaki. D o sredine 17. stoletja skoraj ni enojnih ali dvojnih črtnih prikazov teko- č ih voda, pozneje pa postanejo del skoraj vseh zemljevidov. 151 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 stoječe vode ploskovni stilizirani – črtice senčenje gozd – ploskovni stilizirani krtine višinske točke drugo – točkovni stilizirani pikice drugo – ploskovni stilizirani travišče – ploskovni stilizirani tekoče vode črtni enojni – tekoče vode črtni dvojni – tekoče vode – ploskovni stilizirani Slika 171: Pojavnost metod prikaza naravnih elementov v obravnavanem obdobju. Slika 170: Pojavnost naravnih elementov druge in tretje ravni v obravnavanem obdobju. Pstr. 152 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 151 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 152 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 oblikovanost površja gozd tekoče vode rastlinstvo drugo stoječe vode travišče vode skupaj točkovni vodni objekti geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 152 5.2 GRAJENI ELEMENTI 5.2.1 NASELJA Naselja so prikazana na vseh proučenih zemljevidih. Z izjemo naselij na zemljevidu iz leta 1545 so prikazana tako, da z obliko in velikostjo metode prikaza tvorijo sistem pomembnosti naselij. Izjema je omenjeni zemljevid, kjer je večina znakov za naselja različnih in jih ni mogoče razdeliti na posame- zne kategorije (slika 172). Na zemljevidih se za prikaz naselij upor abljajo tri vrste metod prikaza, dve točkovni in ena ploskovna. N a 54-ih zemljevidih so prikazana naselja kot točkovni stilizirani znaki, na 44-ih kot točkovni geome- trijski znaki in na 38-ih kot ploskovni stilizirani znaki. Točkovni stilizirani znaki se pojavljajo v celotnem obravnavanem obdobju. Bolj pogosto se točko- vni geometrijski znaki pojavljajo od tridesetih let 17. stoletja, ploskovni stili zirani z naki pa od sredine 17. stoletja dalje (slika 173). Do srede 17. stoletja so prevladovali točkovni stilizirani znaki, pozneje pa so naselja prikazovali z vsemi tremi vrstami metod prikaza. Delež točkovnih stiliziranih znakov se do konca obravnavanega obdobja zmanjšuje (slika 174). Ocenjevanje grafičnih spremenljivk smo ločili na točkovne in ploskovne metode prikaza. Na posa- meznem zemljevidu se ploskovni p rikazi redko razlikujejo. Na treh zemljevidih smo ocenili grafično spremenljivko vzorec, na enem pa spremenljivko oblika. Pojavljajo se na zemljevidih 19. stoletja, njihova pogostnost pa je majhna (slika 175). Pri točkovnih znakih je uporaba spremenljivk pogostejša. Na 53-ih zemljevidih smo ocenili grafi- čno spremenljivko oblika, na 34-ih spremenljivko velikost, na 20-ih spremenljivko vzor ec, n a enem spremenljivko barva in enem spremenljivko odtenek. Grafični spremenljivki oblika in velikost se pojavljata na zemljevidih v celotnem obravnavanem obdob- ju, od okrog leta 1800 pa se jima pridruži še spremenljivka vzorec. Pred 19. stoletjem se po enkrat pojavijo še spremenljivke barva, odtenek in vzorec (slika 176). 153 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 172: Pojavnost zemljevidov s prikazanimi naselji, ki so ali niso sistematično urejena. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 naselje – točkovni stilizirani naselje – točkovni geometrijski naselje – ploskovni stilizirani Slika 173: Pojavnost vrst metod prikaza za naselja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 153 154 Pri ugotavljanju prisotnosti na posameznem zemljevidu (da/ne) smo ugotovili, da je do konca 18. stoletja prevladovala grafična spremenljivka oblika, sledi pa ji velikost. Pozneje se zmanjšuje pogostost pojavljanja spremenljivke oblika, povečujeta pa se uporaba spremenljivk vzorec in velikost (slika 177). Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za naselja vidimo, da se redko pojavlja več vrst grafičn ih spremenljivk. Zelo pogosto se pojavlja sprememba grafičnih spremenljivk oblika, velikost in vzorec toč- kovnih znakov. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % naselje – točkovni stilizirani naselje – točkovni geometrijski naselje – ploskovni stilizirani Slika 174: Delež vrst metod prikaza za naselja po petindvajsetletnih obdobjih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 naselje – ploskovni oblika – naselje ploskovni vzorec – – Slika 175: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri ploskovnih metodah prikaza naselij v obravnavanem obdobju. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 155 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 naselje točkovni velikost – – naselje – točkovni barva – naselje točkovni vzorec – – naselje točkovni odtenek – – naselje točkovni oblika – – Slika 176: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri točkovnih metodah prikaza naselij na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % naselje točkovni velikost – – naselje – točkovni barva – naselje točkovni vzorec – – naselje točkovni odtenek – – naselje točkovni oblika – – Slika 177: Delež grafičnih spremenljivk pri točkovnih metodah prikaza naselij po petindvajsetletnih obdobjih. Do 19. stoletja se pojavljajo zlasti spremenljivki oblika in velikost, zelo redko tudi spremenljivki barva in odtenek za točkovne znake, v 19. stoletju pa nastopita še spremenljivki oblika in vzorec za plosko- vne znake (slika 178). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 155 156 5.2.2 GRAJENI OBJEKTI Grajeni objekti so prikazani na 95 % zemljevidov. Na zemljevidih iz let 1545, 1572 in 1791 grajeni objekti niso prikazani, od konca 18. stoletja pa so prikazani na vseh zemljevidih (slika 179). Na zemljevidih se je za prikaz grajenih objektov uporabljajo tri vrste metod prikaza, od tega dve točkovni in ena črtna. Na 55-ih zemljevidih so grajeni objekti prikazani s točkovnim stilizi ranim znakom, okrog leta 1800 so na dveh s točkovnim geometrijskim znakom, leta 1853 pa na enem z enojnim črtnim z nakom, ki prikazuje telegrafsko napeljavo (slika 180). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 naselje točkovni vzorec – – naselje – ploskovni oblika – naselje točkovni oblika – – naselje ploskovni vzorec – – naselje točkovni barva – – naselje točkovni velikost – – naselje točkovni odtenek – – Slika 178: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza naselij na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne da Slika 179: Pojavnost zemljevidov s prikazanimi grajenimi objekti na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 objekt – črtni enojni objekt točkovni geometrijski – objekt točkovni stilizirani – Slika 180: Pojavnost vrst metod prikaza za grajene objekte med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 157 Vrste grajenih objektov se zelo razlikujejo, zato jih prikazujemo na dva načina. V prvem smo jih raz- vrstili po vrstah objekta. Prevladujejo grad, most, pošta in drugi gospodarski objekti (na primer žaga, fužine, rudnik, železarna), drugi pa so večinoma prikazani le nekajkrat (slika 181). Značilno je, da so do 18. stoletja prikazovali le gradove in mostove, v 18. stoletju se jim redko pri- družijo še nekateri (na primer drugi gospodarski objekti, pošta in toplice), v 19. stoletju pa še vsi ostali. V 19. stoletju ni več prikazanih mostov (slika 182). Pri drugem načinu smo grajene objekte združili v različne tipe. Prevladujejo negospodarski (grad, hiša, utrdba, cerkev, razvalina, samostan, znamenje) in prometni objekti (most, pošta, postaja, brod, telegraf), sledijo jim gospodarski (rudnik, toplice ) i n gospodarski objekti ob/na vodi (fužina, žaga, mlin, luka, splav, pristanišče, soline) ter vodni objekti (izvir, zajetje) (slika 183). Takšna razdelitev je mestoma arbitrarna, saj je nekatere objekte na različnih zemljevidih težko enačiti (na primer toplice, mineralna voda in vrelec). Ocenjevanje grafičnih spremenljivk smo ločili glede na točkovne in ploskovne metode prikaza. Med ocenjevanjem plosko vnih p rikazov nismo ugotovili razlik med prikazom na posameznem zemljevidu. Pri točkovnih prikazih se je skoraj povsod spreminjala le oblika znakov, saj smo na 33-ih zemljevidih ocenili grafično spremenljivko oblika, le na enem tudi spremenljivko velikost. 0 5 10 15 20 25 30 35 luka postaja križ utrdba vojaška utrdba izvir zajetje mineralne vode pristava splav, splavarjenje zajetje termalne vode, vrelec druga zgradba brod, brodarjenje telegrafska napeljava mlin samostan trdnjava soline cerkveni objekt železniška postaja pristanišče hiša razvalina toplice pošta drug gospodarski objekt most grad Slika 181: Uporaba različnih vrst grajenih objektov. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 157 158 Do konca 17. stoletja se za točkovni prikaz objektov zelo redko pojavita grafični spremenljivki obli- ka in velikost, od začetka 18. stoletja pa pogosteje pojavi spremenljivka oblika (slika 184). Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za grajene objekte vidimo, da se le enkrat pojavi sprememba spremenljivke velikost, zelo pogosto pa spremenljivke oblika točkovnih znakov. Do 18. stoletja se zelo redk o pojavljata grafičini spremenljivki oblika in velikost, pozneje pa zelo pogosto le spremenljivka oblika za točkovne znake (slika 185). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič pošta grad most drug gospodarski objekt mlin luka postaja trdnjava cerkveni objekt križ razvalina hiša toplice samostan pristava železniška postaja pristanišče utrdba vojaška utrdba izvir mineralna voda splav soline vrelec druga zgradba brod telegraf 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 Slika 182: Pojavnost vrst grajenih objektov v obravnavanem obdobju. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 159 0 10 20 30 40 50 60 število negospodarski objekt / zgradba prometni objekt gospodarski objekt ob / na vodi gospodarski objekt vodni objekt Slika 183: Uporaba različnih tipov grajenih objektov. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 objekt točkovni oblika – – objekt – točkovni velikost – Slika 184: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri točkovnih prikazih grajenih objektov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 objekt točkovni oblika – – objekt – točkovni velikost – Slika 185: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza grajenih objektov na zemljevi- dih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 159 160 5.2.3 PROMETNICE Na polovici zemljevidov prometnice niso prikazane, na preostalih pa sicer so, a od tega na dese- tini zemljevidov le izjemoma (slika 186). Izjemoma pomeni, da je na celotnem zemljevidu narisana zgolj ena prometnica ali pa je prometna mreža zelo nenatančna in pomanjkljiva. Do konca 18. stoletja so prometnice prikazane zgolj izjemoma, pozneje pa so vedno sestavni del zemljevidov (sliki 18 7 in 188). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 50 % 10 % 40 % da ne izjemoma Slika 186: Delež prikaza prometnic. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 da izjemoma Slika 187: Pojavnost prometnic na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1550– 1574 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % izjemoma da 1525– 1549 1875– 1899 1850– 1874 1825– 1849 1800– 1824 1775– 1799 1750– 1774 1725– 1749 1700– 1724 1675– 1699 1650– 1674 1625– 1649 1600– 1624 1575– 1599 Slika 188: Delež zemljevidov s prikazanimi prometnicami po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 161 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 prometnica – črtni enojni prometnica – črtni dvojni Slika 189: Pojavnost črtnih metod prikaza prometnic v obravnavanem obdobju. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 promet – črtni oblika – promet črtni velikost – – Slika 191: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza prometnic na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % prometnica – črtni enojni prometnica – črtni dvojni Slika 190: Delež črtnih metod prikazov prometnic po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 161 162 Na zemljevidih se za prikaz prometnic uporabljata dve vrsti metod prikaza. Na 41 % zemljevidov so prometnice označene z vzporednim črtnim znakom, na 38 % pa z enojnim črtnim znakom. Do konca 18. stoletja so prometnice prikazane predvsem s črtnim vzporednim znakom. Večina od teh znakov je na zemljevidih, kjer so prometnice le izjemoma prikazane (slika 189). Pozneje sta se pogosto uporabljali obe metodi p rikaza. O d konca 18. stoletja se je za prikaz pro- metnic nekoliko pogosteje pojavljal enojni črtni znaki (slika 190). Od grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza prometnic se pojavljata le oblika in velikost. Na 17-ih zemljevidih smo ocenili grafični spremenljivki oblika, kot tudi velikost. Spremebe grafičnih spremenljivk črtnih prikazov prometnic se enakomerno pojavljajo na zemljevidih od ko nca 18. stoletja, saj sta se obe grafični spremenljivki spreminjali na istih obravnavanih zemljevidih ( slika 191). Pri črtnih metodah prikaza železnic nismo ugotovili razlik med grafičnimi spremenljivkami, ker je železnica na vseh zemljevidih označena z enakim linijskim znakom. Železnice so prikazane na osmih zemljevidih v drugi polovici 19. stoletja, kar sovpada z izgradnjo Južne železnice Dunaj–Trst (slika 192). Ker prihaja do sprememb grafičnih spremenljivk le pri cestah, ni bilo potrebno združevanje in nada- l je analiziranje grafičnih spremenljivk. 5.2.4 MEJE Meje so prikazane na 90 % zemljevidov. Do prve polovice 17. stoletja so meje redko označene, poz- neje pa so označene na vseh zemljevidih, z izjemo zemljevida iz leta 1778 (sliki 193 in 194). 66 % zemljevidov ima mejo posebej poudarjeno z barvn o o brobo. Do druge polovice 17. stoletja so le trije zemljevidi z barvno poudarjenimi mejami, pozneje pa se enakomerno pojavljajo na zemlje- vidih do konca obravnavanega obdobja (sliki 195 in 196). Na 49-ih zemljevidih je meja označena z enojnim linijskim znakom, na 14-ih pa z obarvano plo- skvijo. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 192: Pojavnost prikaza železnic v obravnavanem obdobju. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 193: Pojavnost prikaza meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 163 Pred koncem 16. stoletja je meja na dveh zemljevidih označena z obarvano ploskvijo, med kon- cema 16. in 17. stoletja tega nismo zasledili. Obarvano območje se pogosteje pojavlja med koncem 17. stoletja in letom 1800; v 19. stoletju pa le na zemljevidu iz leta 1873. Prikazi enojnih linijskih zna- kov za meje se v obravnavanem obdobju pojavljajo v drugačnem vrstnem redu kot obarvane ploskve. Do tridese tih l et 17. stoletja se enojni linijski znak pojavi le na zemljevidu iz leta 1589. Pozneje je pri- kaz zelo pogost in enakomeren (slika 197). Od tridesetih let 17. stoletja močno prevlada metoda prikaza enojnega črtnega znaka nad obar- vano ploskvijo (slika 198). da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 195: Pojavnost prikaza z barvo poudarjenih meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Slika 194: Delež zemljevidov z označenimi mejami po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 163 164 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič Grafične spremenljivke smo ocenjevali za črtne in ploskovne metode prikaza. Pri črtnih prikazih meje smo na 35-ih zemljevidih določili spremenljivko oblika, na 11-ih pa velikost (na primer slika 98). Od druge polovice 17. stoletja se pri črtnih prikazih meje spreminjata spremenljivki oblika in velikost (slika 199), a je mnogo pogostejša spremem ba spremenljivke oblika; pred tem ni bilo razlik pri prikazih m eja (slika 200). Pri ploskovnih prikazih ozemelj se uporablja le grafična spremenljivka barva, ki smo jo določili na 14-tih zemljevidih. Različno obarvana območja se časovno prikazujejo zelo razpršeno. uporaba te metode prikaza je pogostejša v 18. stoletju (sliki 201 in 202). 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Slika 196: Delež zemljevidov po petindvajsetletnih obdobjih, ki imajo z barvo poudarjene meje. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 meja – črtni enojni meja ploskovni obarvani – Slika 197: Pojavnost prikaza meja s črtno in ploskovno metodo prikaza na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 165 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 meja črtni oblika – – meja – črtni velikost – Slika 199: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza meja na zemljevidih iz obdob- ja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % meja – črtni enojni meja ploskovni obarvani – Slika 198: Delež zemljevidov po petindvajsetletnih obdobjih, ki prikazujejo meje z enojno črto in obarvano ploskvijo. Ob združitvi vseh grafičnih spremenljivk za meje vidimo, da se pojavljajo spremenljivke oblika in velikost črtnih prikazov ter barva za ploskovni prikaz meja (slika 203). Do druge polovice 17. stoletja se je redko pojavila sprememba barve prikazanih območij, sprememb oblike in velikosti črtnih prikazov pa ni. Pozneje so vsi trije bolj pogosti (slika 204). Obravnavali smo tudi grafično spremenljivko barva, a za ugotovitve ne moremo trditi, da so repre- zentativne za obravnavano obdobje. Razlog so različne izdaje posameznih zemljevidov (barvni, delno obarvani, dvobarvni), ki so jih avtorji izdajali glede na lastne želje oziroma želje in potrebe naročnikov. Prav tako zemljevidi niso bi li izbrani na podlagi prikaza barv, temveč na podlagi razlik drugih kartografskih elementov (predvsem naravnih, grajenih in matematičnih elementov). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 165 166 5.2.5 GRAJENI ELEMENTI SKuPAJ Združili smo grajene elemente 2. ravni (slika 205). Naselja so prikazana na vseh zemljevidih. Tudi objekti so z izjemo treh prikazani na vseh zemljevidih. Zelo pogosto so označene meje, kljub temu, da jih pogosto ni na zemljevidih 16. stoletja ter na zemljevidu iz leta 1778. Prometnice so do 19. stoletja redkeje označene. V 16. in 17. stoletju jih ni, v 18. stoletju le izj emoma ( izjeme so razložene v poglav- ju 4.6.2.3), v 19. stoletju pa so prikazane na vseh zemljevidih. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 meja– ploskovni – barva Slika 201: Pojavnost obarvane ploskve za prikaz ozemelj na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % meja črtni oblika – – meja – črtni velikost – Slika 200: Delež grafičnih spremenljivk pri linijskih metodah prikaza meja po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 167 0 10 5 15 20 25 30 35 40 število meja – črtni oblika – meja črtni velikost – – meja ploskovni barva – – Slika 203: Uporaba grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza meja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % meja– ploskovni – barva Slika 202: Delež pojavljanja obarvanih ploskev za prikaz ozemelj po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 167 168 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 meja – črtni oblika – meja črtni velikost – – meja ploskovni barva – – Slika 204: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. Združili smo tudi metode prikaza grajenih elementov (slika 206). Pri prikazih meja prevladujejo enoj- ni črtni znaki pred obarvano ploskvijo. Slednja se najpogosteje pojavlja na zemljevidih 18. stoletja, črtni znaki pa so prikazani v celotnem obravnavanem obdobju. Naselja se najpogosteje prikazujejo s točkovnimi stiliziranimi znaki v celotnem obravnavanem obdobju. Prikazujejo se tudi s točkovnimi geometrijskimi znaki ter od druge polovice 17. stoletja s ploskovnimi stiliziranimi znaki. Grajeni objekti so skoraj v edno prikazani s točkovnimi stiliziranimi znaki. Izjemi sta zemljevida s konca 18. in začetka 19. stoletja, kjer so označeni s točkovnim geometrijskim znakom t er zemljevid iz srede 19. stoletja, kjer so prikazani z enojnim črtnim znakom. Prometnice so označene tako z enojnim kot dvojnim črtnim znakom, veči- noma v 19. stoletju. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 meja– rtni enojni č meja– ploskovni obarvani naselje – ploskovni stilizirani naselje – to kovni geometrijski č naselje – to kovni stilizirani č objekt– linijski enojni objekt – to kovni geometrijski č objekt – to kovni stilizirani č prometnica – rtni enojni č prometnica – rtni dvojni č Slika 206: Pojavnost metod prikaza grajenih elementov v obravnavanem obdobju. Slika 205: Pojavnost grajenih elementov druge ravni v obravnavanem obdobju. Pstr. 169 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 169 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 naselja objekti prometnice meje geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 169 170 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 pokrajinska imena oblika – pokrajinska imena smer – pokrajinska imena – velikost pokrajinska imena vzorec – Slika 207: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri pokrajinskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 5.3 zEMLJEPISNA IMENA Zemljepisna imena so navedena na vseh zemljevidih. Razdelili smo jih v pet večjih skupin, imena pokrajin, imena gora, imena voda, imena naselij in imena grajenih objektov. 5.3.1 POKRAJINSKA IMENA Pokrajinska imena so navedena na vseh zemljevidih. Na vs eh z emljevidih so postavljena po enot- nem sistemu znotraj območja prikaza pojava. Pri pokrajinskih imenih smo na vseh izbranih zemljevidih 56-krat ocenili grafično spremenljivko veli- kost, 48-krat spremenljivko oblika, devetkrat spremenljivko vzorec in enkrat spremenljivko smer. V celotnem obravnavanem obdobju se pojavljata grafični spremenljivki velikost in oblika, od 18. sto- letja dalje tudi sprem enljivki smer in vzorec, a redkejše (slika 207). D o 18. stoletja prevladuje delež uporabe grafične spremenljivke velikost pred obliko, pozneje pa sta njuna deleža bolj uravnotežena, tudi na račun spremenljivke vzorec, ki se pojavlja v istem obdob- ju (slika 208). Pokrajinska imena so večinoma zapisana z velikimi tiskanimi črkami (slika 209). Na 37-ih zemljevidih so navedene velike in male tiskane črke, na 12-ih (le) velike tiskane, po en oziroma dva zemljevida pa vsebujeta ostale kombinacije zapisov. V celotnem obravnavanem obdobju močno prevladujejo zemljevidi z velikimi in malimi tiskanimi črka- mi, redkeje se pojavljajo (le) velike tiskane črke, v 19. stoletju pa redko tudi ostale kombinacije (slika 210). 5.3.2 GORSKA IMENA Gorska imena so navedena na 91 % zemljevidov. Večina zemljevidov, ki nima go rskih i men, je nastala do sredine 17. stoletja. Pozneje niso nave- dena le še pri zemljevidu iz leta 1812 (slika 211). Kjer so navedena, so gorska imena postavljena po enotnem sistemu, to je navedena enako, na vid- nem mestu na poimenovanem območju. Zato smo v vseh primerih imena ocenili kot postavljena po enakem sistemu (na primer Sambucus 1572), prav tako pa so povsod navedena znotraj imenovanega ob močja. Na vseh zemljevidih smo 45-krat ocenili grafično spremenljivko velikost, 18-krat spremenljivko obli- ka in dvakrat spremenljivko vzorec. Pred 18. stoletjem se redko pojavi sprememba grafične spremenljivke oblika, v celotnem obrav- navanem obdobju pa se pojavlja sprememba spremenljivke velikost. Do druge polovice 19. stoletja se spreminjata le spremenljivki velikost in oblika, pozneje pa še sprem enljivka vzorec (slika 212). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 171 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % pokrajinska imena oblika – pokrajinska imena smer – pokrajinska imena – velikost pokrajinska imena vzorec – Slika 208: Delež grafičnih spremenljivk pri pokrajinskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. 0 10 20 30 40 50 60 število velike tiskane črke male tiskane rke č tiskane posamezne rke č rimske številke pisane rke č arabske številke Slika 209: Uporaba različnih tipov črk in številk pri zapisu pokrajinskih imen. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 171 172 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič velike tiskane črke velike in male tiskane črke velike tiskane posamezne črke rimske številke, velike tiskane črke, pisane črke posamezne velike tiskane črke namesto imen velike in male tiskane črke, rimske številke velike in male tiskane črke, arabske številke velike in male tiskane črke, arabske številke, velike črke posamezne rimske številke namesto imen male tiskane črke 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 Slika 210: Pojavnost različnih zapisov pokrajinskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne da Slika 211: Pojavnost gorskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 gorska imena oblika – gorska imena velikost – gorska imena – vzorec Slika 212: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri gorskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 173 Do sredine 17. stoletja prevladuje grafična spremenljivka velikost, pozneje se pojavlja tudi oblika, vendar pogosteje velikost. Ob koncu 19. stoletja se jima na dveh zemljevidih pridruži spremenljivka vzo- rec (slika 213). Gorska imena so večinoma zapisana z malimi tiskanimi črkami (na 53-ih zemljevidih). Na 45-ih zem- ljevidih se pojavljajo (le) male, na petih (le) velike, na osmih pa velike in male tiskane črke. V celotnem obravnavanem obdobju močno prevladujejo zemljevidi z (le) malimi tiskanimi črkami, do srede 18. stoletja se pojavljajo (le) z velikimi tiskanimi črkami (slika 214). 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % gorska imena oblika – gorska imena velikost – gorska imena – vzorec Slika 213: Delež grafičnih spremenljivk pri gorskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 velike tiskane črke velike in male tiskane črke male tiskane črke Slika 214: Časovni prikaz zemljevidov z različnim zapisom gorskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 173 174 5.3.3 VODNA IMENA Vodna imena se ločijo na vodna imena stoječih in tekočih voda ter so navedena na vseh zemljevidih. Vodna imena za stoječe vode (jezera, morja) so na vseh zemljevidih postavljena po enakem siste- mu. Imena so praviloma napisana na območju prikaza pojava, ponekod pa zaradi pomanjkanja prostora tudi hkrati na in izven ali le izven prikaza pojava. Pri vodnih imenih za stoječe vode smo na i zbranih z emljevidih 53-krat ocenili grafično spremen- ljivko velikost, 39-krat spremenljivko oblika in 5-krat spremenljivko vzorec. Do začetka 19. stoletja se pojavljata grafični spremenljivki velikost in oblika, pozneje pa na neka- terih zemljevidih še spremenljivka vzorec (na primer Kozler 1853) (slika 215). V obravnavanem obdobju prevladuje delež grafične spremenljivke velikost, ki se od začetka 19 . s toletja zmanjša zaradi večje prisotnosti spremenljivke vzorec (slika 216). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 imena stoječih voda – oblika imena stoječih voda velikost – imena stoječih voda vzorec – Slika 215: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % imena stoječih voda – oblika imena stoječih voda velikost – imena stoječih voda vzorec – Slika 216: Delež grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih stoječih voda po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 175 Lego imen pri stoječih vodah smo razvrstili v tri skupine, na 55 % zemljevidov so vodna imena zno- traj in izven prikaza stoječih voda (na primer zemljevid s prikazom morja in jezera, pri čemer je ime morja navedeno na njegovi površini, ime jezera pa ob njegovem prikazu), na 43 % so prisotni le zno- traj, na 2 % pa le izven. Do sredine 17. stoletja so vodna imena le znotraj imenovanega območja pojava (st oječe vode), v drugi polovici 17. stoletja (le) znotraj ali znotraj in izven, pozneje pa znotraj in izven. V 18. stoletju prevladuje znotraj in izven, v 19. stoletju pa zopet (le) znotraj ter znotraj in zunaj (sliki 217 in 218). Na vseh zemljevidih so vodna imena za tekoče vode (reke, potoki) postavljena po enotnem siste- mu. Imena so napisana vzporedno nad ali pod linijskim prikazom vodotoka. V obeh primerih smo imena o cenili kot postavljena po enakem sistemu. Pri vodnih imenih za tekoče vode smo na vseh zemljevi- dih 43-krat ocenili grafično spremenljivko velikost, štirikrat spremenljivko oblika in enkrat spremenljivko barva. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 znotraj znotraj in izven izven Slika 217: Pojavnost vodnih imen glede na lego do stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sre- dino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % znotraj znotraj in izven izven Slika 218: Delež vodnih imen glede na lego do stoječih voda po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 175 176 Do sredine 18. stoletja se pojavlja grafična spremenljivka velikost, pozneje pa zelo redko še spre- menljivki oblika in barva (slika 219). V obravnavanem obdobju močno prevladuje sprememba grafične spremenljivke velikost v primerjavi s spremenljivkama oblika in barva (slika 220). Glede usmerjenosti imen tekočih voda smo določili tri skupine: na 97 % zemljevidov so navedeni v obeh smereh vodnega toka, v 3 % pa le v eni ali drugi smeri. Do leta 1600 je prevladoval zapisi imen tekočih voda zapisanih v obeh smereh; med zemljevidi imamo tudi po en primer navedbe v smeri in obratni smeri toka. Pozneje so vodna imena navedena le v obeh smereh (slika 221). Vodna imena so večinoma zapisana z malimi tiskanimi črkami. Na 56-ih zemljevidih so z malimi črkami navedene stoječe vode, na 58-ih pa tekoče vode. Vodna i mena s toječih voda so na 43-ih zem- Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 imena tekočih voda – barva imena tekočih voda oblika – imena tekočih voda velikost – Slika 219: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % imena tekočih voda – barva imena tekočih voda oblika – imena tekočih voda velikost – Slika 220: Delež grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih tekočih voda po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 177 ljevidih navedena z velikimi in malimi tiskanimi črkami, na 12-ih (le) z malimi, na dveh (le) z velikimi tiskanimi, na enem pa s pisanimi in malimi tiskanimi črkami. V celotnem obravnavanem obdobju prevladujejo zemljevidi z velikimi in malimi tiskanimi črkami, od konca 18. stoletja tudi (le) z malimi tiskanimi črkami (slika 222). Vodna imena tekočih voda so na 54-ih zemljevidih navedena z malimi tiska nimi č rkami, na štirih pa z velikimi in malimi tiskanimi črkami. V celotnem obravnavanem obdobju prevladujejo zemljevidi z (le) malimi tiskanimi črkami, ostali pa so redkost, saj se pojavljajo le na dveh zemljevidih iz druge polovice 16. stoletja ter na po enem iz druge polovice 18. in druge polovice 19. stoletja (slika 223). 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 imena tekočih voda – v obe smeri imena tekočih voda drugo – imena tekočih voda v smeri toka – Slika 221: Pojavnost smeri napisa pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sre- dino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 velike tiskane črke velike in male tiskane črke pisane in male tiskane črke male tiskane črke Slika 222: Pojavnost različnih zapisov pri vodnih imenih stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 velike in male tiskane črke male tiskane črke Slika 223: Pojavnost različnih zapisov pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 177 178 5.3.4 NASELBINSKA IMENA Naselbinska imena so navedena na vseh zemljevidih. Na vseh zemljevidih so postavljena po enot- nem sistemu glede na poimenovan pojav, nedoločljiva pa je lega imen glede na poimenovan pojav. Na zemljevidih so na različnem mestu glede na naselje (na različnih straneh neba), zato lege zaradi težke določljivosti nismo določali. Pri naselbinskih imenih smo 58-krat ocenili grafično spr emenljivko v elikost, 44-krat spremenljivko oblika in trikrat spremenljivko vzorec. V obravnavanem obdobju se stalno pojavljata grafični spremenljivki velikost in oblika, okrog leta 1800 pa se nekajkrat pojavi spremenljivka vzorec (slika 224). Do začetka18. stoletja prevladuje delež grafične spremenljivke velikost pred spremenljivko oblika, pozneje sta njuna deleža bolj uravnotežena (slika 225). Zgodovin ska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 naselbinska imena – oblika naselbinska imena velikost – naselbinska imena vzorec – Slika 224: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri naselbinskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % naselbinska imena – oblika naselbinska imena velikost – naselbinska imena vzorec – Slika 225: Delež grafičnih spremenljivk pri naselbinskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 179 Naselbinska imena so pretežno zapisana z malimi tiskanimi črkami (na 58-ih zemljevidih). Na 18-ih zemljevidih se pri njihovem zapisu pojavljajo (le) male, na 40-ih pa male in velike tiskane črke. V 16. in 17. stoletju prevladujejo (le) male tiskane črke, od začetka 18. stoletja pa velike in male tiskane črke (slika 226). 5.3.5 IMENA GRAJENIH OBJEKTOV Imena grajenih objektov so navedena na 83 % zemljevido v. Pojavljajo se v celotnem obravnava- nem obdobju, pogosteje od prve polovice 17. stoletja do prve polovice 19. stoletja (slika 227). Pri imenih grajenih objektov smo le štirikrat ocenili grafično spremenljivko velikost. Sprememba spre- menljivke velikost se pojavi na zemljevidih s konca 16. stoletja, konca 17. stoletja ter na dveh zemljevidih v prvi polovici 19. stoletja (slika 228). Imena grajenih o bjektov so vedno napisana z malimi tiskanimi črkami. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 velike in male tiskane črke male tiskane črke Slika 226: Pojavnost različnih zapisov pri naselbinskih imenih med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 227: Pojavnost imen grajenih objektov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 imena grajenih objektov – velikost Slika 228: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri imenih grajenih objektov med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 179 180 5.3.6 ZEMLJEPISNA IMENA SKuPAJ Združili smo vrste zemljepisnih imen druge ravni (slika 229). Na vseh zemljevidih so navedena pokra- jinska, vodna in naselbinska imena. Na večini zemljevidov so prikazana tudi gorska imena in imena grajenih objektov, pri čemer na petih zemljevidih ni gorskih imen, na desetih pa imen grajenih objek- tov. Gorska imena najpogosteje manjkajo na zemljevidih 16. in 17. stoletj a, i mena grajenih objektov pa na zemljevidih 16. in 19. stoletja. Združili smo tudi grafične spremenljivke za zemljepisna imena. Najpogostejše so spremembe gra- fične spremenljivke velikos in to pri vseh petih vrstah imen. Spremembe so pogoste tudi pri spremenljivki oblika, ki se spreminja pri štirih skupinah imen, izjema so le imena grajenih objektov. Spremenljivka oblika se mnogo pogosteje spreminja pri i menih za stoječe vode kot za tekoče. Redke so spremem- be pri spremenljivki vzorec, ki se ne spreminja pri imenih grajenih objektov in imenih tekočih voda. Na enem zemljevidu se pri tekočih vodah spreminja spremenljivka barva ter na drugem pri pokrajinskih imenih spremenljivka smer (slika 230). Grafična spremenljivka velikost se spreminja prek celotnega obravnavanega obdobja, tudi pri ime- nih gra jenih o bjektov, kjer je zelo redka. Prav tako se spremenljivka oblika v večji meri spreminja prek celotnega obravnavanega obdobja, le da se pri imenih tekočih voda zelo redko pojavlja in še to le v 18. in 19. stoletju. Grafična spremenljivka vzorec se spreminja v 19. stoletju, pri pokrajinskih imenih že konec 18. stoletja. Izjemi sta spremembi smeri pokrajinskih imen v začetku 18. stoletja in barve i men tekočih voda sredi 19. stoletja (slika 231). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 0 10 20 30 40 50 60 imena tekočih voda– barva pokrajinska imena – smer gorska imena – vzorec naselbinska imena – vzorec imena tekočih voda – oblika imena grajenih objektov – velikost imena stoječih voda– zorec v pokrajinska imena – zorec v gorska imena – oblika imena stoječih voda– oblika imena tekočih voda– velikost naselbinska imena – oblika gorska imena – velikost pokrajinska imena – oblika imena stoječih voda– velikost pokrajinska imena – velikost naselbinska imena – velikost število 70 Slika 230: Uporaba grafičnih spremenljivk pri vseh zemljepisnih imenih. Slika 229: Pojavnost zemljepisnih imen v obravnavanem obdobju. Pstr. 181 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 181 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 vodna imena gorska imena imena grajenih objektov pokrajinska imena naselbinska imena geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 181 182 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 5.4 MATEMATIČNI ELEMENTI 5.4.1 MERILO Merilo je prikazano na 79 % zemljevidov. Do tridesetih let 17. stoletja je merilo prikazano redko, pozneje pa izstopata dve obdobji – druga polovica 16. stoletja ter konec 18. in začetek 19. stoletja, ko merila ni (slika 232); pozneje je na večini zemljevidov (slika 233). Merilo je izraženo v različnih enotah, me d katerimi se štiri pojavljajo pogosteje. Pri nekaterih meri- lih so navedene tudi po dve ali tri merske enote. Med vsemi enotami (teh je preko 20) je 29 % izraženih v nemških miljah, 24 % v italijanskih miljah, 18 % v geografskih miljah, 8 % v avstrijskih miljah, 2 % v sta- rih francoskih enotah, 19 % pa v drugih enotah. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 imena stoječih voda– vzorec imena tekočih voda– barva pokrajinska imena – smer naselbinska imena – oblika gorska imena – oblika imena tekočih voda– velikost pokrajinska imena – velikost pokrajinska imena – vzorec naselbinska imena – vzorec gorska imena – vzorec imena stoječih voda– oblika imena tekočih voda– oblika pokrajinska imena – oblika naselbinska imena – velikost gorska imena – velikost imena grajenih objektov – velikost Slika 231: Pojavnost grafičnih spremenljivk za vsa zemljepisna imena v obravnavanem obdobju. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 232: Pojavnost merila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 183 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % da Slika 233: Delež zemljevidov s prikazanim merilom po petindvajsetletnih obdobjih. 19 % 7 % 10 % 2 % 9 % 3 % 3 % 3 % 2 % 21 % 21 % nemška milja italijanska milja italijanska in nemška milja stara francoska enota in italijanska milja geografska milja geografska in italijanska milja avstrijska, geografska in italijanska milja avstrijska in geografska milja avstrijska in nemška milja druga enota brez merila Slika 234: Delež merskih enot na proučevanih zemljevidih. Med druga merila uvrščamo nejasno zapisane ali redko navedene enote, kot na primer Grandes Liues d’Allemagne , (le) Hungariae , Lieues Communes d’Hongrie , (le) Meilne , (le) Turquie , Milliaria Gallica Magna, Kilometres, Mille Pas Geometr. in druge. Prikaz deležev enot za posamezni zemljevid glede na vse proučevane zemljevide pokaže, da prevladujejo t ri večje skupine: 21 % zemljevidov nima pri- kazanega merila in zato tudi ne enot, 21 % ima navedena druga merila, 19 % pa le nemške milje. Preostalih 39 % zemljevidov ima v manjših deležih navedene različne kombinacije italijanskih, avstrij- skih, geografskih in nemških milj ter francosko enoto (slika 234). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 183 184 Navedba enot na zemljevidih se (z izjemama leta 1545 in 1636) začne v drugi polovici 17. stoletja z nemškimi in italijanskimi miljami, od začetka 19. stoletja pa sta navedeni še geografska in avstrijska milja (slika 235). V celotnem obravnavanem obdobju se navaja nemška milja, italijanska pa se do vključno prve polo- vice 19. stoletja pojavlja vse redkeje. Od konca 18. stoletja se uveljavita geografsk a i n avstrijska milja (slika 236). Na vseh zemljevidih, ki imajo merilo, je to prikazano znotraj notranjega okvira zemljevida. Merilo se na zemljevidih prikazuje v treh oblikah, opisno 29-krat, grafično 21-krat in številčno trikrat. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 merilo geografska milja – merilo stara francoska enota – merilo italijanska milja – merilo – avstrijska milja merilo nemška milja – Slika 235: Pojavnost merskih enot na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % merilo geografska milja – druga enota merilo stara francoska enota – merilo italijanska milja – merilo – avstrijska milja merilo nemška milja – Slika 236: Delež merskih enot po petindvajsetletnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 185 Na nekaterih zemljevidih so prikazane tudi dve ali vse tri oblike meril. Izmed možnih kombinacij se pojavljajo štiri, opisno merilo je navedeno na 43 % zemljevidih, grafično na 29 %, opisno, številčno in grafično na 5 %, grafično in opisno na 2 %, na 21 % pa merilo ni navedeno. Do prve polovice 17. stoletja je merilo prikazano le grafično, pozneje pa do začetka 18. sto- letja še opisno. Sledi obdobje izraz ite prevlade le opisnega merila pred redkim le grafičnim merilom, od srede 19. stoletja pa se na zemljevidih pojavijo tudi vse tri oblike, v enem primeru tudi le gra- fično in opisno, kar je edini primer te kombinacije v celotnem obravnavanem obdobju (sliki 237 in 238). 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 grafično opisno grafično, opisno in številčno grafično in opisno Slika 237: Pojavnost prikazov meril, kot so bila navedena na posameznem zemljevidu med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % grafično opisno grafično, opisno in številčno grafično in opisno Slika 238: Delež prikazov meril, kot so bila navedena na posameznem zemljevidu po petindvajset- letnih obdobjih. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 185 186 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 239: Pojavnost kartografskih mrež na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 navedene stopinj brez mreže in stopinj narisana mreža in navedene stopinje Slika 240: Pojavnost načinov prikaza kartografskih mrež na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 5.4.2 KARTOGRAFSKE MREŽE Kartografska mreža je prikazana na 90 % zemljevidov. Od leta 1634 jo prepoznamo na vseh zem- ljevidih (slika 239). Glede prikaza so na 47 % zemljevidov navedene le stopinje (brez kartografske mreže), na 41 % sta navedena tako kartografska mreža kot stopinje, na 1 2 % ni mreže ali podatkov o kartografski mreži, nobenega primera pa ni, da bi bila narisana le kartografska mreža brez stopinj. Do začetka 17. stoletja je večina zemljevidov brez kartografske mreže, do konca 18. stoletja se poja- vljajo le prikazi stopinj na robovih zemljevidov, pozneje pa tudi kartografska mreža z vrisano mrežo in navedenimi stopinjami (slika 240). Slednji način prevlada od leta 1800 dalje (slika 241). G lede mesta navedbe podatkov so na dobrih 84 % zemljevidov podatki navedeni med zunanjim in notranjim okvirjem zemljevida, na dobrih 3 % znotraj notranjega okvirja, na 12 % pa niso navedeni. Pred koncem 17. stoletja se na 3% zemljevidov pojavljajo podatki o stopinjah znotraj notranjega okvirja, v istem obdobju, predvsem pa od začetka 18. stoletja, pa so na večini zemljevidov med okvirj ema (slika 242). Av torji uporabljajo različne načine prikazov kartografskih mrež. Glede na merilo in območje prika- za se razlikuje tudi gostota vzporednikov in poldnevnikov. Povsod, kjer je mreža prikazana (88 % vseh zemljevidov), je razmik med poldnevniki in vzporedniki širok do 1 stopinje. Na zemljevidih ni bilo navedeno ime projekcije. Na podlagi lastnosti kartografske mreže in navedbe stopinj (razm ik, gostota, lega) smo jih razvrstili v štiri skupine: stožčna projekcija je bila uporabljena na 34% zemljevidov, stožčni podobna na 19%, valjna pokončna na 16%; na 19% zemljevidov projekcije ni bilo mogo- če določiti, na 12% pa mreža ni prikazana. V obrazcu smo imeli opredeljeno tudi skupino »drugo«, v katero smo vpisali le »stožčni podobne«, zato na slikah in preglednicah navajamo ta naziv (glej pog lavje 4.6.4.2). D o 17. stoletja so prevladovali zemljevidi brez kartografske mreže oziroma je mreža nedoločljiva. Od druge polovice 17. stoletja prevladujejo zemljevidi s prikazanimi kartografskimi mrežami, ki so v veči- ni primerov določljive (slika 243). V 19. stoletju močno prevlada uporaba stožčne projekcije (slika 244). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 187 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % navedene stopinj brez mreže in stopinj narisana mreža in navedene stopinje Slika 241: Delež načinov prikaza kartografskih mrež po petindvajsetletnih obdobjih. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 med okvirjema znotraj notranjega okvira Slika 242: Pojavnost navedbe podatkov o stopinjski mreži na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 nedoločljivo ni mreže valjna pokonča stožčna stožčni podobna Slika 243: Pojavnost kartografskih projekcij med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 187 188 5.4.3 MATEMATIČNI ELEMENTI SKuPAJ Združili smo matematične elemente 2. ravni (slika 245). Kartografska mreža je pogosteje prikaza- na kot merilo. Na zemljevidih 16. stoletja je ni na večini zemljevidov, v 17., 18. in 19. stoletju pa je prikazana na vseh, z izjemo zemljevida iz leta 1850. Merilo je v 16. stoletju prisotno na polovici obravnavanih zem- ljevidov, v 17. in prvi polovici 18. stoletja na vse h, v drugi polovici 18. in začetku 19. stoletja ga pogosto ni, pozneje pa je z izjemo leta 1860 na vseh zemljevidih. 5.5 POJASNJEVALNI ELEMENTI 5.5.1 NASLOV Naslov je prikazan na 95 % zemljevidov. Le na treh zemljevidih naslova ni (Baraga 1778, Schrämbl 1800, Wyld 1860). Prvi izmed teh je bil kot priloga objavljen v knjigi, druga dva pa sta del večjega zem- ljevida, na katerem je območje Slovenije prikazano l e na nekaterih listih (slika 246), do ostalih listov pa nismo imeli dostopa. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % nedoločljivo ni mreže valjna pokonča stožčna stožčni podobna Slika 244: Delež kartografskih projekcij po petindvajsetletnih obdobjih. Slika 245: Pojavnost matematičnih elementov druge ravni v obravnavanem obdobju. Pstr. 189 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 189 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 kartografska mreža merilo geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 189 190 Prikazovanje naslova smo glede na njegovo izstopanje delili v tri skupine, izstopajoč z dodatnimi podatki, izstopajoč brez dodatnih podatkov in neizstopajoč. Naslov je dobro viden na 78 % zem- ljevidov in je skupaj z merilom, legendo, kolofonom, opisom oziroma se pojavlja v kartuši. Naslov je samostojno lociran in dobro viden na 17 % zemljevidov, na 5 % zemljevidov pa naslova ni. Do 17. stoletja prevladuj ejo d obro vidni in samostojno locirani naslovi. Od 17. stoletja do prve polo- vice 19. stoletja je naslov dobro viden, vendar je prikazan skupaj z merilom, legendo, kolofonom, opisom oziroma je v kartuši, pozneje pa se pojavljata v obeh oblikah (slika 247). Naslov se na 84 % zemljevidov pojavlja znotraj notranjega okvira zemljevida, na 5 % med okvirje- ma ter izven zunanjega okvirja, ostali zemljevidi p a so brez navedbe naslova. D o 17. stoletja se pojavlja naslov zemljevida znotraj, med in izven okvirjev zemljevida, pozneje pa, z izjemo enega zemljevida iz leta 1878, le še znotraj (slika 248). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 246: Pojavnost naslova med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 leži samostojno skupaj z ostalimi Slika 247: Pojavnost naslovov glede na samostojno lego na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 med okvirjema znotraj notranjega okvirja izven zunanjega okvirja Slika 248: Pojavnost lege naslovov glede na okvir zemljevidov med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 191 da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 249: Pojavnost legend na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1525–1549 1550–1574 1575–1599 1600–1624 1625–1649 1650–1674 1675–1699 1700–1724 1725–1749 1750–1774 1775–1799 1800–1824 1825–1849 1850–1874 1875–1899 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Slika 250: Delež prikazanih legend po petindvajsetletnih obdobjih. 5.5.2 LEGENDA Legenda je prikazana na 40 % zemljevidov. Do začetka 18. stoletja je ni na zemljevidih, do konca 18. stoletja redko, pozneje pa je na večini zemljevidov (sliki 249 in 250). Na vseh zemljevidih, kjer je prikazana (40 % zemljevidov), je znotraj notranjega okvirja zem- ljevida. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 191 192 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 251: Pojavnost kolofona med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 med okvirjema znotraj notranjega okvirja izven zunanjega okvirja Slika 252: Pojavnost lege kolofona med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 253: Pojavnost pojasnjevalnega besedila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 5.5.3 KOLOFON Kolofon je prikazan na 79 % zemljevidov.Pojavlja se v celotnem obravnavanem obdobju; do sre- dine 17. stoletja redkeje, nato pa pogosteje (slika 251). Na 74 % zemljevidov je kolofon prikazan znotraj notranjega okvirja zemljevida, na dobrih 3 % izven zunanjega okvirja zemljevida, na 2 % med okvirjema, na 21 % zemljevidov pa ni prikazan. Znotraj notranjega okvira je kolofon prikazan skozi celotno obravnavano obdobje, le enkrat je pri- kazan med okvirjema, in sicer pred letom 1600 ter dvakrat izven zunanjega okvirja sredi 19. stoletja (slika 252). 5.5.4 POJASNJEVALNO BESEDILO Pojasnjevalno besedilo se pojavlja na 57 % zemljevidov in skozi celotno obravnavano obdobje (slika 253). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 193 Na dobrih 53 % zemljevidov je pojasnjevalno besedilo znotraj notranjega okvirja zemljevida, na dobrih 3 % izven zunanjega okvirja zemljevida, na 43 % pa ni navedeno. Pojasnjevalno besedilo, navedeno znotraj notranjega okvirja zemljevida, se pojavlja v celotnem obravnavanem obdobju; konec 17. stoletja je na dveh zemljevidih navedeno tudi izven zunanjega okvir- ja (slika 254). 5.5.5 DEKORATIVNI ELEMENTI Dekor ativni (okrasni) elementi se pojavljajo na 81 % zemljevidov. Ne najdemo jih na nekaterih zem- l jevidih s konca 16. stoletja ter od konca 18. stoletja (slika 255). Razdelili smo jih v štiri skupine, vetrovna ali kompasna roža, kartuša, slikovne podobe in drugo. Kartuša se pojavlja na 55 % zemljevidov. Ne najdemo je na nekaterih zemljevidih iz druge polovice 16. stoletja ter na večini zemljevidov od konca 18. stoletja, prisotna pa je na zemljevidih 17. in 18. stole- tja (slika 256). 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 znotraj izven Slika 254: Pojavnost lege pojasnjevalnega besedila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 255: Pojavnost dekorativnih elementov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 256: Pojavnost kartuše na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 193 194 Vetrovna ali kompasna roža se pojavlja na 19 % zemljevidov. Do leta 1778 se pojavlja na nekate- rih zemljevidih, pozneje je ne najdemo (slika 257). Slikovne podobe se pojavljajo na 31 % zemljevidov. V celotnem obdobju se redko pojavljajo, v kraj- ših obdobjih pa jih tudi ni (slika 258). V kategorijo drugo smo uvrstili dve vrsti dekorativnih prikazov. Na 13-ih zemljevidih so prikazane vinjete, na štirih p a j ajcu podoben okvir naslova in kolofona (slika 67). Do 19. stoletja se od vseh dru- gih dekorativnih elementov pojavi le vinjeta, in sicer na zemljevidih iz leta 1545 in 1588, pozneje pa vinjeta in jajcu podoben okvir (slika 259). 5.5.6 DODATNA OKNA Dodatna okna se pojavljajo na 34 % zemljevidov. Pojavljajo se v celotnem obravnavanem obdob- ju, a zelo redko do začetka 18. stoletja; pozneje so pogostejš a (slika 260). Razdelili smo jih v pet skupin, pa noramske slike pokrajin in mest, ostale slike, načrti mest, zemljevidi in drugo (slika 261). Na zemljevidih je prikazan le en načrt mest leta 1841. V kategorijo ostale slike smo uvrstili vse slike na zemljevidu, ki ne upodabljajo panoramskih podob pokrajin in mest ter so prikazane v posebnem oknu (na primer Baraga 1778). Na zemljevidih je prika- zana le ena osta la slika leta 1778 (slika 56). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 257: Pojavnost vetrovne ali kompasne rože na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in kon- cem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 258: Pojavnost slikovnih podob na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 jajcu podoben okvir naslova in kolofona vinjeta Slika 259: Pojavnost drugih dekorativnih prikazov med sredino 16. in koncem 19. stoletja. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 195 Na zemljevidih je prikazana le ena panoramska slika leta 1718 (slika 40). Zemljevidi v obliki dodatnih oken se pojavljajo na 24 % zemljevidov. Z izjemo leta 1660 se poja- vljajo na zemljevidih od začetka 18. stoletja (slika 262). V kategorijo drugo smo uvrstili tri vrste dodatnih oken. Na petih zemljevidih je navedeno pojasnje- valno besedilo, na enem od teh so našteta tudi naselja, na štirih pa statis tični in drugi podatki o pokrajinah in naseljih. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 260: Pojavnost dodatnih oken na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. da 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 ne Slika 262: Pojavnost dodatnih oken na zemljevidih med sredino 16. in koncem 19. stoletja, v katerih so prikazani zemljevidi. drugo zemljevidi panorame ostale slike načrti mest 0 2 4 6 8 10 12 14 16 število Slika 261: Uporaba vsebin dodatnih oken. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 195 196 Zaradi prikaza dodatnega okna in pojasnjevalnega besedila na istem zemljevidu je razmerje med okni s pojasnjevalnim besedilom in drugimi podatki enako (slika 263). Do konca 18. stoletja se na dveh zemljevidih pojavi dodatno okno s pojasnjevalnim besedilom, poz- neje pa so poleg pojasnjevalnega besedila našteta še naselja in drugi podatki (na primer statistični podatki in upravna razdelitev) (slika 264 ). 5 .5.7 POJASNJEVALNI ELEMENTI SKuPAJ Za lažje ugotavljanje skupnih lastnosti, smo združili pojasnjevalne elemente druge in tretje ravni (slika 265). Naslov je z izjemo treh prikazan na vseh zemljevidih (posebnosti so razložene v poglavju 4.6.5.1). Zelo pogosto se pojavljajo tudi kolofon in dekorativni elementi. Slednji se delijo na elemente 3. ravni. Med njimi prevladuje kartuša, ki je prikazana na 32 -ih zemljevidih, sledijo pa ji slikovne priloge (18), drugi dekorativni elementi (17) in vetrovna ali kompasna roža (11). Vetrovna ali kompasna roža se pojavlja na zemljevidih 16. in 17 stoletja, pozneje pa ne. Podobno velja tudi za slikovne priloge, ki pa se redko pojavijo še v 19. stoletju. Drugi dekorativni elementi se pojavljajo na zemljevidih 16. ter 19. stoletja, v 17. in 18. stoletju pa niso pr ikazani. Dobra polovica zemljevidov ima pojasnjevalna besedila, ki se pojavlja- jo prek celotnega obravnavanega obdobja. Število prikazov legende se povečuje proti sodobnosti. V 16. in 17. stoletju je ni, v 19. stoletju pa je prikazana na vseh zemljevidih. Najmanj pogosto se na zemljevi- dih pojavljajo dodatna okna, ki se delijo na elemente 3. ravni. Najpogostejša so okna z zemljevidi (14) in druga do datna okna (9). Okna s panoramami, načrti mest in ostalimi slikami pa so zelo redka. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 44 % 11 % 44 % pojasnjevalno besedilo seznam krajev različni podatki Slika 263: Delež drugih dodatnih oken. 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 seznam krajev pojasnjevalno besedilo različni podatki Slika 264: Pojavnost drugih dodatnih oken na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. Slika 265: Pojavnost pojasnjevalnih elementov druge in tretje ravni v obravnavanem obdobju. Pstr. 197 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 197 naslov vetrovna/kompasna roža panorame legenda kartuša ostale slike kolofon slikovne priloge načrti mest zemljevidi pojasnjevalno besedilo drugi dekorativni elementi druga dodatna okna dekorativni elementi dodatna okna 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 197 198 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič 5.6 KARTOGRAFSKI ELEMENTI SKUPAJ Za boljšo predstavo o prisotnostih kartografskih elementov skozi čas, smo izdelali dve preglednici. V prvi navajamo prvo raven kartografskih elementov (slika 266). Značilno je, da se (gledano kot celo- ta) naravni in grajeni elementi ter zemljepisna imena pojavljajo na vseh zemljevidih, prav tako pa z redkimi izje mami tudi matematični in pojasnjevalni elementi. Prikaz vseh ravni kartografskih elementov pa predstavi natančnejšo sliko uporabljenih kartograf- skih elementov na zemljevidih od sredine 16. do konca 19. stoletja (slika 267). Naravni elementi so prikazani v celotnem obravnavanem obdobju. Najpogosteje so prikazane vode (tako stoječe kot tekoče), ki so prisotne na vseh zemljevidih. Tudi oblikovanost pov ršja j e prikazana na vseh zemljevidih, pri čemer v 16., 17. in 18. stoletju močno prevladujeta metodi prikaza krtin in sen- čenja, v 19. stoletju pa metoda črtic. Rastlinstvo je v celotnem obdobju prikazano zelo pogosto, izkazalo pa se je, da pogosteje manjka na mlajših zemljevidih. V 16. in 17. stoletju je prikazano na vseh zem- ljevidih, v 18. stoletju ni prikazano na štirih, v 19. stoletju pa ga ni že na večini zemljevidov. Gra jeni elementi so prikazani na vseh obravnavanih zemljevidih. Najpogosteje so prikazana nase- lja, ki so prisotna na vseh zemljevidih. Na večini zemljevidov so prikazani objekti in meje, pri čemer na treh zemljevidih ni objektov, na šestih pa meja. Izrazita dvojnost se pokaže pri časovnem pre- gledu prikaza prometnic. Do 19. stoletja jih ni ali pa so prikazane izjemoma, po zneje pa so na vseh zemljevidih. Zemljepisna imena so navedena v celotnem obravnavanem obdobju. Najpogosteje so navedena pokrajinska, vodna in naselbinska imena, ki so prisotna na vseh zemljevidih. Z redkimi izjemami se prek celotnega obravnavanega obdobja pojavljajo gorska imena in imena grajenih objektov. Matematični elementi niso prisotni v celotnem obravnavanem obdobju. Na večini zemljevidov, kjer s e pojavljajo, sta prikazana tako kartografska mreža kot merilo, pri čemer kartografske mreže ni na sed- m ih zemljevidih, merila pa na 12-ih. Pojasnjevalni elementi so prisotni v celotnem obravnavanem obdobju. Najpogosteje je prikazan naslov, ki ga ni le na treh zemljevidih. Dekorativni elementi niso prisotni na 11-ih zemljevidih, kolofon na 12-ih, pojasnjevalno besedilo pa na 25-ih. Večina zemljevidov ne vsebuje legende (35 zemeljevi- dov) in dodatnih oken (38 zemljevidov). Legende ni na zemljevidih 16. in 17. stoletja, v 18. stoletju je redka, v 19. stoletju pa je na večini zemljevidov. Rezultati kažejo, da so nekateri kartografski elementi zelo redko prisotni, zato jih imamo lahko za izjeme. Z enkratnim prikazom v celotnem obravnavanem obdobju izstopajo stilizirana metoda prikaza za slap na zemlj evidu iz leta 1561, ki je edini točkovni vodni objekt, metoda prikaza oblikovanosti povr- šja s pikicami na zemljevidu iz leta 1812 in (le) s senčenjem leta 1831. Panorame, ostale slike in načrti mest v dodatnih oknih se pojavijo le na zemljevidih iz let 1718, 1778 in 1841. Z enkratno ali zelo redko pojavnostjo prikaza pa izstopajo: v 19. stoletju prikaz kartuše na zemljevidih iz let 1810 in 1819; v 16. in 17. stoletju zemljevidi v dodatnih oknih na zemljevidu iz leta 1660; v 16. 17. in 18. stoletju drugi deko- r ativni elementi na zemljevidih iz let 1545, 1588 in 1589 ter druga dodatna okna na zemljevidih iz let 1569 in 1600. Slika 266: Pojavnost kartografskih elementov prve ravni v obravnavanem obdobju. Pstr. 199 Slika 267: Prikaz vseh ravni kartografskih elementov na zemljevidih od sredine 16. do konca 19. stoletja. Pstr. 200 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 199 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 zemljepisna imena grajeni elementi pojasnjevalni elementi naravni elementi matematični elementi geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 199 200 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič črtice krtine pikice polkrogi senčenje trikotniki višinske črte višinske plasti višinske točke travišče gozd drugo tekoče stoječe točkovni objekti vetrovna/kompasna roža kartuša slikovne priloge drugi dekorativni elementi panorame ostale slike načrti mest zemljevidi druga dodatna okna način prikaza oblikovanost površja naravni elementi grajeni elementi zemljepisna imena matematični el. pojasnjevalni elementi rastlinstvo naselja grajeni objekti prometnice meje merilo kart. mreže naslov legenda kolofon pojasnjevalno b. dekorativni elementi dodatna okna pokrajinska imena gorska imena vodna imena naselbinska imena . grajeni objektov i h vode 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 1545 1561 1569 1572 1573 1588 1589 1593 1600 1634 1649 1657 1636 1660 1680 1681 1681 1689 1690 1700 1701 1709 1714 1719 1723 1742 1732 1742 1752 1760 1778 1782 1789 1791 1796 1800 1800 1803 1807 1810 1812 1818 1818 1819 1819 1831 1832 1836 1841 1850 1853 1853 1859 1860 1863 1873 1878 1885 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 201 6 SKLEP Za razumevanje današnje pokrajine je pomembno poznavanje njene preteklosti, saj današnja pokra- jina v veliki meri odseva preteklo dogajanje v njej. V geografiji je v zadnjem času zelo pogosta primerjava starih zemljevidov s sodobnimi, kar omogočajo geografski informacijski sistemi. S pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij lahko stari zemljevidi predstavljajo pomemben vir za ugotavljanje po krajinskih sprememb. V preteklosti so bili zemljevidi kot zgodovinski vir nemalokrat zapostavljeni oziroma njihova vsebina in povednost nista bila dovolj uporabljeni, čeprav so prvovrsten vir za prostorsko razumeva- nje pokrajine v nekem obdobju oziroma za spremljanje prostorske dinamike skozi daljša obdobja. Ne pozabimo, da je tudi zemljevid lahko ogledalo družbenih in političnih razmer časa v katere m je nastal (Zorn, Breg Valjavec in Ciglič 2018). S pričujočim delom zapolnjujemo vrzel v slovenski zgodovinski kartografiji glede razumevanja raz- voja kartografskih elementov in njihovih metod prikaza. Oblikovali smo metodologijo, s katero lahko na enostaven način primerjamo kartografske elemente skozi čas (poglavje 4) in ugotavljamo njihove izstopajoče značilnosti (poglavje 5). Prav tako smo s pomočjo l iterature in pregleda izvirnega karto- grafskega gradiva razčlenili in določili posamezne pojme, ki se pojavijo pri opisovanju kartografskih elementov (poglavje 3). V začetnem poglavju smo podali pregled zgodovine kartografije v Evropi ter opisali najpomembnejše zemljevide, ki prikazujejo ozemlje Slovenije (poglavje 2). V Sloveniji se lahko pohvalimo z zelo kakovostnimi kartografskimi deli (Gašper ič, Šolar in Zorn 2020), ž al pa do sedaj nismo imeli dela, ki bi sintezno proučilo razvoj kartografskih elementov. Pogledi sodobne kartografije so usmerjeni v današnja kartografska dela, ki se držijo dogovorjenih usmeritev. Zemljevid ni le slika oziroma pomanjšana podoba nekega ozemlja, je slika v določenem raz- merju pomanjšanega površja, najpogosteje gledanega iz navpične točke, prenesenega na ravno ploskev s pomočjo matematično zasnovane projekcije, za boljše razumevanje pojavov pa je opremljena z dogo- vorjenimi znaki in napisi (Vrišer 1998). Pri starejših zemljevidih določila izdelave zemljevida niso bila oblikovana. Posledica je bila avtorjeva izbira načina prikaza površja ter navedba podatkov. Jasen pri- mer razlike med starejšimi in sodobnimi zemljevidi je vrsta in lega med- in zunajokvirn e vsebine, ki je pri prvih najpogosteje znotraj notranjega okvira, pri drugih pa izven zunanjega okvira. Prav tako je razli- ka pri prikazih vzpetega sveta, ki se na prvih najpogosteje prikazuje s stranskimi prikazi vzpetin, na drugih pa prevlada navpični pogled. Zaradi različnih načinov prikaza in izdelave zemljevidov sta nji- hova primerjava in vsebinsko vrednotenje brez enotne metodologije pogosto otežena. S tega razloga smo skupine kartografskih elementov razdelili v tri ravni (preglednica 1). Prva raven ima pet skupin kar- tografskih elementov: • naravni elementi, • grajeni elementi, • zemljepisna imena, • matematični elementi in • pojasnjevalni elementi. Posamezne skupine elementov smo hierarhično razdelili na drugo in tretjo raven. Ravnem smo doda- li metode prikaza posameznih kartografskih elemento v. Podrobna razdelitev vseh kartografskih elementov in njihovih metod prikaza je bila osnova za izdelavo digitalnega podatkovnega obrazca, s katerim smo prou- čili zemljevide. Proučili smo 58 zemljevidov srednjega merila od sredine 16. stoletja do konca 19. stoletja. V okviru naravnih (kartografskih) elementov smo proučili prikaz oblikovanosti površja (slika 141). Največji prelom je viden na prelomu i z 1 8. v 19. stoletje, ko metodo krtin in senčenja nadomesti meto- da črtkanja (poglavje 3.2.1.1). Oblikovanost površja ima največje število metod prikaza od vseh obravnavanih kartografskih elementov. Časovno se delijo na obdobje od 16. do 18. stoletja (krtine in senčenje) ter na 19. stoletje, kjer so bile v uporabi črtice, plastnice in pikice (slika 171). Pri rastlinstvu prevladujejo prikazi gozda pre d t raviščem in drugimi prikazi. Od 16. do 19. stoletja se zmanjšuje število zemljevidov s prikazi rastlinstva, v drugi polovici 19. stoletja pa jih več ni. Značilno geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 201 202 je, da je z izjemo zemljevida iz leta 1561 rastlinstvo vedno prikazano s ploskovnim stiliziranim znakom (slika 170). Kartografi so postopoma spoznali neprimernost prikaza rastlinstva na zemljevidih srednjega merila, katere natančen prikaz zahteva dodatno terensko delo, prikaz pa omejuje preglednost in upo- rabnost zemljevida. Vode so prikazane na vseh zemljevidih, vendar se do srede 17. stoletja tudi tekoče vode prikazu- jejo s ploskovnimi znaki (slika 160), pozneje pa pride do uporabe natančnejšega črtnega prikaza. Pri poimenovanju voda se je pokazalo, da se delež poimenovanj tekočih voda postopoma zmanjšuje. V 16. stoletju so bile tekoče vode poimenovane z različnim deležem, tudi do 100 %. Od začetka 17. stoletja je poimenovanih do 50 % voda, po letu 1800 pa le do 25 % (slika 158). Razlog je lahko v izdelavi vse bolj podrobnih zemljevidov, ki prikazujejo gostejšo mrežo vodotokov. Navedba imen vseh vodotokov bi prav gotovo poslabšala preglednost zemljevida. Pri grajenih elementih izstopajo prikazi prometnic, ki so označene z enojnim ali dvojnim črtnim zna- kom. V 16. in 17. stoletju jih ni, v 18. stoletju se pojavljajo le izjemoma, v 19. stoletju pa so prikazane na vseh zemljevidih (slika 187). V se k aže na spremembo dojemanja pomembnosti poti, kar smo opi- sali v poglavju 3.2.2.3. Prikaz naselij se pogosto zamenjuje s prikazi grajenih objektov. Oboji se najpogosteje prikazujejo s točkovnimi stiliziranimi znaki. Na primeru metod prikaza in imen izbranih gradov smo preverili, ali so avtorji zemljevidov ločevali naselje od grajenega objekta (več v poglavju 4.6.2.2). ugotavljamo, da avtor- ji niso poznali vseh naselij in gradov oziroma niso ločevali med njimi ter so jih na podlagi tega (ne)pozna- vanja tudi označevali. Meje so označene na večini zemljevidov. Pri njihovem prikazu prevladujejo enojni črtni znaki pred obarvano površino. Slednja se najpogosteje pojavlja na zemljevidih 18. stoletja, črtni znaki pa so pri- kazani na zemljevidih v celotnem obravnavanem obdobju (slika 197). Pri matemat ičnih e lementih smo obravnavali kartografsko mrežo in merilo. Pojavljata se na večini zemljevidov. Merilo je najpogosteje prikazano v opisni obliki, zelo pogosto tudi v grafični, izjemoma pa se pojavlja številčno merilo (slika 237). Kartografska mreža ni poimenovana na nobenem zemljevidu. Na zemljevidih do 19. stoletja so prev- ladovali le podatki o stopinjah med okvirjema zemljevida, pozneje pa je na večini zemljevidov narisana tudi mreža poldnevnikov in vzporednikov (slika 240). Večji del je stožčnih ali stožčni podobnih projek- cij, od srede 17. stoletja pa se mestoma pojavi tudi valjna (slika 243). Zemljepisna imena so prisotna na vseh zemljevidih. Pokrajinska imena so pretežno zapisana z veli- kimi tiskanimi črkami, ostala zemljepisna imena pa z malimi. Skoraj na vseh zemljevidih so imena tek očih voda navedena v obratni smeri ali smeri toka. Pri ocenjevanju grafičnih spremenljivk se pri vseh zem- ljepisnih imenih najpogosteje spreminja spremenljivka velikost, pogosto pa tudi spremenljivka oblika (slika 230). Skupino pojasnjevalnih elementov smo za raziskavo oblikovali na novo. Naslov je na večini zem- ljevidov, in sicer znotraj notranjega okvira zemljevida. Prav tako so pogosti prikazi dek orativnih elementov. M ed njimi izstopa kartuša, ki je na večini zemljevidov iz obdobja med 16. in 18. stoletjem, pozneje pa se postopoma ne prikazuje več. Nasprotno pa se v 19. stoletju pojavljajo drugi dekorativni elementi (vinjeta, jajcu podoben okvir), pred tem pa jih skoraj ni. Legenda je pogosteje prisotna na mlajših zem- ljevidih, saj je do začetka 18. stoletja ni. Kolofon se pojavlja na zemljev idih v celotnem obravnavanem obdobju, prav tako tudi pojasnjevalno besedilo in dodatna okna, a redkeje (slika 265). V obravnavanem obdobju je imela evropska kartografija različna središča. Tako se je tudi na zem- ljevidih slovenska ozemlja zrcalila nizozemska, belgijska, francoska, italijanska ter predvsem nemška in avstrijska kartografija. Na to kažejo že imena avtorjev zemljevidov. ugotavljamo, da l ahko le tri avtor- j e proučenih zemljevidov obravnavamo kot »domače«. Gre za avtorje, ki so živeli (Valvasor in Kozler) ali daljše obdobje delovali (Hacquet) na ozemlju današnje Slovenije (slika 268). Posamezne vrste kartografskih elementov so se razvijale z različno hitrostjo (slika 267). Ponekod je prišlo do »verižne reakcije«, kjer je sprememba načina prikaza oziroma pogostosti ene vrste Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 203 kartografskih elementov vplivala na drugo vrsto kartografskih elementov. Tako na primer prehod iz sti- lizirane metode prikaza (krtine) v plastično (črtice) metodo prikaza površja in posledično »sprostitvijo« prostora na zemljevidu, vpliva na pogostejšo uporabo drugih elementov (na primer prometnic, tekočih voda, zemljepisnih imen). Prikazi rastlinstva (gozd) postopoma izginjajo, nadomeščajo pa jih dr ugi kar- t ografski elementi (na primer rečna mreža, oblikovanost površja, prometnice, zemljepisna imena). Povečanje števila prikazov tekočih voda vpliva na manjše število (delež) vodnih imen. Od konca 18. stoletja narašča gostota prometnic, kar vpliva na boljšo orientacijo, a hkrati na slabšo berljivost zem- ljevida. Pogosta je tudi velika podobnost s tekočimi vodami. uporabljen metodološki pristop omo goča hkratno proučevanje poljubnega števila zemljevidov, s pod- obnimi lastnostmi. Nadgradnja metodologije je mogoča predvsem s spremembo nabora iskanih podatkov. V primeru izbora sodobnejših zemljevidov bi bilo tako treba nadgraditi predvsem nabor metod prikaza. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 število Avstrija Belgija Francija Italija Madžarska Nemčija neznano Nizozemska Slovenija Združeno kraljestvo Slika 268: Avtorji proučenih zemljevidov glede na poreklo današnjih držav. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 203 204 7 SEzNAM VIROV IN LITERATURE Ahmad, S. M. 1992: Cartography of al-Sharif al-Idrisi. The history of cartography 1: Cartography in the Traditional Islamic and South Asian Societies. Chicago, London. Albertinischer Plan, 2015. Encyclopedia of Austria. Allen, P. 1997: The atlas of atlases. The map maker’s vision of the world. London. Alois Senefelder, 2015. Encyclopaedia Britannica. London. Medmrežje: http: //www.britannica.com/bio- graphy/Alois-Senefelder (14. 7. 2020). Anson, R. W., Ormeling, F. J. (ur). 1993: Basic Cartography for students and technicians. London, New York. Arnhold, H. 1986: Geographisches Institut Weimar. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Aschoff, C. 2015: Krain - Istrien. Die Retro Bibliothek. Nachschlagewerke zum Ende des 19. Jahrhunderts. M edmrežje: http://www.retrobibliothek.de/retrobib/seite.html?id=109769 (18. 10. 2021). Atlas of the Counties of England & Wales, 2002. university of Glasgow, Glasgow. Medmrežje: http://special.lib.gla.ac.uk/exhibns/month/june2002.html (25. 3. 2020). Atlas, 1997. Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Prva knjiga. Ljubljana. Aujac, G. 1987a: The Foundations of Theoretical Cartograp hy i n Archaic and Classical Greece. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Aujac, G. 1987b: Greek cartography in the early Roman world. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Bagrow, L. 1985: History of Cartography. Chicago. Barbon, C. 20 06: C arte di confine. Dai domini di San Marco ai possedimenti asburgici. Sei secoli di manoscritti, edizioni a stampa, cartografia e vedute. 40. Gorizia. Barry Lawrence Ruderrman Antique Maps Inc. 2021a: Carlo Naya. Medmrežje: https://www.raremaps.com/ gallery/detail/64919/the-carlo-naya-facsimile-of-the-fra-mauro-mappa-mundi-naya (3. 6. 2021). Barry Lawrence Ruderrman Antique Maps Inc. 2021b: Henricu s H ondius - Gerard Mercator. Karstia, Carniola, et Windorum, Marchia cum confinys. Medmrežje: Http://www.raremaps.com/gallery/ detail/11963/Karstia_Carniola_et_Windorum_Marchia_cum_confinys/Mercator-Hondius.html (5. 8. 2021). Barry Lawrence Ruderrman Antique Maps Inc. 2021c: Gerard Valk. Circuli Austriaci Orientalior Pars … Medmrežje: Https://www.raremaps.com/gallery/detail/26005/Circuli_Austriaci_Orie ntalior_Pars_ in_qua_Austria_Properia_et_abea/Valk.html%20%2822.%201.%202015%29 (5. 8. 2021). Baynton-Williams, A. 2006: Woodcuts. MapForum.com. Specialist Antique Map Magazine. Medmrežje: http://www.mapforum.com/08/8wood.htm (25. 7. 2019). Beguš, I. 2014: Portulanske karte in atlasi majorške šole: upodobitve Sredozemlja in Jadrana v 16. stoletju. Annales 24-2. Behaim, M. 2004: Encyclopedia.com, Encyclopedia of World Biography. Medmrežje: http://www.encyc- l opedia.com/topic/Martin_Behaim.aspx (27. 3. 2020). Bernleithner, E. 1972: Introduction. Austria Vienna 1561. Lazius, Wolfgang. Typi chorographici prouin: Austriae. Theatrum orbis terrarum, series of atlases in facsimile 6. Amsterdam. Medmrežje: https://www.carydalebooks.com/pages/books/3475/wolfgang-lazius/austria-vienna-1561 (5. 2. 2020). Bertin, J. 1981: Graphics and Graphic Information-Processing. Berlin, New Yo rk. Bezlaj, F. 1956: Slovenska vodna imena. Ljubljana. Bibliothèques municipales de Chambéry, 2021: Carte générale du Théâtre de la Guerre en Italie et dans les Alpes. Medmrežje: https://bibliotheque-numerique.chambery.fr/collection/item/23814-carte-gene- rale-du-theatre-de-la-guerre-en-italie-et-dans-les-alpes (4. 6. 2021). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 205 BLR – Larry Lawrence Ruderrman Antique Maps Inc. 2021a: Carlo Naya. Medmrežje: https://www.rare- maps.com/gallery/detail/64919/the-carlo-naya-facsimile-of-the-fra-mauro-mappa-mundi-naya (3. 6. 2021). Bognar, A. 2001: utjecaj prirodno-geografske osnove na razvoj hrvatsko-slovenske granice. Dela 16. Bohinec, V. 1969: Slovenske dežele na zemljevidih od 16. do 18. stoletja. Ljubljana. Bohinec, V. 1975: Pete r Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Ljubljana, Tr st, Celovec. Boundary Classification Systems, 2019. Eurêka – Lexicon for understanding the Human Experience. Medmrežje: http://eurekaencyclopedia.com/index.php/Category:Boundary_Classification_Systems (23. 7. 2020). Bowersock, G. W. 1994: Roman Arabia. Cambridge, London. Bratec Mrvar, R., Birsak, L., Fridl, J., Kladnik, D., Kunaver, J. 2011: K ocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica. Geografija Slovenije 22. Ljubljana. Brown, L. A. 1979: The story of maps. New York. Brunet-Jailly, E. 2010: The state of borders and borderlands studies 2009: A historical view and a view from the Journal of Borderlands Studies. Eurasia Border Review 1-1. Bugayevsky, L. M., Snyder, J. P. 1995: Map projections: a reference manual. London. Campbell, B. 2012a: Gromatici. The Oxford Classical Dictionary, 4th edition. Oxford. Campbell, B. 2012b: Hyginus. The Oxford Classical Dictionary, 4th edition. Oxford. Campbell, T. 1987: Portolan Charts from the Late Thirteenth Century to 1500. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Carinthia, Carniola and Cilleia by F. De Wit c, 1680. S anderus – antique maps and books. Medmrežje: https://sanderusmaps.com/en/our-catalogue/detail/165658/antique-map-of-carinthia-carniola-and- cilleia-by-f-de-wit/ (1. 9. 2021). Cartoccio, 2009: The Free Dictionary. Dizionario italiano. Farlex. Medmrežje: https://it.thefreedictiona- ry.com/cartoccio (24. 7. 2020). Cartouche, 1996: Le Robert quotidien: dictionnaire pratique de la langue française. Pa ris. Clarke, K. C. 2013: What is the World’s Oldest Map? The Cartographic Journal 50-2. DOI: https://doi.org/ 10.1179/0008704113Z.00000000079 Codicum Facsimiles, 2019: Ptolemy’s Cosmography. Medmrežje: http://www.scrinium.org/en-us/ Commission/Vatican-Apostolic-Library/ptolemys-cosmography (28. 3. 2020). Collection Felbar, 2021a: De Jode, Gerard: Karta Tirola/Karta Kranjske, Krasa i Goričke. Medmrežje: http://www. felbar.com/hr/map/autors/a-e/page/5/view/104 (2. 9. 2021). Collection Felbar, 2021b: Cantelli da Vignolla, Giacomo: karta Štajerske, Kranjske i Koruške. Medmrežje: http://www.felbar.com/hr/map/autors/a-e/page/4/view/225 (2. 9. 2021). Collection Felbar, 2021c: van der Bruggen, Johann: Karta vojvodine Kranjske. Medmrežje: http://www.fel- bar.com/hr/map/autors/u-z/page/1/view/306 (2. 9. 2021). Collection F elbar, 2021d: Seutter, Georg Matthäus: Karta vojvodine Kranjske, Vindijske marke i Istre. Medmrežje: http://felbar.com/cro/map/autors/p-t/page/1/view/151/ (2. 9. 2021). Collection Felbar, 2021e: de Vaugondy, Didier Robert: Karta južnog dijela austrijskih zemalja. Medmrežje: http://felbar.com/cro/map/autors/a-e/page/1/view/24/ (2. 9. 2021). Cosgrove, D. E. 2007: Images of Renaissance Cosmog raphy, 1450 –1650. The history of cartography 3: The History of Renaissance Cartography: Interpretive Essays. Part 1. Chicago, London. Crampton, J. W. 2010: Mapping. A Critical Introduction to Cartography and GIS. Chichester. Čop, D. 2002: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8-2. d.Lib.si – Digitalna knjižnica Slovenije, 2021a: Circuli Austriaci : in quo Sunt Ar chiducatus A ustriae Ducatus Stiriae Carintiae Carniolae Comitatus Tirolis … Medmrežje: https://www.dlib.si/details/ uRN:NBN:SI:IMG-4M0u5ABY (5. 8. 2021). d.Lib.si – Digitalna knjižnica Slovenije, 2021b: Exactissima Ducatus Carniolae, Vindorum Marchiä et Histriae. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/uRN:NBN:SI:img-CHIVHDIL (31. 8. 2021). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 205 206 d.Lib.si – Digitalna knjižnica Slovenije, 2021c: Exactissima Ducatus Carniolae, Vindorum Marchiä et Histriae. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/uRN:NBN:SI:IMG-MJ2G6RD0 (31. 8. 2021). d.Lib.si – Digitalna knjižnica Slovenije, 2021d: Königreich Illyrien, Gouvernement Laibach Charte der Kreise. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/uRN:NBN:SI:IMG-GVXFFuGQ (1. 9. 2021). d.Lib.si – Digitalna knjižnica Slo venije, 2021e: Karte des Kronlandes Steiermark. Narodna in uni- verzitetna knjižnica. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/uRN:NBN:SI:DOC-GRSFVuQu (1. 9. 2021). D avid Rumsey Map Collection, 2021: Illyrien. Medmrežje: http://www.davidrumsey.com/luna/servlet/ detail/RuMSEY~8~1~21897~680053:Illyrien- (1. 6. 2021). Delano Smith, C. 1985: Cartographic Signs on European Maps and their Explanation before 170 0. Imago M undi 37. Delano Smith, C. 1987: Cartography in the Prehistoric Period in the Old World: Europe, the Middle East, and North Africa. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Delano-Smith, C. 2007: Signs on Printed Topographical Maps, ca. 1470–ca. 1640. The history of car- tography 3: Cartography in the European Ren aissance. Chicago, London. Dempsey, C. 2011: Elements of a Map. Medmrežje: https://www.gislounge.com/whats-in-a-map/ ( 25. 5. 2021). Dictionnaire pratique de la langue française, 1996. Paris. Digitalne zbirke Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu, 2021. Medmrežje: https://digitalna.nsk.hr/ pb/?object=info&id=11143 (6. 8. 2021). Dilke, O. A. W. 1985: Greek and Roman Maps. London. Dolenc, D., Fridl, J., J osipovič, D., Kladnik, D., Perko, D., Ravbar, M., Repolusk, P., urbanc, M., Žnidaršič, T., Žnidaršič, E. 2007: Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana. Dörflinger, J. 1986a: Hondius Jodocus. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg (1). Wien. Dörflinger, J. 1986b: Reilly Franz Johann Joseph von. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis z um Ersten We ltkrieg (2). Wien Dörflinger, J. 1988: Die österreichische Kartographie im 18. und zu Beginn des 19. Jahrhunderts: unter besonderer Berücksichtigung der Privatkartographie zwischen 1780 und 1820. Österreichische Karten des 19. Jahrhunderts. Wien. Dörflinger, J. 2004: Vom Aufstieg der Militärkartographie bis zum Wiener Kongress (1884 bis 1815). Österreichische Kartographie. Wien. Dörflinger, J., Hühnel, H. 1995: Atlantes Austriaci. Österreichische Atlanten: 1561–1918 1-1. Wien, Köln, We imar. Dörflinger, J., Neunteufl, W. 1986: Krain. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg 1. Wien. Dörflinger, J., Wagner, R., Wawrik, F. 1977: Descriptio Austriae. Österreich und seine Nachbarn im Kartenbild von der Spätantike bis ins 19. Jahrhundert. Wien. Drakoulis, D . 2007: The study of late antique cartography through web based sources. E-Perimetron 2-3. Medmrežje: http://www.e-perimetron.org/Vol_2_3/Drakoulis.pdf (13. 10. 2021). Durand, F., Curtis, R. 2014: Maps of Malaysia and Borneo: Discovery, Statehood and Progress. Kuala Lumpur, Singapur. Edney, M. H. 2009: History of Cartography. Dictionary of Human Geography. Malden, Oxford. Ekman, S. 2013: Here be Drag ons: Exploring Fantasy Maps and Settings. Middletown. Encyclopedia Ichnographica, 1998: Porticus Vipsania. Medmrežje: http://www.quondam.com/e28/ 2897.htm (25. 3. 2020). Europeana, 2021: Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia / Ger. Mercatore Auctore. Internet: https://www.europeana.eu/sl/item/9200517/ark__12148_btv1b55005267s (1. 9. 2021). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašpe rič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 207 Fidl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. (ur.) 1998: Geografski atlas Slovenije: država v pro- storu in času. Ljubljana. Fischer, W. 1985: Lehmann, Johan Georg. Neue Deutsche Biographie. Berlin. Medmrežje: Http://daten.digitale-sammlungen.de/0001/bsb00016332/images/index.html?fip=193.174.98.30&id= 00016332&seite=1 (2. 8. 2019). Flygare, J. B. 2006: The Babylonian Map of the World – and its wo rld v iew. Medmrežje: https://doc- player.net/41512356-The-babylonian-map-of-the-world.html (17. 9. 2020). Frajer, J., Geletič, J. 2011: Research of historical landscape by using old maps with focus to its posi- tional accuracy = Preučevanje zgodovinskih pokrajin s pomočjo starih kart, s poudarkom na lokacijski natančnosti. Dela 36. French, J. (ur.) 1999a: Blaeu family. Tooley’s Dictionary of Mapmakers. Tr ing, Herts. French, J. (ur.) 1999b: Danckerts family. Tooley’s dictionary of mapmakers. Tring, Herts. French, J. (ur.) 1999c: Berry, William. Tooley’s Dictionary of Mapmakers. Tring, Herts. French, J. (ur.) 1999d: Bruynsz. Tooley’s Dictionary of Mapmakers. Tring, Herts. French, J. (ur.) 1999e: Bacler D’Albe. Tooley’s dictionary of mapmakers. Tring, Herts. French, J. (ur.) 2001a: Elwe, Jan Barend. To oley’s dictionary of mapmakers. Revised Edition. Riverside. French, J. (ur.) 2001b: Gräf Carl. Tooley’s dictionary of mapmakers. Tring, Herts. Fridl, J. 1998: Oris razvoja kartografije in geografije. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlas Slovenije. Geografija Slovenije 2. Ljubljana. Fridl, J. 2005: Kartogra fska podob zemljevidov 19. stoletja. Atlant. Ljubljana. Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D., urbanc, M. (ur.) 2005: Atlant. Ljubljana. Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D., Zupančič, J. (ur.) 2001: Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Fridl, J., Mihevc, B. 2001: Razvoj slovenske kartografije in geografije. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Fridl, J., Šolar, R. 20 11: Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozem- lja od 16. do 19. stoletja. Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem. Ljubljana. Gabrovec, M., Perko, D. 1998: Zgodovinske dežele Slovenije. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Gašperič, P. 2007: Cartographic images of Slovenia through time = Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas. Acta Geographica Slove nica 47-2. DOI: https ://doi.org/10.3986/AGS47205 Gašperič, P. 2010: O Zemljevidu Ilirskih provinc avtorja Gaetana Palme iz leta 1812. Acta Geographica Slovenica 50-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50205 Gašperič, P. 2018: Stari zemljevidi ozemlja Slovenije. Historični seminar 13. Ljubljana. Gašperič, P., Fridl, J., Volk Bahun, M. 2020: Slovenia on Maps. The Geography of Slovenia: Small but Diverse. C ham. DOI: https ://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_16 Gašperič, P., Komac, B. 2020: Remapping fictional worlds: A comparative reconstruction of fictional maps. The Cartographic Journal 57-1. DOI: https://doi.org/10.1080/00087041.2019.1629168 Gašperič, P., Orožen Adamič, M., Šumrada, J. 2012: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812 = Carte des Provinces illyriennes de 1812. Ljubljana. Gašperič, P., Perko, D., Zorn, M. 2018: Cartographic presentations of borders on old maps of Slovenia. A cta Geobalcanica 4-2. DOI: https://doi.org/10.18509/AGB.2018.08 Gašperič, P., Šolar, R., Zorn, M. 2020: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Ljubljana. Geografski terminološki slovar, 2005. Ljubljana. Geršič, M. 2020: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Geografija Slovenije 36. Ljubljana. Gibson, M. 1993: N ippur - Sacred City Of Enlil. The Oriental Institute of The university of Chicago. Medmrežje: https://oi.uchicago.edu/research/projects/nippur-sacred-city-enlil-0 (17. 9. 2020). Golec, B. 2010: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgo- dovino slovenskega ozemlja – 2. del. Arhivi 33-2. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 207 208 Golia, L. M. 1952: Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju. Zgodovinski časopis VI/VII. Goss, J. 1993: The Mapmaker’s Art. An Illustrated History of Cartography. Chicago. Götzfried Antique Maps, 2019: Willem Janszoon Blaeu. Medmrežje: http://www.vintage-maps.com/ shop_content.php?coID=15&manID=62 (9. 7. 2020). Grafenauer, B. 1960: Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine. Ljubljana. Hacquet, B. 2020: Oryctographia Carniolica ali Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma s osednjih dežel. Prvi del. Cerknica, Ljubljana. Halsall, P . 1998: Notitia Dignitatum. Medieval Sourcebook. Fordham university. Medmrežje: https://sour- cebooks.fordham.edu/source/notitiadignitatum.asp (17. 9. 2020). Harley, J. B., Woodward, D. (ur.) 1987: Cartogra phy i n Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. The history of cartography 1. Chicago, London. Harrell, J. A., Brown, V. M. 1992: The world’s oldest surviving geological map - the 1150 BC Turin papyrus from Egypt. Journal of Geology 100-1. Hébert, J. R. 2003: The Map That Named America. Information Bulletin, The Libary of Congress. Medmrežje: http://www.loc.gov/loc/lcib/0309/maps.ht ml (25. 7. 2019). Henry Davis Consulting, 1998: World Maps of al-Idrisi. Cartographic Images. Internet: http://www.henry- davis.com/MAPS/EMwebpages/219mono.html (17. 9. 2020). Henry Davis Consulting, 2015: Tabula Peutingeriana. Cartographic Images: http://www.henry- davis.com/MAPS/AncientWebPages/120A.html (17. 9. 2020). Höck, J., Leitner, F. W. 1984: Kärnten in alten Landkarten bis 1809: Ausstellung a nläßlich der 100-Jahr- Feier des Landesmuseums für Kärnten 1884–1984. Klagenfurt. Holz, E. 1994: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ljubljana. Holzer, G., Newby, V., Svatek, P., Zotti, G. (ur.) 2015: A World of Innovation: Cartography in the Time of Gerhard Mercator. Newcastle. Hoyle, F. 1971: Astronomija. Ljubljana. ICA – International Cartographic Association, 2003: A St rategic Plan for the International Cartographic Association 2003–2011. Medmrežje: https://icaci.org/files/documents/reference_docs/ICA_Strategic_ Plan_2003-2011.pdf (17. 9. 2020). ICA – International Cartographic Association, 2015: Copper Engraving Plates. Copper Development Association Inc. International Copper Association. Medmrežje: http://www.copper.org/education/ history/60centuries/industrial_a ge/coppereng.html (30. 3. 2020). James, P., Thorpe, N. 1995: Ancient Inventions. New York. James, S. 2004: The arms and armour and other military equipment. The excavations at Dura-Europos conducted by Yale university and the French Academy of Inscriptions and Letters, 1928 to 1937. Final report VII. London. Jenny, B., Jenny, H., Hurni, L. 2009: Alte Karten als historische Quelle: wie lässt sich die ge ometrische Genauigkeit des Karteninhalts abschätzen? Geschichte und Informatik 16. DOI: https://doi.org/10.5169/seals-326532 Kač, T. 2005: Celje na zemljevidih od 16. do sredine 19. stoletja: iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje. Razstavni katalog. Celje. Kaj je kolofon? 2021. NuK – Narodna in univerzitetna knjižnica. Medmrežje: https://www.nuk.uni-lj.si/ informacije/obvezni-izvod-dodatne-informacije (13. 10. 2021). Karamustafa, A. T. 1992: Introduction to Islamic Maps. Cartography in the Traditional Islamic and South A sian Societies. History of Cartography. Volume 2, Book 1. Chicago. Karrow, R. W. 1993: Mapmakers of the Sixteenth Century and Their Maps. Chicago. Kavčič, J. 2011: Jožef Mrak in njegov čas. Idrija. Kladnik, D. 2001: Geografija. Tržič. Kladnik, D. 2005: Zemljepisna imena v Atlantu in n jihov pomen za sodobno imenoslovje. Atlant. Ljubljana. K ladnik, D. 2007: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 209 Kladnik, D., Geršič, M., Perko, D. 2020: Slovenian geographical names. Geoscapes 2. Acta Geographica Slovenica 60-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394 Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovar slovenskih eksonimov – pojasnila. Ljubljana. Medmrežje: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/sse-pojasnila-slo.pdf (23. 7. 2020). Kladnik, D., Pipan, P ., Gašperič, P . 2014: Poimenovanja Piranskega zaliva. G eografija Slovenije 27. Ljubljana. K lemenčič, M. M. 2002: Miselna slika pokrajin. Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. Koeman, C. 1988: Miscellanea Cartographica: Contributions to the history of carography. utrecht. Koeman, C., Schilder, G., van Egmond, M., van der Krogt, P. 2007: Commercial Cartography and Map Production in the Low Countries, 1500–ca. 1672. The history of cartography 3: The Hist ory of Renaissance Cartography: Interpretive Essays. Part 1. Chicago, London. Kolanović, J., Šumrada, J. 2005: Napoléon et son administration en Adriatique orientale et dans les Alpes de l’Est 1806-1814 : guide des sources = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području istočnih Alpa 1806-1814 : arhivski vodič = Napoleone e la sua amministrazione sulla sponda orientale dell’Adriatic o e nelle Alpi orientali 1806-1814 : guida alle fonti = Napoleon und seine Verwaltung im östlichen Adria- und Alpenraum 1806-1814 : ein Führer zu den Quellen = Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814 : arhivski vodnik = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području istočnih Alpa 1806-1814 : vodič kroz arhivsku građu. Zagreb. Komac, B., Zorn , M. 2016: Naša družba 4. učbenik za družbo v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana. K onvitz, J. W. 1987: Cartography in France: 1660–1848. Chicago, London. Kordiš, I. 2014: Zemljovid slovenske dežele in pokrajin/The Map of the Slovenian Land and Regions. Kočevje. Kordiš, I., Škufca, I. 1996: Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Kočevje. Korošec, B. 1978: Naš prostor v času in projekciji. Ljubljana. K orošec, B. 1988: Steinbergova predidrijska leta. Idrijski razgledi 33-1. Korošec, B. 1991: Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana. Korošec, B. 1992: Steinbergova idrjska leta 1724–1747. Idrijski razgledi 37, 1-2. Kozličić, M. 1995: Kartografski spomenici hrvatskoga Jadrana. Izbor karata, planova i veduta od kraja 17. stoljeća. Zagreb. Kranjec, S. 196 4: Geografija. Slovenska matica 1864–1964. Ljubljana. Kratochwill, M. 1985: Lazius, Wolfgang. Neue Deutsche Biographie 14. Medmrežje: http://www.deutsc- h e-biographie.de/ppn118726870.html (10. 7. 2020). Kratochwill, M. 1986: Hirschvogel Augustin. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg 1. Wien. Kretschmer, I. 1986a: Geländedarstellung. Lexikon zur Geschichte der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Kretschmer, I. 1986b: Bergstrichzeichnung. Lexikon zur Geschichte der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Kretschmer, I. 1986c: Maβstabsangabe. Lexikon zur Geschichte der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 2. Wien. Kretschmer, I. 1986d: Kartusche. Lexikon zur Geschichte der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Kretschmer, I., Messner, R. 1986: Landesaufnahme. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg 1. Wien. Krušič, M. (ur.) 1982: Leksikoni Cankarjeve založbe – geografija. Ljubljana. Lafreri-School Maps & Atlases, 2006. Medmrežje: http://www.mapforum.com/01/lafreri.htm (8. 7. 2020). Lago, L. 1989 : Theatrum Adriae: dalle Alpi all`Adriatico nella cartografia del pa ssato. Trieste. Lago, L. 1996: Stare karte Jadrana. Pula. Lago, L., Rossit, C. 1981: Descriptio Histriae: la penisola istriana in alcuni momenti significativi della sua tradizione cartografica sino a tutto il secolo XVIII. Trieste. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 209 210 Lago, L., Rossit, C. 1986: Pietro Coppo: Le »Tabulae« (1524-1526) una preziosa raccolta cartografica custodita a Pirano I. Trieste. Lapaine, M., Kljajić, I. 2009: Hrvatski kartografi. Biografski leksikon. Zagreb. Lapaine, M., Kuveždić, A. 2007: O razvoju kartografskih projekcija. Kartografija i Geoinformacije. Zagreb. Lasserre, F. 1969: Marinos, von Tyros. Der Klein Pauly: Lexikon der Antike. Band 3. St uttgart. Lazius, W. 1906: Karten der österreichischen Lande und des Königreichs ungarn aus den Jahren 1545–1563. Innsbruck. Medmrežje: http://www.dlib.si/stream/uRN:NBN:SI:DOC-WYVEHXTT/ d094afcf-e028-4a48-b454-81e122ec7280/PDF (5. 2. 2020). Leban, V. 1954: Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske. Geografski vestnik 26. Lechthaler, M. 2007: Od zvijezda do karte. Pioniri kartografije - od starog vijeka d o pojave Mercatora. Kartografija i Geoinformacije. Zagreb. Likovič, J., Bohinec, B., Dobre, A., Golia, L. M., Petru, P., Sedej, I. 1972: Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana. Linhart, A. T. 1981: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Ljubljana. Livingston, M. 2002: Modern Medieval Map Myths: The Flat World, Ancient Sea-Kings, and Dragons. Medmrežje: http://stran gehorizons.com/non-fiction/articles/modern-medieval-map-myths-the-flat- w orld-ancient-sea-kings-and-dragons/ (21. 9. 2020). Longitude found – the story of Harrison’s Clocks, 2020. Royal Museums Greenwich. Medmrežje: https://www.rmg.co.uk/discover/explore/longitude-found-john-harrison (24. 7. 2020). Longyka, I. 1999: Prikazi slovenskega ozemlja. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana. Lovrić, P. 198 8. Opća kartografija. Zagreb. Ly nam, E. 1953: The mapmaker’s art. Essay on the History of Maps. London. Maps and Cartography, 2015. GIS Research & Map Collection. Maps Tuturial: The Elements of a Map. Ball State university Libraries. Medmrežje: http://www.bsu.edu/libraries/collections/gcmc/tutorials/ pdfs/mapscartographymapelements.pdf (1. 8. 2019). Marković, M. 1993: Descriptio Croatiae. Hrvatske zeml je na geografskim kartama od najstarijih vremena do pojave prvih topografskih karata. Zagreb. Marković, M. 2002: Klaudije Ptolemej. O razvoju kartografije do otkrića longitude. Zagreb. Marušič, B. 1989: Goriška. Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek. Ljubljana. Meece, S. 2006: A bird’s eye view - of a leopard’s spots The Catalhöyük ‘map’ and the development of cartographic representation in prehistory. An atolian St udies 56. Meter, 2021. Medmrežje: http://www.metric-conversions.org/sl/dolzina/meter-pretvornik.htm (18. 10. 2021). Meurer, P. H. 1991: Fontes Cartographici Orteliani: Das »Theatrum Orbis Terrarum« von Abraham Ortelius und seine Kartenquellen. Weinheim. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Millard, A. R. 1987: Cartography in the Ancient N ear East. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Mišković, V. 2003: Baročna kartografija in grafika na Kranjskem v 18. stoletju. Katalog razstave. Ljubljana. Moll’s map collection, 2021: Karstia, Carniola, Histria et Windorvm Marchia. Medmrežje: http://mapy.mzk.cz/ en/mzk03/001/039/003/2619266926/ (1. 9. 2021). Molnár, G. , Podobnikar, T., Timár, G. 2009: Mozaičenje listov kart merila 1 : 75.000 tretje vojaške izme- re avstro-ogrske / Mosaicking the 1:75,000 maps of the third military survey of the Austro-hungarian empire. Geodetski vestnik 53-3. Molnár, G., Timár, G. 2009: Mosaicking of the 1:75000 sheets of the Third Military Survey of the Habsburg Empire. Acta Geodaetica et Geophysica Hungarica 44-1. DOI: https://do i.org/10.1556/ A Geod.44.2009.1.11 Monmonier, M. 1996: How to lie with maps. Chicago, London. Multi-Sheet Map Sets, 2021. General Collections. Library of Congress. Medmrežje: https://guides.loc.gov/ maps-illustrated-guide/multi-sheet-maps (13. 10. 2021). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 211 Münchener Digitalisierungszentrum, 2021: Volkomen Reis-Atlas, van Geheel Duitschland. Medmrežje: https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb11191795?page=324 (16. 8. 2021). Nabbefeld, A. 2008: Römische Schilde: Studien zu Funden und bildlichen Überlieferungen vom Ende der Republik bis in die späte Kaiserzeit. Rahden. Neumann, J. 1997: Encyclopedic Dictionary of Cartography in 25 languages. München. Nyström, S. 2014: Šmohor. ustni vir. O’Connor, J. J., Robertson, E. F. 2002: »Petrus Apianus«. MacTutor History of Mathematics. School of Mathematics and Statistic. universitty of St. Andrews. Scotland. Medmrežje: http://www-histo- ry.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Apianus.html (25. 7. 2019). Ogrin, D. (ur.) 2019a: Razvoj geografije na Slovenskem: 100 let študija geografije na univerzi v Ljubljani. L jubljana. O grin, D. 2017: Geografija v antiki in prikazi slovenskega ozemlja iz tega časa. Dela 48. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.48.95-114 Ogrin, D. 2018: Razvoj geografije v srednjem veku. Dela 49. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.49.75-94 Ogrin, D. 2019b: Geografska misel od antike do 19. stoletja. Razvoj geografije na Slovenskem – 100 let študija geografije na univerzi v Ljubljani. Ljubljana. Og rin, D. 2019c: Geografija v Evropi in na Slovenskem v času velikih geografskih odkritij. Dela 51. DOI: h ttps://doi.org/10.4312/dela.51.73-110 Orožen, F. 1901: Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem času. Ljubljana. Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. December 1869, 1872. Bearbeitet von der K. K. statistichen Central-Commission . Graz. Memdrežje: https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/831/Orts-Repertorium_Stajerska_1870.pdf (27. 7. 2020). Osher Map Library and Smith Center for Cartographic Education, 2021. Medmrežje: https://oshermaps.org/ browse-maps?id=40513 (1. 9. 2021). Ost, J. 2016: Historische Kartographie. Medmrežje: http://waswarda.de/historische-kartographie/ (18. 5. 2021). Paulus Swaen Inc., 2021: Merian, M. – Karstia, Carniola, Histria ef Windorum Marchia. Medmrežje: http://www.swaen.com/antique-map-of.php?id=15280 (5. 8. 2021). Pedley, M. S. 1992: Bel et utile: the work of the Robert de Vaugondy family of mapmakers. Tring. Pelc, S. 1993: Razdalja kot eden temeljnih pojmov v prometni geografiji. Geografski glasnik 55. Pelletier, M. 2007: National and Regional Mapping in France to About 1650. The history of cartography 3. C artography in the European Renaissance. Part 2. Chicago, London. Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2002: Atlasi, kartografija in geografija. Družinski atlas sveta. Ljubljana. Perko, D. 2005: Zemljevid in atlas, kartografija in geografija. Atlant. Ljubljana. Perko, D., Zorn, M., Ciglič, R., Bre g Valjavec, M. 2019: Changing River Courses and Border Determination Challenges: The Case of the Slovenian–Croatian Border. Geospatial Challenges in the 21st Century. C ham. Peršolja, B. 2003: Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe. Geografski vestnik 75-2. Petek, F., urbanc, M. 2004: The Franziscean Land Cadastre as a key to understanding the 19th-cen- tury cultural landscape in Slovenia = Fran ciscejski k ataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju. Acta Geographica Slovenica 44-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS44104 Peterca, M. 2001: Matematična kartografija. Ljubljana. Peterca, M., Radošević, N., Milisavljević, S., Racetin, F. 1974: Kartografija. Beograd. Petrovič, D. 2010: Topografija in kartografija. Programska zasnova in priprava gradiv za izvedbo st ro- kovnega dela izpita iz geodetske stroke. Inženirska zbornica Slovenije. Izpitni program. Medmrežje: h ttps://vdocuments.mx/topografija-in-kartografija.html (21. 9. 2020). geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 211 212 Petto, C. M. 2007: When France Was King of Cartography. The Patronage and Production of Maps in Early Modern France. Plymouth. Podobnikar, T. 2002: Razvoj predstavitev modela površja zemlje. Geodetski vestnik 46-3. Polič, M. 2002: Doumevanje okolja. Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. Portolan, 2002. The Oxford Essential Dictionary of the u.S. Military. Oxford. Medmrežje: http://www.oxfor- drefer ence.com/view/10.1093/acref/9780199891580.001.0001/acref-9780199891580-e-6219 ( 19. 7. 2019). Project Gutenberg, 2006. International conference held at Washington for the purpose of fixing a Prime meridian and universal day, October 1884. Medmrežje: http://www.gutenberg.org/files/ 17759/17759-h/17759-h.htm (3. 9. 2021). Ptolemaeus, C. 1976: Mala splošna enciklopedija 3. Ljubljana. Radovan, D. 1995: Slova r toponimske terminologije. Ljubljana. Raisz, E. 1948: General cartography. New York, London. Rajšp, V., Ficko, M. (ur.) 1994: Slovensko ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. sto- letja. Vzorčni zvezek. Ljubljana. Rajšp, V., Ficko, M. (ur.) 1995: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 1. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 1. L jubljana. Rajšp, V., Ficko, M., Grabnar, M., Kološa, V., Serše, A. (ur.) 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 2. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 2. Ljubljana. Rajšp, V., Grabnar, M., Kološa, V. (ur.) 2000: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 6. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slo wenien, B and 6. Ljubljana. Rajšp, V., Grabnar, M., Serše, A., Kološa, V. (ur.) 1999: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 5. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 5. Ljubljana. Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 4. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, B and 4. Ljubljana. Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 2001: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 7. = Josephinische L andesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 7. Ljubljana. Rajšp, V., Trpin, D. (ur.) 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 1787 (1804), Zvezek 3. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 (1804) für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 3. Ljubljana. Reisp, B . 1995: Florjančičev veliki zemljevid Kranjske iz leta 1744. Ducatus Carnioliae tabula choro- graphica. Monumenta Slovenica 6. Ljubljana. Ristow, W. W. 1986: Lithographie. Lexikon zur Geschichte der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Robinson, A. H., Morrison, J. L., Muehrcke, P. C., Kimerling, A. J., Guptill, S. C. 1995: Elements of Cartography. New York. Rojc, B. 1990: Kartografsko delo Janeza Va jkarda Valvasorja. Valvasorjev zbornik. Ljubljana. Rumsey, D., Williams, M. 2002: Historical maps in GIS. Past Time, Past Place: GIS for History. Redlands. Schalbacher, J. P. (ur.). 1800: Allgemeiner Grosser Shrämblischer Atlas. Wien. Schilder, G. 1986. Jode Gerard de. Lexikon zur Geschichte der Kartographie von den Anfëngen bis zum Ersten Weltkrieg (1). Wien. Schön leben, J. L. 1681: Carniolia antiqua et nova. Labacum. Scott, V. (ur.) 2003: Ottens family. Tooley’s dictionary of mapmakers. Revised Edition (K–P). Riverside. Scott, V. (ur.) 2004a: Schulz R. A. Tooley’s dictionary of mapmakers. Revised Edition (Q–Z). Riverside. Scott, V. (ur.) 2004b: Zürner W. Tooley’s dictionary of mapmakers. Revised Edition (Q–Z). Riverside. Sekstant, 1961. Pomorska enciklopedija 7. Zagreb. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 213 Seručnik, M. 2009: Reambulančni kataster za Kranjsko. Kronika 57-3. Shaw, T., Čuk, A. 2015: Slovenski kras in jame v preteklosti. Ljubljana. Shore, A. F. 1987: Egyptian cartography. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Slak, J. (ur.) 2019: Dediščina katastrov na Slovenskem: digitalni arhiv zemljiškega katastra, katas tra s tavb in državnih prostorskih načrtov. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana. Slovenci v svetu: slikovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih, 1986. Katalog razstave. Ljubljana. Slukan Altić, M. 2003: Povijesna kartografija – kartografski izvori u povijesnim znanostima. Samobor. Snyder, J. P. 1993: Flattening the Earth. Two Thousand Years of Map Proj ections. C hichago, London. Soucek, S. 1992: Islamic Charting in the Mediterranean. The history of cartography 2: Cartography in the Traditional Islamic and South Asian Societies. Part 1. Chicago, London. Special-Orts-Repertorium von Krain, 1884. Herausgegeben von der K. K. statistichen Central- Commission. Wien. Medmrežje: https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1108/kranjska% 201894.pdf (27. 7. 2020). Splošni tehniški slovar, 1978. Ljubljana. Stanford Libraries, 2021: Nova discrittione dela Dalmatia et Crovatia. Renaissance Exploration Map Collection. Medmrežje: https://exhibits.stanford.edu/renaissance-exploration/catalog/kq712rx5236 (5. 8. 2021). Stelè, F., Gspan, A. 2013: Schemerl, Jožef Marija. Slovenska biografija. Medmrežje: https://www.slo- venska-biografija.si/oseba/sbi541270/ (22. 7. 2020). St ewart, A. 1887: Itinerary from Bordeaux to Jerusalem : ‘The Bordeaux Pilgrim’ (333 A. D.). London. Medmrežje: https://archive.org/details/cu31924028534158/page/n17/mode/2up (21. 9. 2020). Stopar, I. 2006. Zemljevid vojvodine Štajerske. Topographia Ducatus Stiriae. Maribor. Stopar, I. 2013: Vischer, Georg Matthäus (1628–1696). Slovenska biografija. Medmrežje: http://www.slo- venska-biografij a.si/oseba/sbi792738/#slovenski-biografski-leksikon (9. 7. 2020). Suarez, T. 1999: Early Mapping of Southeast Asia. Singapore. Svoboda, J. A. 2007: Spatial representations in the upper Paleolithic: The cases from Pavlov and Předmostí. Les expressions intelectuelles et spirituelles des peuples sans écriture. Paris. Svoboda, J. A. 2011: Počátky umění. Praha: Academia. Swift, J. 1733: On Poetry: A Rhapsod y. The Literature Network. Medmrežje: http://www.online-litera- ture.com/swift/3515/ (24. 7. 2020). Šimunović, P. 2009: uvod u hrvatsko imenoslovlje. Zagreb. Šumrada, J. 2012: Oris nekaterih dosežkov francoske kartografije ob vzhodnem Jadranu in vzhodnih Alpah. Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812. Ljubljana. Talbert, R. J. A. 2014: Rome’s world : the Peutinger map reconsidered. Cambridge. Terčon, N. , Bonin, F. , Čerče, P. 2006: uvod. Petrus Coppus fecit: De summa totius orbis. Piran. The Earliest Atlases from Ptolemy to Ortelius, 2020. Medmrežje: http://www.mapforum.com/01/atlas.htm (30. 3. 2020). The history of cartography project, 2021. Medmrežje: https://geography.wisc.edu/histcart/ (3. 9. 2021). The Metre Convention, 2015. Bureau International des Poids et Mesures. Paris. Medmrežje: http://www .bipm.org/en/worldwide-metrology/metre-convention/ (14. 7. 2020). Thoen, B. 2001: Origins of the Compass Rose. GISnet – Specializing in the art&science of where. Medmrežje: http://www.gisnet.com/notebook/comprose.php (2. 8. 2021). Thrower, N. J. W. 1996: Maps & civilization. Cartography in culture and society. Chicago, London. Timár, G., Molnár, G., Székely, B., Biszak, S., Varga, J., Jankó, A. 2006: D igitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version. Budapest. D OI: https://doi.org/10.13140/2.1.1423.7127 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 213 214 Title, 2016. Geographic Information Technology Training Alliance. Definition of Map Elements. Medmrežje: http://gitta.info/LayoutDesign/en/html/DefOrgMapEle_learningObject1.html (24. 7. 2020). Topole, M. 2013: Freyer, Henrik (1802–1866). Slovenska biografija. Medmrežje: http://www.slovenska- biografija.si/oseba/sbi192894/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. 6. 2021). Török, Z. G. 2007: Renaissance Cartography i n East-Central Europe, ca. 1450 –1650. The history of cartography 3: Cartography in the European Renaissance. Part 2. Chicago, London. Triangulacija, 1980. Višejezični geodetski rečnik : osmojezično izdanje na srpskohrvatskom, (hrvat- skosrpskom), slovenačkom, makedonskom, albanskom, francuskom, engleskom, nemačkom i ruskom jeziku. Beograd. Tyner, J. 1992: Introduction to Thematic Cartograp hy. New Jersey. urbanc, M. 2005: Matej Cigale (1819–1889). Atlant. Ljubljana. urbanc, M., Ferk, M., Fridl, J., Gašperič, P., Ilc Klun, M., Pipan, P., Resnik Planinc, T., Šmid Hribar, M. 2016: Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah v izobraževalnem procesu. Geografija Slovenije 34. Ljubljana. urbanc, M., Gabrovec, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne iden- titete. Ge ografski vestnik 77-2. u trilla, P., Mazo, C., Sopena, Mª. C., Bea, M., Martinez, R, D. 2009: A palaeolithic map from 13,660 calBP: Engraved stone blocks from the Late Magdalenian in Abauntz Cave (Navarra, Spain). Journal of Human Evolution 57-2. DOI: https://doi.org.10.1016/j.jhevol.2009.05.005 Valcamonica, Mappa di Bedolina, 2015: Cooperativa Archeologica Le Orme dell’uomo. EuroPreArt. Medmrežje: http://www.europreart.net/cgi-bin/baserun.cgi?_cfg=record.cfg&_fil=code%3D% 2 2bedln001%22 (22. 7. 2020). Valvasor, J. V. 2009: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana. Van den Broecke, M. P. R. 1996: Ortelius Atlas Maps - An illustrated Guide. Westrenen. Van Duzer, C. 2014: Sea Monsters on Medieval and Renaissance Maps. London. Veliki slovar tujk, 2002. Ljubljana. Višejezični kartografski rječnik, 1977. Zagreb. Völker-, K reis-, Gerichts-, Eisenbahn- und Post- Karte der Herzogthümer Steiermark, Kärnthen, Krain, der Grafschaften Görz, Gradisca, Istrien und der Reichstadt Triest. Narodna in univerzitetna knjiž- nica. Ljubljana, okrog 1857. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/uRN:NBN:SI:doc-W3KDSSRB (15. 7. 2020). von Witzleben, A. 1850: Deutschlands Militär-Literatur im letzten Jahrzehent und Übersicht der wi ch- t igsten Karten und Pläne Central-Europa’s. Berlin. Vrišer, I. 1998: uvod v geografijo. Ljubljana. Wallis, H. M., Robinson, A. H. (ur.) 1987: Cartographical Innovations. An International Handbook of Mapping Terms to 1900. Tring, Herts. Wawrik, F., Zeilinger, E. (ur). 1989: Austria picta: Österreich auf alten Karten und Ansichten. Graz. Welu, J. A. 1986: Ausgestaltung, dekorative. Lexikon zur Geschich te der Kartographie. Von den Anfängen bis zum ersten Weltkrieg. Band 1. Wien. Wilhelmy, H., Hüttermann, A. 1996: Kartographie in Stichworten. Kiel. Withers, C. W. J. 2015: The longitude question. Journal of Historical Geography 47. Witkam, M. 2007: Sohr-Berghaus Hand-Atlas. 7e druk (1878, 1884). Ausgabe für Österreich. Medmrežje: http://www.atlassen.info/atlassen/flemming/sohho07/sohho07p.html (2. 6. 2 021). W itt, W. 1979: Lexikon der Kartographie. Wien. Woodward, D. 1987: Medieval Mappaemundi. The history of cartography 1: Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and Mediterranean. Chicago, London. Wüthrich, L. 1994: Merian, Matthaeus der Ältere. Neue Deutsche Biographie 17. Medmrežje: http://www.deutsche-biographie.de/ppn118581090.html (29. 7. 2019). Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 215 Yale universiti Library, 2021: Part of the circle of Austria in which are the Dukedomes of Stiria, and Carinthia, of Carniola, and other heriditary countrys of the house of Austria. Digital Collections. Medmrežje: https://collections.library.yale.edu/catalog/2046667 (30. 7. 2021). Zorn, M. 2007: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2. Zorn, M., Breg Valjavec, M., Cigl ič, R. 2018: Kartografski viri in viri daljinskega zaznavanja ter njihova uporabnost za spremljanje dinamike rečnega toka: na primeru mejnih odsekov Drave in Dragonje. ustvarjanje slovensko-hrvaške meje. Vpogledi 19. Ljubljana. Zorn, M., Ciglič, R., Gašperič, P . 2020: Državne meje na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno na podlagi kartografskega gradiva okupacijskih sil. Okupacijske meje v Slove niji 1941–1945. Historia 32. L jubljana. Zorn, M., Gašperič, P. 2016: Geografska dediščina – sedem desetletij Zemljepisnega muzeja. Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88106 Zorn, M., Gašperič, P . 2019: Meje na starih kartografskih prikazih ozemlja Slovenije. Retrospektive 1-2. Zwitter, Ž. 2014: Od zgodnjega kapitalizma do konca prve svetovne vojne. Ceste na Slovenskem skozi čas 1. Lju bljana. Ž agar, M. 1973: Razgledi: Blaž Kocen (1821–1871). Geografski vestnik 45. Žitko, S. 1999: Pietro Coppo: O položaju Istre. Stari krajepisi Istre. Koper. Žontar, J. 1954: Neznana pisma Žige Zoisa. Kronika 2-3. Žunič, B. 2020: Ljubljana, ustni vir. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 215 216 8 SEzNAM cITIRANIH zEMLJEVIdOV Atlas Slovenije 1 : 50.000, 1986. Geodetski zavod SRS. Ljubljana. Baraga, F. K. 1778: Krainska deschela. 1 : 335.202. Ljubljana. Berghaus, H. 1863: Die Herzogthümer Kärnthen und Krain, die Grafschaft Görz & Gradisca, die Markgrafschaft Istrien und die reichsunmittelbare Stadt Triest. 1 : 770.985. Gotha. Bruggen, J. van der. 1740: Ducatus Carnioliae Tabula. 1 : 760.127. Wien. Dancke rts , J. 1660: Circuli Austriaci in quo Sunt Archiducatus Austriae Ducatus Stiriae Carintiae Carniolae Comitatus Tirolis et Episcopatus Tridentini. 1 : 750.583. Amsterdam. de Wit, F. 1680: Ducatus Carintiae et Carniolae Cilleiae Comitatus. Amsterdam. Delisle, G. 1791: Kaartje van t Hertogdom Crain. 1 : 319.998. Amsterdam. Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000, 2008. Geodetska uprava R epublike Slovenije. L jubljana. Državna topografska karta 1 : 25.000, list 026. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Florjančič, J. D. 1744: Ducatus Carnioliae tabula chorographica. Ljubljana. 1 : 100.000. Hacquet, B. 1782: Mappa Litho Hydrographica Nationis Slavicae Ad occidentem Solem. sitae . 1 : 390.339. Ljubljana. Homann, J. B. 1718: Tabula Ducatus Carniolia, Vindorum Marchia et Histria ex mente Illustr. mi quondam L .B. Valvasorii. 1 : 509.060. Nürnberg. Jaillot, A. H. 1681: Partie du Cercle d’Austriche, ou sont Les Duches de Stirie, de Carinthie, de Carniole et autres Estats Hereditaries a la Maison d’Austriche. 1 : 558.980. Paris. Kaiser, J. F. 1850: Karte des Kronlandes Steiermark. 1 : 382.487. Graz. Kindermann, J. K. 1796: unterkrain oder der Neustaedtler Kreis. 1 : 260.661. Graz. Kindermann, J . K. 1803. Charte von Kaernthen und Krain nebst den Grafschaften Görz und Gradiska und dem gebiethe von Triest. 1 : 498.119. Wien. Kozler, P. 1853: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. 1 : 576.000. Dunaj. Lazius, A. 1573: Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae, et Windorum Marchae Descrip. 1 : 692.240. Görz. Lazius, W. 1561: Ducatus Carniolae et Histriae una cum Marcha Windo rum. 1 : 513.979. Krain. Le Rouge, G. L. 1742a: Le Duche de Carniole. 1 : 640.885. Paris. Le Rouge, G. L. 1742b: Le Duché de Stirie. 1 : 447.356. Paris. Lotter, C. T. 1760: Exactissima Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae delineatio. 1 : 526.909. Mannert, C. 1807: Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain. 1 : 788.854. Nürnberg. Mercator, G. 1589: Forum Iulium, Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia. 1 : 642.771. Münster, S. 1545: Descriptio Totius Illyridis XVI NO TAB. 1 : 702.878. Münster, S. 1600: Sclauonia oder Windisch Marck, Bossen, Crabaten. 1 : 881.567. Ortelij, A. 1588: Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova descriptio. 1 : 868.911. Ottens, R., Ottens, J. 1726: Ducatus Stiriae et Carintiae Carniolae Cillieiae et Comitatus Nova Tabula que et Pars est Meridionalior Circuli, Austriaci. 1 : 523.276. Amsterdam. Perko, D. 1998: Nadmorske višine površja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Pregledna karta Republike Slovenije, 1 : 1.000.000, 2002. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Rajšp, V., Ficko, M., Grabnar, M., Kološa, V., Serše, A. (ur.) 1996: Slovenija na voj aškem z emljevidu 1763–1787, Zvezek 2. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 2. Ljubljana. Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 217 Rajšp, V., Trpin, D. (ur.) 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 1787 (1804), Zvezek 3. = Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 (1804) für das Gebiet der Republik Slowenien, Band 3. Ljubljana. Reilly, F. J. J. von. 1789: Inner Krain mit der windischen Mark und dem triester Gebiethe. Nro.143. 1 : 499.328. Wien. Ritter, G. L. von. 1831: Neueste Specialkarte von Krain nach der dermaligen Eintheilung in Bezirke. 1 : 277.842. Ljubljana. Sambucus, J. 1572: Illyricum. 1 : 816.219. Sanson, N. d’A. 1657: Hertzogthuber Steyer, Karnten, Krain, & Duches de Stirie, Carinthie, Carniole. 1 : 777.868. Paris. Schrämbl, F. A. 1800: Brez naslova (Herzogthum Krain). 1 : 517.546. Vienna. Schulz, R. A. 1841. General - Post & Strassenkarte des Königreichs Illiryen nebst dem k: ungarischen Littorale. 1 : 521.244. Wein. Seutter, M. 1732: Exactissima Ducatus Carniolae Vinidorum Marchiä et Histriae delineatio. 1 : 522.218. A ugsburg. Specialkarte der österreichisch-ungarischen Monarchie im Masse 1 : 75.000, list Flitsch. zone 20, col. IX, 1891. Militärgeographische Institut. Wien. Svoboda, J. A. 2011: Počátky umění. Praha. Valk, G. 1690: Circuli Austriaci Orientalior Pars in qua Austria Propria et abea Dependentes, tum Du catus, St iriae, Carintiae, Carniola tum Ccomitatus, His?ce Inclu?i, Cillensis et Goritiae, Singuli Subdivi?i. 1 : 747.765. Amsterdam. Valk, G., Schenk, P. 1700: Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia. 1 : 534.810. Amsterdam. Valvasor, J. V. 1681: Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia. 1 : 606.212. Bogenšperk. Valvasor, J. V. 1689: Carniolia Karstia Histria et Windorum Marchia. 1 : 629 .266. Nürnberg. Vaugondy, R. de (družina) 1752: Partie Méridionale du Cercle d’Autriche, qui comprend La Basse Pertie du Duché de Stirie, Le Duché de Carinthie, divisé en haute et basse, Le Duché de Carniole, divise en haute, basse, moyenne et inter. Carniole, et l’Istrie Impériale. 1 : 578.461. Paris. Weigel, J. C. 1719: Ducatus Carnioliae acuratissima Delineatio per Io. Weichard Valvasor L. B. recus a a Chr. Weigelio. 1 : 683.889. Nürnberg. Wyld, J. (starejši) 1860: Brez naslova (Kranjska, Štajerska, Koroška, Istra, Benečija). 1 : 257.509. Zaltieri, B. 1569: Ducatus Carniolae una cum marcha Windorum. 1 : 486.766. Benetke. Zorn, M., Ciglič, R., Gašperič, P. 2020: Državne meje na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno na podlagi kartografskega gradiva okupacijskih sil. Okupacijske meje v Sloveni ji 1941–1945. Historia 3 2. Ljubljana. Zürner, W. 1810: Inner Oesterreich oder Die Herzogthümer Steyermark Kärnten und Krain. Die Grafschaften Goerz und Monfalcone. Die Bezirke Triest und Istrien. Nebst den angränzenden Theilenvon Italien Tyrol Salzburg Nieder Oesterreich Kroatien und Hungarn. 1 : 336.735. Wien. geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 217 218 9 SEzNAM SLIK Slika 1: V mamutov okel vgraviran tako imenovan Pavlov zemljevid, ki je ime dobil po istoimenskem kraju na Češkem (Svoboda 2011). 18 Slika 2: Načrt neolitskega naselja Çatal Höyük hranijo v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari. 19 Slika 3: Starogrška podoba sveta iz časa Homerja. 20 Slika 4: Podoba sveta iz sredine 5. stoletja pr. Kr. 21 Slika 5: Priredba Ptolemajevega zemljevida sveta iz Koz mografije, ki je bila izdana leta 1492 v ulmu. 2 3 Slika 6: Izrez iz različice cestnega zemljevida Tabula Peutingeriana iz leta 1619, kjer je prikazan del ozemlja današnje Slovenije ter polotoka Istra. 23 Slika 7: Herefordski zemljevid je primer T-O zemljevida sveta iz isto-imenskega kraja v Angliji, ki je nastal okrog leta 1290. 25 Slika 8: Izrez iz portolanskega zemljevida z mrežo kompasnih linij in natan čnim prikazom obal avtorja P ietra Visconteja iz začetka 14. stoletja. 26 Slika 9: Zemljevid sveta imenovan Tabula Rogeriana je leta 1154 izdal Mohamed al-Idrisi. 27 Slika 10: Različica Ebstorfskega zemljevida sveta iz kraja Ebstorf v Nemčiji iz leta 1898 (levo). Na njem je navedeno ime Carinthia za Koroško (desno). 28 Slika 11: Različica zemljevida sveta Benečana Maura iz leta 1854 (levo). Na njem je prikazano tudi ozemlje današnje Slovenije z nekaj krajevnimi imeni (desno). 2 8 Slika 12: Izola in Koper na portolanskem zemljevidu Piri Reisa iz srede 16. stoletja. 29 Slika 13: Globus astronoma Martina Behaaima iz leta 1492. 30 Slika 14: Zemljevid sveta iz druge polovice 19. stoletja narejen v Mercatorjevi valjni projekciji. 31 Slika 15: Naslovnici Ortelijevega atlasa Theatrum orbis terrarum iz leta 1570 (levo ) in Mercatorjevega atlasa Atlas Minor iz leta 1609. 32 Slika 16: Zemljevid Istre Izolana Pietra Coppa iz leta 1525. 33 Slika 17: Zemljevid Istre iz Ortelijevega atlasa Theatrum orbis terrarum (po letu 1573), ki je prirejen po zemljevidu Istre Pietra Coppa. 34 Slika 18: Opis celotne Ilirije Sebastiana Münstra iz srede 16. stoletja. 35 Slika 19: Zemljevid dela Kranjske in Istre iz Münstrove izdaje Kozmografi je sredi 16. stoletja. 3 6 Slika 20: Zemljevid vojvodine Kranjske in Istre s Slovensko marko Wolfganga Laziusa iz leta 1561. 37 Slika 21: Izrez iz Laziusovega zemljevida z napačno navedenimi naselji in rekami. 38 Slika 22: Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko Bolognina Zaltierija iz leta 1569. 39 Slika 23: Predelan Hirschvoglov zemljevid Slavonije, Hrvaške, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin iz druge polovice 16. stoletja, ki ga je Ortelij vključil v svoj atlas. 40 Slika 24: Zemljevid Goriške, Krasa, Kočevske, Kranjske, Istre in Slovenske marke Wolfganga Laziusa, ki ga je Ortelij leta 1573 vključil v svoj atlas. 40 Slika 25: Zemljevid Ilirije Ioanesa Sambucusa iz leta 1572. 41 Slika 26: Zemljevida Štajerske (levo) in Koroške (desno) iz atlasa Gerarda de Joda iz leta 1578. 41 Slika 27: Zeml jevid Furlanije, Krasa, Kranjske, Istre in Slovenske marke Gerharda Kremerja M ercatorja iz leta 1589. 42 Slika 28: Zemljevid dela slovenskega ozemlja je priredil Flamec Gerard de Jode, ga orientiral proti vzhodu, izdal pa ga je njegov sin Cornelis v atlasu leta 1593. 43 Slika 29: Zemljevid Slavonije ali Slovenske marke, Bosne in Hrvaške, ki ga je Sebastjan Münster vključil v Kozmografijo v drugi polovici 16. stoletja. 43 Slika 30: Naslovnice Hondiusovega (levo), Janssoniusovega (sredina) in Blaeujevega (desno) atlasa iz 17. stoletja. 44 Slika 31: Zemljevid Istre je Giovanni Antonio Magini izdal leta 1620. 46 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 219 Slika 32: Zemljevid Kranjske, grofije Celjske in Slovenske marke družine Blaeu iz okrog leta 1666. 47 Slika 33: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske Nicolasa Sansona iz leta 1657. 47 Slika 34: Predelan Sansonov zemljevid je leta 1681 izdal Alexis-Hubert Jaillot. 48 Slika 35: Izrez iz zemljevida avstrijskih okrožij Justusa Danckertsa iz okrog leta 1660. 49 Slika 36: Izrez iz zemljevida Štajer ske Georga Matthäusa Vi scherja iz leta 1678. 49 Slika 37: Izrez iz zemljevida vojvodine Koroške in Kranjske ter grofije Celjske Fredericka de Wita iz konca 17. stoletja. 50 Slika 38: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške, Kranjske in drugih dednih avstrijskih dežel Williama Berrya iz leta 1688. 51 Slika 39: Zemljevid Kranjske, Krasa, Istre in Slovenske marke Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil leta 1689 objavljen v Slavi vojvodine Kranjske. 5 1 Slika 40: Izrez iz Zemljevida vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro Johanna Baptista Homanna iz začetka 18. stoletja. 54 Slika 41: Homannov Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro je bil mnogokrat ponatisnjen, spreminjale ali dodajale pa so se predvsem barve ter krajši zapisi in slike. 54 Slika 42: Zemljevida Štajerske (levo) in Koroške (de sno) Johanna Baptista Homanna iz začetka 18. stoletja. 54 Slika 43: Zemljevid širšega območja Cerkniškega jezera z Ljubljanskim barjem Franca Antona pl. Steinberga je bil leta 1758 dodan avtorjevemu Temeljitemu poročilu o Cerkniškem jezeru. 55 Slika 44: Izrez iz jamskega in površinskega zemljevida Idrije Jožefa Mraka iz leta 1765. 56 Slika 45: Izrez iz prvega lista zemljevida porečja reke Save od izvira d o Ljubljane, ki je bil končan leta 1739. 56 Slika 46: Podrobnost struge Save pri Zidanem Mostu na eni od grafik, ki so nastale v času regulacijskih del. 57 Slika 47: Zemljevid vojvodine Štajerske, Koroške in Kranjske ter grofije Celjske bratov Ottens po letu 1726 je priredba zemljevida Fredericka de Wita iz konca 17. stoletja. 57 Slika 48: Zemljevid Kranjske Georgesa-Louisa Le Rougea iz leta 1742 je kopija Homannovega z emljevida istega območja. 58 Slika 49: Zemljevid vojvodine Kranjske je Johann van der Bruggen leta 1740 vključil v svoj atlas. 59 Slika 50: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske Janeza Dizme Florjančiča iz leta 1744. 60 Slika 51: Izrez iz Horografskega zemljevida vojvodine Kranjske prikazuje veduto in načrt Ljubljane. 61 Slika 52: Izrezi treh izdaj zemljevida Kranjske Janeza Dizme Florjanč iča iz 18. stoletja: 1. izdaja iz leta 1744, 2. izdaja brez letnice, predvidoma iz 1782 ter 3. izdaja iz leta 1799. Na spodnji sliki (4) je prikazan del bakrene plošče, s katero so bile odtisnjene vse tri različice zemljevida. Na njej je vidno izbrušena prvotna letnica (1744) in na istem mestu ponovno vrezana ista letnica z drugo vrsto pisave. Prav tako je dodan pripis v latinščini, da je bil zemljevid dopolnjen v letu 1799. 62 Slika 53: Slovensko ozemlje na zemljevidu Didiera Roberta de Vaugondya iz leta 1752. 63 Slika 54: Zemljevid vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro Tobiasa Conrada Lotterja iz srede 18. stoletja je priredba Homannovega zemljevida iz začetka 18. stoletja. 64 Slika 55: Izrez iz Litološko-hidrografskega zemljevida slovanskih narodov Baltazarja Hacqueta iz leta 1782. 65 Slika 56: Zemljevid Kranjske Franca Ksaverja Barage iz leta 1778. 65 Slika 57: List Dolenjske iz Kindermannovega Atlasa notranjeavstrijskih dežel iz leta 1796. 66 Slika 58: Zemljevid Koroške, Kranjske, grofije Goriške, Gradiške in območjem Trsta iz Kindermannovega Atlasa avstrijskega cesarstva iz leta 1803. 67 Slika 59: Prva habsburška vojaška izmera Josephinische Landesaufnahme (jožefinska deželna izmera, tudi j ožefinski vojaški zemljevid) iz konca 18. stoletja s prikazom Ljubljane z okolico ( Rajšp in Ficko 1996, list 190). 68 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 219 220 Slika 60: Zemljevid Piranskega zaliva Charles-Françoisa Beautemps-Beaupréja, ki je bil izdan leta 1821. 70 Slika 61: Druga habsburška vojaška izmera Franziszeische Landesaufnahme (franciscejska deželna izmera) iz prve polovice 19. stoletja s prikazom Ljubljane z okolico. 71 Slika 62: Tretja habsburška vojaška izmera Franzisco-Josephinische Landesaufnahme (franciscejsko-jožefinska deželna izmera) iz druge polovice 19. stoletja s prikazom L jubljane z okolico. 71 Slika 63: Geografski inštitut v Weimarju je med letoma 1807 in 1814 izdajal Vojaškotopografski zemljevid Nemčije. Prikazan je list številka 200, ki prikazuje območje dela Dolenjske, med Ljubljano in Novim mestom. 72 Slika 64: Izrez iz zemljevida Ilirskih provinc Gaetana Palme iz leta 1812. 72 Slika 65: Izrez zemljevida Ilirskega kraljestva in vojvod ine Šta jerske Carla Ferdinanda Weilanda iz leta 1818. 73 Slika 66: Zemljevid franciscejskega katastra prikazuje območje naselja Vrbljene južno od Ljubljane, nastal pa je med letoma 1818 in 1828. 74 Slika 67: Izrez iz zemljevida Štajerske, Koroške in Kranjske Johanna Walcha iz leta 1819. 74 Slika 68: Zemljevid Kranjske Georga Ludviga von Ritterja iz leta 1831. 75 Slika 69: Zemljevid vojvodine Kranjske Gottfr ieda Loschana iz leta 1832. 75 Slika 70: Izrez iz Zemljevida Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske, ki ga je izdal Vojaški geografski inštitut na Dunaju leta 1834. 76 Slika 71: Poštno-cestni zemljevid Ilirskega kraljestva R. A. Schulza iz leta 1841. 77 Slika 72: Poštno-cestni zemljevid Štajerske R. A. Schulza poznejše izdaje iz leta 1842. 77 Slika 73: Zemljevid Il irskega kraljestva s Primorjem kraljevine Ogrske je Vo jaški geografski inštitut na Dunaju izdal leta 1843. 78 Slika 74: List zemljevida vojvodine Kranjske Henrika Freyerja, ki ga je izdelal med letoma 1844 in 1846. 79 Slika 75: Izrez iz Zemljovida slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja z letnico 1853. 80 Slika 76: Izrez iz zemljevida Franza Raffelspergerja iz druge polovice 19. stoletja s prikazom etn ične sesta ve prebivalstva. 81 Slika 77: Izrez iz Kocenovega Zemljevida Kranjske, Istre, Goriške, spodnje Koroške in spodnje Štajerske. 82 Slika 78: Zemljevid Avstrije je bil izdan leta 1869 in je eden prvih zemljevidov Atlanta, prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku. 82 Slika 79: Izrez iz Posebnega zemljevida Avstro-Ogrske monarhije iz leta 1893, ki prikazuje območje Ljubljane. 83 Slika 80: Izrez iz Zemljev ida slovenskega ozemlja v merilu 1 : 200.000 iz leta 1921. 83 Slika 81: Oblikovanost površja prikazana s krtinami (Münster 1545). 88 Slika 82: Oblikovanost površja prikazana s senčenimi krtinami (Florjančič 1744). 88 Slika 83: Oblikovanost površja prikazana z barvnimi višinskimi plastmi (Perko 1998). 89 Slika 84 Oblikovanost površja prikazana s črticami na jožefinskem vojaškem zemljevidu (Rajšp in Trpin 1997 , list XIX-15). 90 Slika 85: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami (Državna … 1999). 90 Slika 86: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami in črticami (Specialkarte … 1891). 91 Slika 87: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami, kotami in senčenjem na sodobnem zemljevidu velikega merila (Atlas Slovenije 1986). 91 Slika 88: Oblikovanost površja prikazana z višinskimi črtami, kot ami in senčenjem na sodobnem zemljevidu srednjega merila (Državna pregledna karta … 2008). 92 Slika 89: Oblikovanost površja prikazana s kotami in senčenjem na sodobnem zemljevidu malega merila (Pregledna karta … 2002). 92 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 221 Slika 90: Oblikovanost površja prikazana s krtinami in senčenjem na starejšem zemljevidu srednjega merila (Homann 1718). 93 Slika 91: Na izrezu jožefinskega vojaškega zemljevida so prikazane različne vrste rastlinstva, na primer travišča, barjansko rastje, gozd in drevored (Rajšp in Ficko 1996). 94 Slika 92: Prikaz tekočih in stoječih voda (Mercator 1589). 95 Slika 93: Točkovni prikaz slapa (levo, Lazius 1561), površinski prikaz tekočih voda (sredina), naselja kot otoki (Ortelij 1588) in ustja rek (desno, Lazius 1573). 95 Slika 94: uporaba geometričnih (1), stiliziranih (2) in tlorisnih (3) metod prikaza naselij (Valk 1690). 96 Slika 95: Prikaz naselij in grajenih objektov, na primer gradova Kamen (Stain) in Šalek (Schaleck) (Valk in Schenk 1700). 98 Slika 96: Prikaz prometnic na starem zemljevidu (Berghaus 1863). 99 Slika 97: Preprost in netočen prikaz cest na starem zemljevidu (Reilly 1789). 99 Slika 98: Prikaz meja na starem zemljevidu s kombinacijo metod prikaza (Delisle 1791). 101 Slika 99: Prikaz okupacijskih meja na ozemlju Slovenije med letoma 1941–1945 (Zorn, Ciglič in Gašperič 2020). 102 Slika 100: Prikaz meja, ki potekajo po rekah (Sambucus 1572). 103 Slika 101: Črtni prikaz meja na starem zemljevi du (Zürner 1810). 103 Slika 102: Zemljepisna imena na starem zemljevidu (Kindermann 1796). 104 Slika 103: Številčno, grafično in opisno merilo (Kozler 1853). 107 Slika 104: Prikaz mreže poldnevnikov in vzporednikov z navedbo stopinj (Lotter 1760). 109 Slika 105: Pojasnjevalni elementi na starejšem zemljevidu, na primer naslov, legenda in dekorativni elementi. (Hacquet 1782). 110 Slika 106: Pojasnjevalni elem enti na sodobnem zemljevidu, na primer legenda in pojasnjevalno besedilo (Državna pregledna karta … 2008). 110 Slika 107: Medokvirna vsebina na sodobnem zemljevidu, ki prikazuje podatke o kratografski mreži. 111 Slika 108: Okvirji in vsebine na starejšem zemljevidu (Kindermann 1803). 111 Slika 109: Shematski prikaz okvirjev zemljevida. 112 Slika 110: Primer naslova na starem zemljevidu (Zaltieri 1569). 112 Slik a 111: Primer legende na starem zemljevidu (Hacquet 1782). 113 Slika 112: Desno primer kolofona na starem zemljevidu (Sambucus 1572). 114 Slika 113: Zgoraj primer pojasnjevalnega besedila na starem zemljevidu (Delisle 1791). 114 Slika 114: Primeri dekorativnih elementov na starih zemljevidih: deželni grb, zemljemerski pripomočki, pomorska bitka in narodni noši (Valvasor 1681, Valvasor 1689, Florjančič 1744, Hacquet 1782). 115 Slika 115: Izrez iz zemljevida švedskega kartografa Olausa Magnusa (1490–1557) iz leta 1539, ki prikazuje pošasti na območju Ferskih in Shetlandskih otokov. 116 Slika 116: Primer vetrovne ali kompasne rože (Baraga 1778). 116 Slika 117: Primer okrašene kartuše na starem zemljevidu (Mercator 1589). 117 Slika 118: Desno primer slikovne podobe na starem zemljevidu (Weigel 1719). 118 Slika 1 19: Desno primer vinjete na sta rem zemljevidu (Kozler 1853). 118 Slika 120: Primer dodatnega okna na starem zemljevidu (Berghaus 1863). 119 Slika 121: Digitalni podatkovni obrazec s štirimi osnovnimi podatkovnimi polji. 122 Slika 122: Prikaz prvega podatkovnega polja. 122 Slika 123: Prikaz drugega podatkovnega polja. 122 Slika 124: Prikaz tretjega podatkovnega polja. 123 Slika 125: Prikaz tretjega podatkovneg a polja za oblikovanost površja. 124 Slika 126: Prikaz tretjega podatkovnega polja za rastlinstvo. 125 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 221 222 Slika 127: Prikaz tretjega podatkovnega polja za vode. 126 Slika 128: Prikaz tretjega podatkovnega polja za grajene objekte. 127 Slika 129: Prikaz tretjega podatkovnega polja za prometnice. 128 Slika 130: Prikaz tretjega podatkovnega polja za meje. 129 Slika 131: Prikaz tretjega podatkovnega polja za pokrajinska imena. 130 Slika 132: Prikaz tretjega podatkovnega polja za gorska imena. 131 Slika 133: Prikaz tretjega podatkovnega polja za vodna imena. 132 Slika 134: Prikaz tretjega podatkovnega polja za naselbinska imena. 133 Slika 135: Prikaz tretjega podatkovnega polja za imena grajenih objektov. 133 Slika 136: Prikaz tretjega podatkovnega polja za merilo. 134 Slika 137: Prikaz tretjega podatkovnega polja za kartografsko mrežo. 135 Slika 138: Prikaz tretjega podatkovnega polja za naslov. 136 Slika 139: Prikaz tre tjega podatkovnega polja za dekorativne elemente. 137 Slika 140: Prikaz tretjega podatkovnega polja za dodatna okna. 138 Slika 141: Pojavnost prikazov oblikovanosti površja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 139 Slika 142: Pojavnost grafičnih spremenljivk oblika in velikost pri prikazu oblikovanosti površja s krtinami. 140 Slika 143: Pojavnost grafične spremenljivke velikost p ri prikazu oblikovanosti površja s črticami. 140 Slika 144: Pojavnost vseh grafičnih spremenljivk pri prikazu oblikovanosti površja. 140 Slika 145: Delež prikaza rastlinstva na proučenih zemljevidih. 141 Slika 146: Pojavnost prikazov rastlinstva na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 141 Slika 147: Pojavnost prikazov gozda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. sto letja. 141 Slika 148: Deleži grafičnih spremenljivk pri prikazih rastlinstva po petindvajsetletnih obdobjih. 142 Slika 149: Pojavnost prikazov grafičnih spremenljivk pri metodah prikaza gozda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 142 Slika 150: Pojavnost prikaza travišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 143 Slika 151: Pojavnost vrst metod prikaza t ravišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 143 Slika 152: Pojavnost prikaza grafičnih spremenljivk pri metodah prikaza travišč na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 143 Slika 153: Pojavnost prikazov poplavnega rastlinstva, oljčnih nasadov in vinogradov. 144 Slika 154: Pojavnost drugega rastlinstva v obravnavanem obdobju. 144 Slika 155: Pojavnost zeml jevidov s prikazi poplavnega rastlinstva, oljčnih nasadov in vinogradov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 144 Slika 156: Pojavnost grafičnih spremenljivk za vse metode prikaza rastlinstva na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 145 Slika 157: Delež zemljevidov glede na delež poimenovanja voda. 145 Slika 158: Pojavnost zemljevidov glede na delež poi menovanja voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 146 Slika 159: Delež poimenovanja voda po petindvajsetletnih obdobjih. 146 Slika 160: Pojavnost metod prikaza za tekoče vode na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 146 Slika 161: Delež metod prikaza za tekoče vode po petindvajsetletnih obdobjih. 147 Slika 162: Delež grafičnih spremenljivk za metode p rikaza stoječih voda. 147 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 223 Slika 163: Pojavnost grafičnih spremenljivk za metode prikaza stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 148 Slika 164: Pojavnost grafičnih spremenljivk za črtne metode prikaza tekočih voda. 148 Slika 165: Delež grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza tekočih voda po petindvajsetletnih obdobjih. 148 Slika 166: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri površinskih metodah prikaza tekočih voda. 1 49 Slika 167: Delež grafičnih spremenljivk pri površinskih metodah prikaza tekočih voda po petindvajsetletnih obdobjih. 149 Slika 168: uporaba grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza voda. 150 Slika 169: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 150 Slika 170: Pojavnost naravnih elem entov druge in tretje ravni v obravnavanem obdobju. 1 52 Slika 171: Pojavnost metod prikaza naravnih elementov v obravnavanem obdobju. 151 Slika 172: Pojavnost zemljevidov s prikazanimi naselji, ki so ali niso sistematično urejena. 153 Slika 173: Pojavnost vrst metod prikaza za naselja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 153 Slika 174: Delež vrst metod prikaza za naselja po petindvajsetletnih obdobjih. 154 Slika 175: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri ploskovnih metodah prikaza naselij v obravnavanem obdobju. 154 Slika 176: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri točkovnih metodah prikaza naselij na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 155 Slika 177: Delež grafičnih spremenljivk pri točkovnih metodah prikaza naselij po petindvajsetletnih obdobjih. 155 Slik a 178: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza naselij na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 156 Slika 179: Pojavnost zemljevidov s prikazanimi grajenimi objekti na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 156 Slika 180: Pojavnost vrst metod prikaza za grajene objekte med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 156 Slika 181: uporaba različnih vrst grajenih objektov. 157 Slika 182: Pojavnost vrst grajenih objektov v obravnavanem obdobju. 158 Slika 183: uporaba različnih tipov grajenih objektov. 159 Slika 184: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri točkovnih prikazih grajenih objektov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 159 Slika 185: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza grajenih objektov na zemlje vidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 159 Slika 186: Delež prikaza prometnic. 160 Slika 187: Pojavnost prometnic na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 160 Slika 188: Delež zemljevidov s prikazanimi prometnicami po petindvajsetletnih obdobjih. 160 Slika 189: Pojavnost črtnih metod prikaza prometnic v obravnavanem obdobju. 161 Slika 190: Delež črtnih metod prikazo v prometnic po petindvajsetletnih obdobjih. 161 Slika 191: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza prometnic na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 161 Slika 192: Pojavnost prikaza železnic v obravnavanem obdobju. 162 Slika 193: Pojavnost prikaza meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 162 Slika 194: Delež zemljevidov z označenimi mejami po petindvajsetletnih obdobjih. 163 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 223 224 Slika 195: Pojavnost prikaza z barvo poudarjenih meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 163 Slika 196: Delež zemljevidov po petindvajsetletnih obdobjih, ki imajo z barvo poudarjene meje. 164 Slika 197: Pojavnost prikaza meja s črtno in ploskovno metodo prikaza na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 164 Slika 198: Delež zemljevidov po petindvajsetle tnih obdobjih, ki prikazujejo meje z enojno črto in obarvano ploskvijo. 165 Slika 199: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri črtnih metodah prikaza meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 165 Slika 200: Delež grafičnih spremenljivk pri linijskih metodah prikaza meja po petindvajsetletnih obdobjih. 166 Slika 201: Pojavnost obarvane ploskve za prikaz ozemelj na zemljevidih iz ob dobja med s redino 16. in koncem 19. stoletja. 166 Slika 202: Delež pojavljanja obarvanih ploskev za prikaz ozemelj po petindvajsetletnih obdobjih. 167 Slika 203: uporaba grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza meja. 167 Slika 204: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vseh metodah prikaza meja na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 168 Slika 205: Pojavnost grajenih elementov druge ravni v obravnavanem obdobju. 169 Slika 206: Pojavnost metod prikaza grajenih elementov v obravnavanem obdobju. 168 Slika 207: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri pokrajinskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 170 Slika 208: Delež grafičnih spremenljivk pri pokrajinskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. 171 Slika 209: uporaba različnih tipov črk in števil k pri zapisu pokrajinskih imen. 171 Slika 210: Pojavnost različnih zapisov pokrajinskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 172 Slika 211: Pojavnost gorskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 172 Slika 212: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri gorskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 172 Slika 213: Delež grafičnih spremenljivk pri gorskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. 1 73 Slika 214: Časovni prikaz zemljevidov z različnim zapisom gorskih imen na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 173 Slika 215: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 174 Slika 216: Delež grafičnih spremenlji vk pri vodnih imenih stoječih voda po petindvajsetletnih obdobjih. 174 Slika 217: Pojavnost vodnih imen glede na lego do stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 175 Slika 218: Delež vodnih imen glede na lego do stoječih voda po petindvajsetletnih obdobjih. 175 Slika 219: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 176 Slika 220: Delež grafičnih spremenljivk pri vodnih imenih tekočih voda po petindvajsetletnih obdobjih. 176 Slika 221: Pojavnost smeri napisa pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 177 Slika 222: Pojavnost različnih zapisov pri vodnih imenih stoječih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. sto letja. 177 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 225 Slika 223: Pojavnost različnih zapisov pri vodnih imenih tekočih voda na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 177 Slika 224: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri naselbinskih imenih na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 178 Slika 225: Delež grafičnih spremenljivk pri naselbinskih imenih po petindvajsetletnih obdobjih. 178 Slika 226: Pojavnost različnih zapisov pri naselbinskih imenih med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 179 Slika 227: Pojavnost imen grajenih objektov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 179 Slika 228: Pojavnost grafičnih spremenljivk pri imenih grajenih objektov med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 179 Slika 229: Pojavnost zemljepisnih imen v obravnavanem obdobju. 181 Slika 230: uporaba grafičnih spremen ljivk pri vseh zemljepisnih imenih. 180 Slika 231: Pojavnost grafičnih spremenljivk za vsa zemljepisna imena v obravnavanem obdobju. 182 Slika 232: Pojavnost merila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 182 Slika 233: Delež zemljevidov s prikazanim merilom po petindvajsetletnih obdobjih. 183 Slika 234: Delež merskih enot na proučevanih zemljevidih. 183 Slika 235: Pojavnost merskih enot na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 184 Slika 236: Delež merskih enot po petindvajsetletnih obdobjih. 184 Slika 237: Pojavnost prikazov meril, kot so bila navedena na posameznem zemljevidu med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 185 Slika 238: Delež prikazov meril, kot so bila navedena na posameznem zemljevidu po petindvajsetletnih obdobjih. 185 Slika 239: Pojavnost kartog rafskih mrež na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 186 Slika 240: Pojavnost načinov prikaza kartografskih mrež na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 186 Slika 241: Delež načinov prikaza kartografskih mrež po petindvajsetletnih obdobjih. 187 Slika 242: Pojavnost navedbe podatkov o stopinjski mreži na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 187 Slika 243: Pojavnost kartografskih projekcij med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 187 Slika 244: Delež kartografskih projekcij po petindvajsetletnih obdobjih. 188 Slika 245: Pojavnost matematičnih elementov druge ravni v obravnavanem obdobju. 189 Slika 246: Pojavnost naslova med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 190 Slika 247: Pojavnost naslovov glede na samostojno lego na zemljevidih iz obdobja m ed sredino 16. in koncem 19. stoletja. 190 Slika 248: Pojavnost lege naslovov glede na okvir zemljevidov med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 190 Slika 249: Pojavnost legend na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 191 Slika 250: Delež prikazanih legend po petindvajsetletnih obdobjih. 191 Slika 251: Pojavnost kolofona med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 192 Slika 252: Pojavnost lege kolofona med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 192 Slika 253: Pojavnost pojasnjevalnega besedila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 192 Slika 254: Pojavnost lege pojasnjevalnega besedila na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 193 Slika 255: Pojavnost dekorativnih elementov na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. sto letja. 193 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 225 226 Slika 256: Pojavnost kartuše na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 193 Slika 257: Pojavnost vetrovne ali kompasne rože na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 194 Slika 258: Pojavnost slikovnih podob na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 194 Slika 259: Pojavnost drugih dekorativnih prikazov med sredino 16. in koncem 19. stol etja. 1 94 Slika 260: Pojavnost dodatnih oken na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 195 Slika 261: uporaba vsebin dodatnih oken. 195 Slika 262: Pojavnost dodatnih oken na zemljevidih med sredino 16. in koncem 19. stoletja, v katerih so prikazani zemljevidi. 195 Slika 263: Delež drugih dodatnih oken. 196 Slika 264: Pojavnost drugih dodatnih oken na zemljevidih iz obdobja med sredino 16. in koncem 19. stoletja. 196 Slika 265: Pojavnost pojasnjevalnih elementov druge in tretje ravni v obravnavanem obdobju. 197 Slika 266: Pojavnost kartografskih elementov prve ravni v obravnavanem obdobju. 199 Slika 267: Prikaz vseh ravni kartografskih elementov na zemljevidih od sredine 16. do konca 19. stoletja. 200 Slika 268: Avtorji proučenih zemljevidov glede na poreklo današnjih držav. 203 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 227 10 SEzNAM PREGLEdNIc Preglednica 1: Razčlenitev kartografskih elementov z metodami prikaza. 86–87 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 227 228 11 PRILOGA LEGENDA ležeči tisk: podatek je povzet od drugod širina/višina: rob kartografskega prikaza na listu naslov (izvirnik) brez naslova (Istria) naslov (slovenski prevod) Istra leto izdaje 1525 vir navedenega leta izdaje Lago in Rossit 1986 avtor/prireditelj Pietro Coppo (1469 ali 1470–1555 ali 1556) merilo – izmerjene razdalje 1 : 294.962 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 280.000 vir merila navedenega v literaturi Lapaine in Kljajić 2009, 120 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 340 višina (mm) 260 lokacija hranjenja zemljevida Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Descriptio Totius Illyridis XVI NO TAB naslov (slovenski prevod) Opis celotne Ilirije leto izdaje 1545–1552 vir navedenega leta izdaje Karrow 1993, 428 avtor/prireditelj Sebastian Münster (1488–1552) merilo – izmerjene razdalje 1 : 702.878 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 340 višina (mm) 250 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Münster 1545 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 229 naslov (izvirnik) brez naslova naslov (slovenski prevod) brez naslova (zemljevid dela Kranjske z Istro) leto izdaje sredi 16. stoletja vir navedenega leta izdaje Lago in Rossit 1986 avtor/prireditelj Sebastian Münster (1488–1552) merilo – izmerjene razdalje 1 : 970.640 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 157 višina (mm) 144 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Geografia particolare d’una gran parte dell’Europa, nuovamente descritta co i confini suoi ... naslov (slovenski prevod) Podroben zemljevid velikega dela Evrope, na novo orisane z njenimi mejami… leto izdaje 1560 vir navedenega leta izdaje Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 56 avtor/prireditelj Giacomo Gastaldi (okrog 1500–1566) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 1.650.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 56 kraj izdaje Benetke vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 56 izdajatelj/založnik / širina (mm) 1070 višina (mm) 840 lokacija hranjenja zemljevida Bibliothèque nationale de France zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 229 230 naslov (izvirnik) Ducatus Carniolae et Histriae una cum Marcha Windorum naslov (slovenski prevod) Vojvodina Kranjska in Istra s Slovensko marko leto izdaje 1561 vir navedenega leta izdaje Kratochwill 1986, 444 avtor/prireditelj Wolfgang Lazius (1514–1565) merilo – izmerjene razdalje 1 : 513.979 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Krain vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Kratochwill 1986, 444 izdajatelj/založnik / širina (mm) 465 višina (mm) 360 lokacija hranjenja zemljevida Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Lazius 1561 naslov (izvirnik) Nova discrittione della Dalmatia et Crovatia naslov (slovenski prevod) Novi opis Dalmacije in Hrvaške leto izdaje 1565 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Ferrando Bertelli (deloval med 1556 in 1572) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1:1.200.000 vir merila navedenega v literaturi Stanford … 2021 kraj izdaje Benetke vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 400 višina (mm) 285 lokacija hranjenja zemljevida Stanford Librarie, Stanford university, Stanford zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 230 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 231 naslov (izvirnik) Ducatus Carniolae una cum Marcha Windorum naslov (slovenski prevod) Vojvodina Kranjska s Slovensko marko leto izdaje 1569 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Bolognini Zaltieri (Bolognius Zalterius) merilo – izmerjene razdalje 1 : 486.766 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Benetke vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 426 višina (mm) 323 lokacija hranjenja zemljevida Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Zaltieri 1569 naslov (izvirnik) Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova descriptio naslov (slovenski prevod) Novi prikaz Slavonije, Hrvaške, Karnije, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin leto izdaje 1570 vir navedenega leta izdaje v atlasu iz tega leta avtor/prireditelj Abraham Ortelij (1527–1598), osnova Augustin Hirschvogel merilo – izmerjene razdalje 1 : 868.911 merilo – navedeno v literaturi 1 : 600.000 vir merila navedenega v literaturi Van den Broecke 1996, 194 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 459 višina (mm) 335 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Ortelij 1588 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 231 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Illyricum naslov (slovenski prevod) Ilirija leto izdaje 1572 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Ioanes Sambucus (János Zsámboki) (1531–1584) merilo – izmerjene razdalje 1 : 816.219 merilo – navedeno v literaturi 1 : 660.000 vir merila navedenega v literaturi Van den Broecke 1996, 193 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 480 višina (mm) 367 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Sambucus 1572 naslov (izvirnik) Histriae Tabula naslov (slovenski prevod) Zemljevid Istre leto izdaje 1573 vir navedenega leta izdaje v atlasu iz tega leta avtor/prireditelj Abraham Ortelij (1527–1598), osnova Pietro Coppo merilo – izmerjene razdalje 1 : 447.120 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 233 višina (mm) 151 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 232 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 232 naslov (izvirnik) Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae, et Windorum marchae descrip[tio] naslov (slovenski prevod) Opis Goriške, Krasa, Kočevske, Kranjske, Istre in Slovenske marke leto izdaje 1573 vir navedenega leta izdaje Meurer 1991, 183 avtor/prireditelj Wolfgang Lazius (1514–1565) merilo – izmerjene razdalje 1 : 692.240 merilo – navedeno v literaturi 1 : 1.000.000 vir merila navedenega v literaturi Van den Broecke 1996, 163 kraj izdaje Gorica vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Kratochwill 1986, 444 izdajatelj/založnik / širina (mm) 230 višina (mm) 338 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Lazius 1573 naslov (izvirnik) Stiraemarchiae ducatus seu Tauriscorum Noricorum sedis acuratus ac elegans typus Chorographicus naslov (slovenski prevod) Točna in lepa horografija vojvodine Štajerske ali sedeža noriških Tavriskov leto izdaje 1578 vir navedenega leta izdaje Höck in Leitner 1984, 22 avtor/prireditelj Gerard de Jode (1509–1591) merilo – izmerjene razdalje 1 : 667.280 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Antwerpen vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 80; Koeman 1988 izdajatelj/založnik / širina (mm) 0 višina (mm) 0 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 233 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 233 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Carinthiae ducatus vel Iuliarum alpium tractus vera ac genuina delineatio geographica naslov (slovenski prevod) Pravi in izvirni zemljepisni oris vojvodine Koroške ali poteka Julijskih Alp leto izdaje 1578 vir navedenega leta izdaje Höck in Leitner 1984, 22 avtor/prireditelj Gerard de Jode (1509–1591) merilo – izmerjene razdalje 1 : 1.092.272 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Antwerpen vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 80; Koeman 1988 izdajatelj/založnik / širina (mm) 0 višina (mm) 0 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Forum Iulium, Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Furlanija, Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka leto izdaje 1589 vir navedenega leta izdaje Rojc 1990, 166; Karrow 1993, 402 avtor/prireditelj Gerard Mercator (1512–1594) merilo – izmerjene razdalje 1 : 642.771 merilo – navedeno v literaturi 1 : 740.000 vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 472 višina (mm) 348 lokacija hranjenja zemljevida Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Mercator 1589 234 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 234 naslov (izvirnik) Carniolae Chaziolaeque Ducatus nec non et Goritiae Comitatus prouintiarum Norici ac Illirici uera propriaque delineatio naslov (slovenski prevod) Resnični in pravi prikaz vojvodine Kranjske in Kočevskega kakor tudi grofije Goriške, pokrajin Norika in Ilirika leto izdaje 1593 vir navedenega leta izdaje Collection ... 2021a avtor/prireditelj Gerard (1509–1591) in Cornelis de Jode (1568–1600) merilo – izmerjene razdalje 1 : 613.342 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Antwerpen vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 220 višina (mm) 343 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Sclauonia oder Windisch Marck, Bossen, Crabaten naslov (slovenski prevod) Slavonija ali Slovenska marka, Bosna, Hrvaška leto izdaje druga polovica 16. stoletja vir navedenega leta izdaje / avtor/prireditelj Sebastian Münster (1488–1552) merilo – izmerjene razdalje 1 : 881.567 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 359 višina (mm) 309 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Münster 1600 235 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 235 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Archiducatus Carinthiae fertilissimi Carantania olim et Carnia, dicti, ex diligenti omnium Locorum Perlustratione et Dimensione, nova, vera, et Exactissima Geographia naslov (slovenski prevod) Najbolj natančen geografski oris, z novim pregledom in meritvijo vseh krajev najbolj rodovitne vojvodine Koroške, nekoč Karantanije in Kranjske leto izdaje 1612 vir navedenega leta izdaje Höck in Leitner 1984, 23 avtor/prireditelj Israel Holzwurm (1575/1580–1617) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 316.000 vir merila navedenega v literaturi Höck in Leitner 1984, 23 kraj izdaje Strasbourg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Höck in Leitner 1984, 23 izdajatelj/založnik / širina (mm) 365 višina (mm) 690 lokacija hranjenja zemljevida velja za izgubljenega zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Istria olim Iapidia naslov (slovenski prevod) Istra, nekdanja Japidija leto izdaje 1620 vir navedenega leta izdaje Lago in Rosit 1981, 148 avtor/prireditelj Giovanni Antonio Magini (1555–1617) merilo – izmerjene razdalje 1 : 280.991 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 470 višina (mm) 345 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 236 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 236 naslov (izvirnik) Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka leto izdaje 1635 vir navedenega leta izdaje Koeman s sodelavci 2007, 1328 avtor/prireditelj Willem Janszoon (1571–1638), Johan (1599–1673) in Cornelis (1610–1644) Blaeu merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 615.000 vir merila navedenega v literaturi Europeana 2021 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 500 višina (mm) 385 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Karstia, Carniola et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kras, Kranjska in Slovenska marka leto izdaje 1636 vir navedenega leta izdaje Barry … 2021b avtor/prireditelj Henricus Hondius (1597–1651), osnova Gerard Mercator merilo – izmerjene razdalje 1 : 647.801 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 470 višina (mm) 347 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 237 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 237 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka leto izdaje 1649 vir navedenega leta izdaje Paulus … 2021 avtor/prireditelj Matthäus Merian (1593–1650), osnova Gerard Mercator merilo – izmerjene razdalje 1 : 747.443 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 366 višina (mm) 280 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Hertzogthūber Steyer, Karnten, Krain, & c./Duchés de Stirie, Carinthie, Carniole … naslov (slovenski prevod) Vojvodine Štajerska, Koroška in Kranjska … leto izdaje 1657 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Nicolas Sanson (1600–1667) merilo – izmerjene razdalje 1 : 777.868 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 825.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 110 kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 579 višina (mm) 398 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Sanson 1657 238 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 238 naslov (izvirnik) Circuli Austriaci in quo Sunt Archiducatus Austriae Ducatus Stiriae Carintiae Carniolae Comitatus Tirolis et Episcopatus Tridentini naslov (slovenski prevod) Avstrijska območja, v katerih so nadvojvodina Avstrija, vojvodine Štajerska, Koroška, Kranjska, grofija Tirolska in škofija Trident leto izdaje okrog 1660 vir navedenega leta izdaje d.Lib.si 2021a avtor/prireditelj Justus Danckerts (1635–1701) merilo – izmerjene razdalje 1 : 750.583 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 590 višina (mm) 496 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Danckerts 1660 naslov (izvirnik) Carniola, Cilia comitatus, et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kranjska, grofija Celjska in Slovenska marka leto izdaje druga polovica 17. stoletja vir navedenega leta izdaje Osher … 2021 avtor/prireditelj Willem Janszoon (1571–1638), Johan (1599–1673) in Cornelis (1610–1644) Blaeu merilo – izmerjene razdalje 1 : 558.968 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 494 višina (mm) 382 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 239 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 239 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio naslov (slovenski prevod) Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske leto izdaje 1678 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Georg Matthäus Vischer (1628–1696) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 160.000–173.000 vir merila navedenega v literaturi Stopar 2006, 39 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 1350 višina (mm) 1230 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Ducatus Carintiae et Carniolae Cilleiaeque Comitatus naslov (slovenski prevod) Vojvodina Koroška in Kranjska ter grofija Celjska leto izdaje okrog 1680 vir navedenega leta izdaje Carinthia, … 1680 avtor/prireditelj Frederick de Wit (1629/1630–1706) merilo – izmerjene razdalje 1 : 515.632 merilo – navedeno v literaturi 1 : 600.000 vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 585 višina (mm) 497 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Wit 1680 240 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 240 naslov (izvirnik) Partie du Cercle d’Austriche, ou sont Les Duches de Stirie, de Carinthie, de Carniole et autres Estats Hereditaries a la Maison d’Austriche naslov (slovenski prevod) Del območja Avstrije z vojvodinami Štajersko, Koroško, Kranjsko in drugimi dednimi deželami avstrijske vladarske hiše leto izdaje 1681 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Alexis–Hubert Jaillot (1632–1712), osnova Nicolas Sanson merilo – izmerjene razdalje 1 : 558.980 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 869 višina (mm) 542 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Jaillot 1681 naslov (izvirnik) Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka leto izdaje 1681 vir navedenega leta izdaje Rojc 1990, 168 avtor/prireditelj Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) merilo – izmerjene razdalje 1 : 606.212 merilo – navedeno v literaturi 1 : 494.696 vir merila navedenega v literaturi Rojc 1990, 168 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 400 višina (mm) 298 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Valvasor 1681 241 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 241 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Li Ducati di Stiria, Carintia e Carniola et altri Stati Ereditary che compongono parte del Circolo d’ Austria naslov (slovenski prevod) Vojvodine Štajerska, Koroška in Kranjska ter druge dedne dežele, ki sestavljajo del območja Avstrije leto izdaje 1686 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Giacomo Cantelli da Vignolla (1643–1695) merilo – izmerjene razdalje 1 : 742.100 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Rim vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 440 višina (mm) 544 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Part of the Circle of Austria in which are the Dukedomes of Stiria, and Carinthia, of Carniola, and other Heriditary Countrys of the House of Austria naslov (slovenski prevod) Del območja Avstrije, v katerem so vojvodine Štajerska in Koroška, Kranjska ter druge dedne dežele avstrijske vladarske hiše leto izdaje 1688 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj William Berry (1639–1718), osnova Nicolas Sanson merilo – izmerjene razdalje 1 : 619.205 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 660.000 vir merila navedenega v literaturi Yale ... 2021 kraj izdaje London vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 859 višina (mm) 554 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 242 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 242 naslov (izvirnik) Carniolia Karstia Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka leto izdaje 1689 vir navedenega leta izdaje Rojc 1990, 169 avtor/prireditelj Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) merilo – izmerjene razdalje 1 : 629.266 merilo – navedeno v literaturi 1 : 504.450 vir merila navedenega v literaturi Rojc 1990, 169 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 380 višina (mm) 300 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Valvasor 1689 naslov (izvirnik) Parte della Schiavonia, Overo Slavonia, aggiuntavi la Contea di Cillea, e Windisch Mark naslov (slovenski prevod) Del Slavonije z grofijo Celjsko in Slovensko marko leto izdaje 1690 vir navedenega leta izdaje Digitalne … 2021 avtor/prireditelj Giacomo Cantelli da Vignolla (1643–1695) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 460.000 vir merila navedenega v literaturi Digitalne … 2021 kraj izdaje Rim vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 540 višina (mm) 410 lokacija hranjenja zemljevida Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 243 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 243 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Circuli Austriaci Orientalior Pars in qua Austria Propria et abea Dependentes, tum Ducatus, Stiriae, Carintiae, Carniola tum Comitatus, hisce inclusi, Cillensis et Goritiae, singuli subdivisi naslov (slovenski prevod) Vzhodnejši del avstrijskega območja, v katerem so sama Avstrija in njene posamično razdeljene dežele, tako vojvodine Štajerska, Koroška, Kranjska kot vključeni grofiji Celjska in Goriška leto izdaje okrog 1690 vir navedenega leta izdaje Barbon 2006, 100 avtor/prireditelj Gerard Valk (1652–1726) merilo – izmerjene razdalje 1 : 747.765 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Barry … 2021c izdajatelj/založnik / širina (mm) 497 višina (mm) 584 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Valk 1690 naslov (izvirnik) Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia naslov (slovenski prevod) Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka leto izdaje okrog 1700 vir navedenega leta izdaje Moll’s ... 2021 avtor/prireditelj Gerard Valk (1652–1726) in Petrus Schenk (1660–1718) merilo – izmerjene razdalje 1 : 534.810 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Moll’s ... 2021 izdajatelj/založnik / širina (mm) 489 višina (mm) 379 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Valk in Schenk 1700 244 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 244 naslov (izvirnik) Partie du Cercle d’Austriche, ou sont Les Duches de Stirie, de Carinthie, de Carniole et autres Estats Hereditaries a la Maison d’Austriche naslov (slovenski prevod) Del območja Avstrije z vojvodinami Štajersko, Koroško, Kranjsko in drugimi dednimi deželami avstrijske vladarske hiše leto izdaje 1709 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Alexis–Hubert Jaillot (1632–1712), osnova Nicolas Sanson merilo – izmerjene razdalje 1 : 681.511 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Alexis Hubert Jaillot širina (mm) 651 višina (mm) 457 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Ducatus Carnioliae accuratissima delineatio naslov (slovenski prevod) Nadvse natančen prikaz vojvodine Kranjske leto izdaje 1719 vir navedenega leta izdaje Rojc 1990, 177 avtor/prireditelj Christoph Weigel starejši (1654–1725), osnova Janez Vajkard Valvasor merilo – izmerjene razdalje 1 : 683.889 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 378 višina (mm) 304 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Weigel 1719 245 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 245 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Ducatus Stiriae Novissima Tabula naslov (slovenski prevod) Najnovejši zemljevid vojvodine Štajerske leto izdaje po 1716 vir navedenega leta izdaje Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 156 avtor/prireditelj Johann Baptist Homann (1664–1724) merilo – izmerjene razdalje 1 : 467.760 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 470.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 156 kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 565 višina (mm) 480 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Tabula Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae naslov (slovenski prevod) Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre leto izdaje po 1718 vir navedenega leta izdaje Kač 2005, 32 avtor/prireditelj Johann Baptist Homann (1664–1724) merilo – izmerjene razdalje 1 : 509.060 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 579 višina (mm) 484 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Homann 1718 246 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 246 naslov (izvirnik) Nova et accurata Carinthiae Ducatus Tabula geographica naslov (slovenski prevod) Nov in natančen geografski zemljevid vojvodine Koroške leto izdaje pred 1724 vir navedenega leta izdaje Höck in Leitner 1984, 26 avtor/prireditelj Johann Baptist Homann (1664–1724) merilo – izmerjene razdalje 1 : 358.410 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 350.000 vir merila navedenega v literaturi Höck in Leitner 1984, 26 kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 585 višina (mm) 490 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Ducatus Stiriae et Carintiae Carniolae Cilleiaeque Comitatus Nova Tabula naslov (slovenski prevod) Nov zemljevid vojvodine Štajerske in Koroške, Kranjske in grofije Celjske leto izdaje 1726–1750 vir navedenega leta izdaje Scott 2003, 362 avtor/prireditelj Reinier (1698–1750) in Josua (1704–1765) Ottens merilo – izmerjene razdalje 1 : 523.276 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Reinier in Iosua Ottens širina (mm) 600 višina (mm) 500 lokacija hranjenja zemljevida Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Ottens in Ottens 1723 247 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 247 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Exactissima Ducatus Carniolae Vinidorum Marchiä et Histriae delineatio naslov (slovenski prevod) Nadvse natančni oris vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre leto izdaje prva polovica 18. stoletja vir navedenega leta izdaje d.Lib.si 2021b avtor/prireditelj Matthäus Seutter (1678– okrog 1757) merilo – izmerjene razdalje 1 : 522.218 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Augsburg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Collection ... 2021d izdajatelj/založnik / širina (mm) 572 višina (mm) 491 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Seutter 1732 naslov (izvirnik) Accuratissima totius Savi area, …/Ausführlicher Plan des gantzen Sau-Stroms, … naslov (slovenski prevod) Natančen prikaz celotnega toka Save, … leto izdaje 1736–1739 vir navedenega leta izdaje Mišković 2003 avtor/prireditelj Ernst Wenzel Durchlasser, Friedrich Conrad Renner, Abraham Kaltschimdt (1707–1760) merilo – izmerjene razdalje merilo – navedeno v literaturi 1 : 270.000 vir merila navedenega v literaturi Lapaine in Kljajić 2009, 495 kraj izdaje Ljubljana vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 296 višina (mm) (en list) 417 lokacija hranjenja zemljevida Narodni muzej Slovenije zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 248 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 248 naslov (izvirnik) Ducatus Carnioliae Tabula naslov (slovenski prevod) Zemljevid vojvodine Kranjske leto izdaje 1740 vir navedenega leta izdaje v atlasu iz tega leta avtor/prireditelj Johann van der Bruggen (1695–1740) merilo – izmerjene razdalje 1 : 760.127 merilo – navedeno v literaturi 1 : 750.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger in Hühnel 1995, 21 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi izdajatelj/založnik / širina (mm) 334 višina (mm) 257 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Bruggen 1740 naslov (izvirnik) Le Duche de Carniole naslov (slovenski prevod) Vojvodina Kranjska leto izdaje 1742 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Georges–Louis Le Rouge (okrog 1712– okrog 1790) merilo – izmerjene razdalje 1 : 640.885 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 555 višina (mm) 485 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Le Rouge 1742a 249 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 249 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Le Duché de Stirie naslov (slovenski prevod) Vojvodina Štajerska leto izdaje 1742 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Georges–Louis Le Rouge (okrog 1712– okrog 1790) merilo – izmerjene razdalje 1 : 447.356 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 470.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger, Wagner in Wawrik 1977, 156 kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik par et chez le Sr. le Rouge širina (mm) 554 višina (mm) 486 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Le Rouge 1742b naslov (izvirnik) Ducatus Carnioliae tabula chorographica naslov (slovenski prevod) Horografski zemljevid vojvodine Kranjske leto izdaje 1744 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld (1691–pred 1757) merilo – izmerjene razdalje 1 : 95.562 merilo – navedeno v literaturi 1 : 100.000 vir merila navedenega v literaturi Reisp 1995 kraj izdaje Ljubljana vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 1860 višina (mm) 1800 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom Florjančič 1744 250 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 250 naslov (izvirnik) Partie Méridionale du Cercle d’Autriche, qui comprend la Basse Partie du Duché de Stirie, le Duché de Carinthie, divisé en haute et basse, le Duché de Carniole, divisé en haute, basse, moyenne et interieure Carniole, et l’Istrie Impériale naslov (slovenski prevod) Južni del območja Avstrije, ki obsega spodnji del vojvodine Štajerske, vojvodino Koroško, ki se deli na zgornjo in spodnjo, vojvodino Kranjsko, razdeljeno v zgornjo, spodnjo, srednjo in notranjo Kranjsko, ter cesarsko Istro leto izdaje 1752 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Didier Robert de Vaugondy (okrog 1723–1786) merilo – izmerjene razdalje 1 : 578.461 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Pariz vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Collection ... 2021e izdajatelj/založnik / širina (mm) 614 višina (mm) 474 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Vaugondy 1752 naslov (izvirnik) Exactissima Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae delineatio naslov (slovenski prevod) Nadvse natančni oris vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre leto izdaje okrog 1760 vir navedenega leta izdaje d.Lib.si 2021c avtor/prireditelj Tobias Conrad Lotter (1717–1777) merilo – izmerjene razdalje 1 : 526.909 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 569 višina (mm) 486 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Lotter 1760 251 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 251 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) brez naslova (Krainska deschela) naslov (slovenski prevod) Kranjska leto izdaje 1778 vir navedenega leta izdaje Dörflinger 2004, 135; Longyka 1999, 472 avtor/prireditelj Franc Ksaver Baraga merilo – izmerjene razdalje 1 : 335.202 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 460.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 2004, 135 kraj izdaje Ljubljana vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) 663 višina (mm) 439 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Baraga 1778 naslov (izvirnik) Mappa Litho-Hydrographica Nationis Slavicae naslov (slovenski prevod) Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov leto izdaje 1782 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Baltazar Hacquet (1739/40–1815) merilo – izmerjene razdalje 1 : 390.339 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 420.000 vir merila navedenega v literaturi Wawrik in Zeilinger 1989, 104 in 327 kraj izdaje Ljubljana vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Wawrik in Zeilinger 1989, 327 izdajatelj/založnik / širina (mm) 891 višina (mm) 299 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Hacquet 1782 252 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 252 naslov (izvirnik) Josephinische Landesaufnahme naslov (slovenski prevod) prva (habsburška) vojaška izmera/jožefinska deželna izmera leto izdaje 1782–1787 vir navedenega leta izdaje Rajšp in Ficko 1994, 3–4 avtor/prireditelj / merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 28.800 vir merila navedenega v literaturi Rajšp in Ficko 1994, 3–4 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 640 višina (mm) (en list) 420 lokacija hranjenja zemljevida Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Dunaj zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Inner Krain mit der windischen Mark und dem Triester Gebiethe. Nro.143. naslov (slovenski prevod) Notranjska s Slovensko marko in območjem Trsta. Št. 143. leto izdaje 1789–1806 vir navedenega leta izdaje Dörflinger 1986b, 656 avtor/prireditelj Franz Johann Joseph von Reilly (1766–1820) merilo – izmerjene razdalje 1 : 499.328 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na atlasu izdajatelj/založnik / širina (mm) 263 višina (mm) 232 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Reilly 1789 253 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 253 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Kaartje van t Hertogdom Crain naslov (slovenski prevod) Zemljevid vojvodine Kranjske leto izdaje 1791 vir navedenega leta izdaje Münchener … 2021; French 2001a, 20 avtor/prireditelj Guillaume Delisle (1675–1726) merilo – izmerjene razdalje 1 : 319.998 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Amsterdam vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik I. B. Elwe & D. M. Langeveld širina (mm) 239 višina (mm) 178 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Delisle 1791 naslov (izvirnik) unterkrain oder der Neustaedtler Kreis naslov (slovenski prevod) Dolenjska ali novomeško okrožje leto izdaje 1796 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Joseph Karl Kindermann (1744–1801) merilo – izmerjene razdalje 1 : 260.661 merilo – navedeno v literaturi 1 : 255.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 1986a, 410 kraj izdaje Gradec vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 579 višina (mm) 494 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Kindermann 1796 254 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 254 naslov (izvirnik) Carte générale du Théâtre de la Guerre en Italie et dans les Alpes naslov (slovenski prevod) Splošni zemljevid vojnih operacij v Italiji in Alpah leto izdaje 1798–1802 vir navedenega leta izdaje French 1999e, 66 avtor/prireditelj Bacler d’Albe (1761–1824) merilo – izmerjene razdalje 1 : 257.509 merilo – navedeno v literaturi 1 : 255.400 vir merila navedenega v literaturi Bibliothèques ... 2021 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 577 višina (mm) (en list) 440 lokacija hranjenja zemljevida Archives nationales de France zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) brez naslova (Herzogthum Krain) naslov (slovenski prevod) brez naslova (Vojvodina Kranjska) leto izdaje 1800 vir navedenega leta izdaje Schalbacher 1800 avtor/prireditelj Franz Anton Schrämbl (1751–1803) merilo – izmerjene razdalje 1 : 517.546 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Schalbacher 1800 izdajatelj/založnik Joseph Philipp Schalbacher širina (mm) 544 višina (mm) 397 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 255 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 255 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Der Oesterreichische Kreis naslov (slovenski prevod) Avstrijsko okrožje leto izdaje 1800 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Conrad Mannert (1756–1834) merilo – izmerjene razdalje 1 : 897.246 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 648 višina (mm) 523 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Charte von Kaernthen und Krain, nebst den Grafschaften Görz und Gradiska und dem Gebiethe von Triest/Carte de la Carinthie et de la Carniole, avec les Comtés de Gorice et de Gradisca et le Gouvernement de Trieste naslov (slovenski prevod) Zemljevid Koroške in Kranjske, skupaj z grofijo Goriško in Gradiško ter območjem Trsta leto izdaje 1803 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Joseph Karl Kindermann (1744–1801) merilo – izmerjene razdalje 1 : 498.119 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 530.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 1988, 523 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 580 višina (mm) 472 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Kindermann 1803 256 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 256 naslov (izvirnik) Franziszeische Landesaufnahme naslov (slovenski prevod) druga (habsburška) vojaška izmera/franciscejska deželna izmera leto izdaje 1806–1869 vir navedenega leta izdaje Molnár, Podobnikar in Timár 2009, 460–461 avtor/prireditelj / merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 28.800 vir merila navedenega v literaturi Molnár, Podobnikar in Timár 2009, 460–461 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik Topographisch-Lithographische Anstalt des Generalquartiermeisterstabs širina (mm) (en list) 632/527 višina (mm) (en list) 421/527 lokacija hranjenja zemljevida Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Dunaj zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain naslov (slovenski prevod) Zemljevid nadvojvodine Avstrije, vojvodin Štajerske, Salzburga, Koroške in Kranjske leto izdaje 1807 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Conrad Mannert (1756–1834) merilo – izmerjene razdalje 1 : 788.854 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Nürnberg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Homanns Erben širina (mm) 505 višina (mm) 557 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Mannert 1807 257 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 257 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Topographisch-militairische Charte von Teutschland naslov (slovenski prevod) Vojaškotopografski zemljevid Nemčije leto izdaje 1807–1813 vir navedenega leta izdaje Arnhold 1986, 260 avtor/prireditelj Friedrich Wilhelm Streit (1772–1839) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 180.000 vir merila navedenega v literaturi Arnhold 1986, 260 kraj izdaje Weimar vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Geographische Institut zu Weimar širina (mm) 410 višina (mm) 310 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Inner Oesterreich oder Die Herzogthümer Steyermark Kärnten und Krain. Die Grafschaften Goerz und Monfalcone. Die Bezirke Triest und Istrien. Nebst den angränzenden Theilenvon Italien Tyrol Salzburg Nieder Oesterreich Kroatien und Hungarn naslov (slovenski prevod) Notranja Avstrija ali vojvodine Štajerska, Koroška in Kranjska. Grofija Goriška in Tržič. Okraja Trst in Istra. Poleg sosednjih delov Italije, Tirolske, Salzburga, Spodnje Avstrije, Hrvaške in Ogrske leto izdaje 1810 vir navedenega leta izdaje Scott 2004b, 436 avtor/prireditelj W. Zürner merilo – izmerjene razdalje 1 : 336.735 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Artaria und Comp. širina (mm) 1038 višina (mm) 926 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Zürner 1810 258 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 258 naslov (izvirnik) Carte des Provinces Illyriennes comprenant la Bosnie, l’Herzégovine, le Monténéro et quelques pays adjacens naslov (slovenski prevod) Zemljevid Ilirskih provinc, ki obsega tudi Bosno, Hercegovino, Črno goro in nekatere sosednje dežele leto izdaje 1812 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Gaetano Palma merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 650.000 vir merila navedenega v literaturi Gašperič, Orožen Adamič in Šumrada 2012, 54 kraj izdaje Trst vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 1240 višina (mm) 915 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Carte von Inner-Oestreich/Carte de la Styrie, Carinthie et Carniole naslov (slovenski prevod) Zemljevid Notranje Avstrije/Zemljevid Štajerske, Koroške in Kranjske leto izdaje 1812 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Joseph de Castro merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 290.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 1988, 462 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Tranquillo Mollo širina (mm) 1228 višina (mm) 1163 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 259 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 259 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Charte von dem Koenigreiche Illyrien naslov (slovenski prevod) Zemljevid Ilirskega kraljestva leto izdaje 1818 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Joseph Karl Kindermann (1744–1801) merilo – izmerjene razdalje 1 : 533.835 merilo – navedeno v literaturi 1 : 530.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 1988, 523 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Joseph Riedl’s Kunsthandlung širina (mm) 580 višina (mm) 471 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Charte von dem Königreiche Illyrien und dem Herzogthume Steyermark naslov (slovenski prevod) Zemljevid Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske leto izdaje 1818 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Carl Ferdinand Weiland (1782–1847) merilo – izmerjene razdalje 1 : 608.669 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Weimar vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Verlage des Geograph Instituts širina (mm) 481 višina (mm) 602 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 260 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 260 naslov (izvirnik) Franziszeische Kataster naslov (slovenski prevod) Franciscejski kataster leto izdaje 1818–1828 vir navedenega leta izdaje Slak 2019, 11 avtor/prireditelj / merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 2880/1440/720 vir merila navedenega v literaturi Golec 2010, 366–367 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 690 višina (mm) (en list) 555 lokacija hranjenja zemljevida Arhiv Republike Slovenije zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Königreich Illyrien und Herzogthum Steyermark in seine Kreise eingetheilt nebst den angrenzenden Theilen von Italien, Tyrol, Salzburg, Nieder–Oesterreich, Kroatien und Hungarn naslov (slovenski prevod) Ilirsko kraljestvo in vojvodina Štajerska, razdeljena na svoja okrožja, s sosednjimi deli Italije, Tirolske, Salzburga, Spodnje Avstrije, Hrvaške in Ogrske leto izdaje 1819 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj W. Zürner merilo – izmerjene razdalje 1 : 336.787 merilo – navedeno v literaturi približno 1 : 350.000 vir merila navedenega v literaturi Dörflinger 1988, 414 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Artaria širina (mm) 1017 višina (mm) 1200 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 261 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 261 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Charte von Steyermark Kaernthen und Krain, nebst der Grafschaft Görz naslov (slovenski prevod) Zemljevid Štajerske, Koroške in Kranjske, skupaj z grofijo Goriško leto izdaje 1819 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Johann Walch (1757–1824) merilo – izmerjene razdalje 1 : 498.558 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Augsburg vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 475 višina (mm) 595 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Neueste Specialkarte von Krain nach der dermaligen Eintheilung in Bezirke naslov (slovenski prevod) Najnovejši podrobni zemljevid Kranjske po sedanji razdelitvi na okraje leto izdaje 1831 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Georg Ludwig von Ritter merilo – izmerjene razdalje 1 : 277.842 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Ljubljana vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Leopold Paternolli širina (mm) (en list) 696 višina (mm) (en list) 513 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Ritter 1831 262 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 262 naslov (izvirnik) Karte vom Herzogthume Krain naslov (slovenski prevod) Zemljevid vojvodine Kranjske leto izdaje 1832 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Gottfried Loschan (1796–1857) merilo – izmerjene razdalje 1 : 295.094 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 640 višina (mm) (en list) 527 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) (Special) Karte des Königreichs Illyrien und des Herzogthums Steyermark nebst dem Königlich ungarischen Littorale naslov (slovenski prevod) Zemljevid Ilirskega kraljestva in vojvodine Štajerske skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske leto izdaje 1834 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj / merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 144.000 vir merila navedenega v literaturi von Witzleben 1850, 190 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 393 višina (mm) (en list) 271 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 263 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 263 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Königreich Illyrien, Gouvernement Laibach. Charte der Kreise : Laibach, Neustädtl, Adelsberg naslov (slovenski prevod) Ilirsko kraljestvo, guvernerstvo Ljubljana. Zemljevid okrožij: Ljubljana, Novo mesto, Postojna leto izdaje 1836 vir navedenega leta izdaje d.Lib.si 2021d avtor/prireditelj Renner (kartograf), O. C. Apelt (litograf) merilo – izmerjene razdalje 1 : 524.560 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Leibzig vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 384 višina (mm) 339 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) General-Post-&Strassenkarte des Königreichs Illyrien nebst dem k[öniglich] ungarischen Littorale naslov (slovenski prevod) Splošni-poštno-cestni zemljevid Ilirskega kraljestva skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske leto izdaje 1841 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj R. A. Schulz merilo – izmerjene razdalje 1 : 521.244 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Artaria & Comp. širina (mm) 552 višina (mm) 720 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Borut Žunič zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Schulz 1841 264 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 264 naslov (izvirnik) General Post und Strassen Karte des Herzogthums Steyermark naslov (slovenski prevod) Splošni poštni in cestni zemljevid vojvodine Štajerske leto izdaje 1842 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj R. A. Schulz merilo – izmerjene razdalje 1 : 396.780 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Artaria & Comp. širina (mm) 745 višina (mm) 560 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) General Post und Strassen Karte des Herzogthums Steyermark naslov (slovenski prevod) Splošni poštni in cestni zemljevid vojvodine Štajerske leto izdaje 1842 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj R. A. Schulz merilo – izmerjene razdalje 1 : 401.368 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Artaria & Comp. širina (mm) 745 višina (mm) 560 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 265 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 265 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich ungarischen Littorale naslov (slovenski prevod) Splošni zemljevid Ilirskega kraljestva skupaj s Primorjem kraljevine Ogrske leto izdaje 1843 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Militaerischen Geographischen Institute merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 288.000 vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 560 višina (mm) (en list) 440 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Special-Karte des Herzogthums Krain naslov (slovenski prevod) Podrobni zemljevid vojvodine Kranjske leto izdaje 1844–1846 vir navedenega leta izdaje Topole 2013 avtor/prireditelj Henrika Freyerja (1802–1866) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 113.500 vir merila navedenega v literaturi Topole 2013 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na predlistu zemljevida izdajatelj/založnik / širina (mm) (en list) 430 višina (mm) (en list) 350 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 266 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 266 naslov (izvirnik) Karte des Kronlandes Steiermark naslov (slovenski prevod) Zemljevid kronske dežele Štajerske leto izdaje okrog 1850 vir navedenega leta izdaje d.Lib.si 2021e avtor/prireditelj Josef Franz Kaiser (1786–1859) merilo – izmerjene razdalje 1 : 382.487 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Gradec vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Verlag der Kunsthandlung H.F. Müller širina (mm) 647 višina (mm) 745 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Kaiser 1850 naslov (izvirnik) Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin naslov (slovenski prevod) leto izdaje 1853 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Peter Kozler (1824–1897) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 576.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Peter Kozler širina (mm) 500 višina (mm) 542 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Kozler 1853 267 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 267 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Königreich Illyrien naslov (slovenski prevod) Ilirsko kraljestvo leto izdaje 1853 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Carl Christian Franz Radefeld (1788–1874) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 880.000 vir merila navedenega v literaturi David ... 2021 kraj izdaje / vir kraja izdaje, navedenega v literaturi / izdajatelj/založnik Carl Joseph Meyer širina (mm) / višina (mm) / lokacija hranjenja zemljevida David Rumsey Map Collection zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Radefeld 1853 naslov (izvirnik) General-Karte des Oesterreichischen Kaiserstaates mit einem grossen Theile der angrenzenden Länder naslov (slovenski prevod) Splošni zemljevid avstrijskega cesarstva z velikim delom sosednjih dežel leto izdaje 1856 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Joseph von Scheda (1815–1888) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 576.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Inštitut je bil na Dunaju izdajatelj/založnik Militärisch-Geographisches Institut širina (mm) 500 višina (mm) 560 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 268 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 268 naslov (izvirnik) Völker-, Kreis-, Gerichts-, Eisenbahn- und Post- Karte der Herzogthümer Steiermark, Kärnthen, Krain, der Grafschaften Görz, Gradisca, Istrien und der Reichstadt Triest naslov (slovenski prevod) Ljudski, okrožni, sodni, železniški in poštni zemljevid vojvodin Štajerske, Koroške, Kranjske, grofij Goriške, Gradiške, Istre in cesarskega mesta Trst leto izdaje druga polovica 19. stoletja vir navedenega leta izdaje / avtor/prireditelj Franz Raffelsperger (1793–1861) merilo – izmerjene razdalje 1 : 884.500 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 350 višina (mm) 460 lokacija hranjenja zemljevida Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska, die Markcrafschaft Istrien, die Stadt Triest mit Gebiet und das ungarische Littorale naslov (slovenski prevod) Vojvodine Štajerska, Koroška, Kranjska, poknežena grofija Goriška in Gradiška, mejna grofija Istra, mesto Trst z zaledjem ter ogrsko Primorje leto izdaje 1859–1871 vir navedenega leta izdaje French 2001b, 199a avtor/prireditelj Carl Gräf (1822– okrog 1897) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 600.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Weimar vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Geographisches Institut Weimar širina (mm) 529 višina (mm) 661 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 269 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 269 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Die Herzogthümer Kärnthen und Krain, die Grafschaft Görz & Gradisca, die Markgrafschaft Istrien und die reichsunmittelbare Stadt Triest naslov (slovenski prevod) Vojvodini Koroška in Kranjska, grofija Goriška in Gradiška, mejna grofija Istra in državno neposredno mestoTrst leto izdaje 1863 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Hermann Berghaus (1828–1890) merilo – izmerjene razdalje 1 : 770.985 merilo – navedeno v literaturi 1 : 750.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Gotha vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik J. Pertes širina (mm) 333 višina (mm) 393 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom Berghaus 1863 naslov (izvirnik) Krain, Istrien, Görz, Ünterkärnthen und untersteiermark naslov (slovenski prevod) Kranjska, Istra, Goriška, spodnja Koroška in spodnja Štajerska leto izdaje po 1869 vir navedenega leta izdaje Bratec Mrvar s sodelavci 2011, 29 avtor/prireditelj Blaž Kocen (1821–1871) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 1.040.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi naveden na zemljevidu izdajatelj/založnik Eduard Hölzel širina (mm) 225 višina (mm) 279 lokacija hranjenja zemljevida Narodna in univerzitetna knjižnica zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 270 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 270 naslov (izvirnik) Herzogthum Steiermark naslov (slovenski prevod) Vojvodina Štajerska leto izdaje po 1869 vir navedenega leta izdaje Bratec Mrvar s sodelavci 2011, 29 avtor/prireditelj Blaž Kocen (1821–1871) merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 180.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Eduard Hölzel širina (mm) 1265 višina (mm) 1320 lokacija hranjenja zemljevida zasebna zbirka Primož Premzel zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Franzisco-Josephinische Landesaufnahme naslov (slovenski prevod) tretja (habsburška) vojaška izmera/franciscejsko-jožefinska deželna izmera leto izdaje 1869–1887 vir navedenega leta izdaje Molnár, Podobnikar in Timár 2009, 460–461 avtor/prireditelj / merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 25.000, 1 : 12.500 vir merila navedenega v literaturi Frajer in Geletič 2011, 53 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Inštitut je bil na Dunaju izdajatelj/založnik Militärgeographisches Institut širina (mm) / višina (mm) / lokacija hranjenja zemljevida Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen, Dunaj zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 271 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 271 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Die Kronländer Kärnthen, Krain, Görz - Gradisca - Istrien und Triest naslov (slovenski prevod) Kronske dežele Koroška, Kranjska, Gorica - Gradiška - Istra in Trst leto izdaje 1878 vir navedenega leta izdaje Witkam 2007 avtor/prireditelj Friedrich H. Handtke (1815–1879) merilo – izmerjene razdalje 1 : 872.626 merilo – navedeno v literaturi / vir merila navedenega v literaturi / kraj izdaje Glogau vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Verlag Carl Fleming in Glogau širina (mm) 342 višina (mm) 417 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Herzogthum Krain / Vojvodstvo Kranjsko naslov (slovenski prevod) leto izdaje 1878/1879 vir navedenega leta izdaje Dörflinger in Neunteufl 1986, 423; Korošec 1978, 222 avtor/prireditelj Carl Friedrich Baur merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 150.000 vir merila navedenega v literaturi Korošec 1978, 222; Orožen 1901, 42 kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Dörflinger in Neunteufl 1986, 423 izdajatelj/založnik Eduard Hölzel širina (mm) / višina (mm) / lokacija hranjenja zemljevida / zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 272 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 272 naslov (izvirnik) Specialkarte der österreichisch-ungarischen Monarchie naslov (slovenski prevod) Podrobni zemljevidi Avstro-Ogrske monarhije leto izdaje od 1880 vir navedenega leta izdaje Molnár in Timár 2009, 116 avtor/prireditelj Militärgeographisches Institut merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 75.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi Inštitut je bil na Dunaju izdajatelj/založnik Militärgeographisches Institut širina (mm) 510 višina (mm) 385 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / naslov (izvirnik) Krain - Istrien naslov (slovenski prevod) Kranjska - Istra leto izdaje 1885–1892 vir navedenega leta izdaje Aschoff 2015 avtor/prireditelj Bibliographisches Institut merilo – izmerjene razdalje 1 : 835.591 merilo – navedeno v literaturi 1 : 850.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Leibzig vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik / širina (mm) 267 višina (mm) 212 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo DA citiranje med besedilom / 273 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 273 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Primož Gašperič naslov (izvirnik) Zemljevid slovenskega ozemlja naslov (slovenski prevod) leto izdaje 1921 vir navedenega leta izdaje navedena na zemljevidu avtor/prireditelj Vojaški geografski zavod na Dunaju merilo – izmerjene razdalje / merilo – navedeno v literaturi 1 : 200.000 vir merila navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu kraj izdaje Dunaj vir kraja izdaje, navedenega v literaturi navedeno na zemljevidu izdajatelj/založnik Matica slovenska širina (mm) 1290 višina (mm) 930 lokacija hranjenja zemljevida Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZu zemljevid vključen v raziskavo NE citiranje med besedilom / 274 geo37_2_geo21.qxd 17.1.2022 13:11 Page 274 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: giam@zrc-sazu.si Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti inga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 20 02 sta se inštitutu priključila Inštitut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski infor- macijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. V njem je sedež Komisije za standardizacijo zemlje- p isnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica /Geografski zbornik ter znanstveni knji- žni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja knjižno zbirko GIS v Sloveniji, v lihih letih knjižno zbirko Regionalni razvoj, vsako tretje leto knjižno zbirko Naravne nesreče, občasno pa knjižno zbirko CAPACities. Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije 1 Milan Natek, Drago Perko: 50let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske ka rtografije nacionalnega atlasa Slovenije 3 Drago Perko: Analiza površja Slovenije sstometrskim digitalnim modelom reliefa 4 Uroš Horvat: Razvoj in učinki turizma vRogaški Slatini 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pavšek: Snežni plazovi v Sloveniji 7 Maja Topole: Geografija občine Moravče 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: Členitev slovenskega podeželja 9 Damir Josipovič: Dejavniki rodnost nega obnašanja v Sloveniji 10 Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal vslovenskem alpskem svetu 12 Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi 13 Blaž Komac: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja 14 Drago Kladnik: Podomačena tuja zemljepisna imena vslovenskih atlasih sveta 15 Blaž Komac, Matija Zorn: Pobočni procesi in člo vek 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike 17 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik, Blaž Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: Terasirana pokrajina Goriških brd 18 Matija Zorn: Erozijski procesi vslovenski Istri 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest 20 Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji 21 Brigita Jamnik, Aleš Smrek ar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo vLjubljani 22 Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica 23 Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer 24 Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi 25 Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav 26 M ateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah 27 Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva 28 Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om 29 Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura – življenje in delo 30 Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik 31 Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christop h Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo 32 Matija Zorn, Aleš Smrekar, Peter Skoberne, Andrej Šmuc, Anton Brancelj, Igor Dakskobler, Aleš Poljanec, Borut Peršolja, Bojan Erhartič, Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Daniela Ribeiro: Dolina Triglavskih jezer 33 Mateja Ferk: Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice 34 Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, P rimož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipa n, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar: Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah vizobraževalnem procesu 35 Jani Kozina: Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji 36 Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete 37 Primož Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije pred_zalist_pred_zalist.qxd 17.1.2022 12:57 Page 2 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: giam@zrc-sazu.si Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti inga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 20 02 sta se inštitutu priključila Inštitut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski infor- macijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. V njem je sedež Komisije za standardizacijo zemlje- p isnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica /Geografski zbornik ter znanstveni knji- žni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja knjižno zbirko GIS v Sloveniji, v lihih letih knjižno zbirko Regionalni razvoj, vsako tretje leto knjižno zbirko Naravne nesreče, občasno pa knjižno zbirko CAPACities. Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije 1 Milan Natek, Drago Perko: 50let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske ka rtografije nacionalnega atlasa Slovenije 3 Drago Perko: Analiza površja Slovenije sstometrskim digitalnim modelom reliefa 4 Uroš Horvat: Razvoj in učinki turizma vRogaški Slatini 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pavšek: Snežni plazovi v Sloveniji 7 Maja Topole: Geografija občine Moravče 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: Členitev slovenskega podeželja 9 Damir Josipovič: Dejavniki rodnost nega obnašanja v Sloveniji 10 Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal vslovenskem alpskem svetu 12 Aleš Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi 13 Blaž Komac: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja 14 Drago Kladnik: Podomačena tuja zemljepisna imena vslovenskih atlasih sveta 15 Blaž Komac, Matija Zorn: Pobočni procesi in člo vek 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike 17 Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik, Blaž Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: Terasirana pokrajina Goriških brd 18 Matija Zorn: Erozijski procesi vslovenski Istri 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest 20 Blaž Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji 21 Brigita Jamnik, Aleš Smrek ar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo vLjubljani 22 Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica 23 Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer 24 Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi 25 Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav 26 M ateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah 27 Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva 28 Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om 29 Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura – življenje in delo 30 Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik 31 Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christop h Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo 32 Matija Zorn, Aleš Smrekar, Peter Skoberne, Andrej Šmuc, Anton Brancelj, Igor Dakskobler, Aleš Poljanec, Borut Peršolja, Bojan Erhartič, Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Daniela Ribeiro: Dolina Triglavskih jezer 33 Mateja Ferk: Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice 34 Mimi Urbanc, Mateja Ferk, Jerneja Fridl, P rimož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Primož Pipa n, Tatjana Resnik Planinc, Mateja Šmid Hribar: Oblikovanje predstav o slovenskih pokrajinah vizobraževalnem procesu 35 Jani Kozina: Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji 36 Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete 37 Primož Gašperič: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije pred_zalist_pred_zalist.qxd 17.1.2022 12:57 Page 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE PRIMOŽ GAŠPERIČ 37 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 37 1 9 8 5 0 5 0 1 6 9 8 7 9 ISSN 1580-1594 20 € ZGODOVINSKA KARTOGRAFIJA OZEMLJA SLOVENIJE PRIMOŽ GAŠPERIČ geo37 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 17.1.2022 12:55 Page 1