Starostno zavarovanje kmetov. Gozdovi naša narodna rezerva. eq Nobena stvar ne mori ljudi tako zelo, ka-kar težka skrb, kaj bo s človekom na stara leta, ko mu bodo opešale moči in ne bo mogel več delati in si služiti svoj vsakdanji kruh. Ta skrb mori že sicer precej brezslkrhno mladino, stopnjuje se pa in raste tem bolj, kolikor več let se Zbira človeku na križ. Mirno lahko rečemo, da je baš skrb za starost tista velika, čeprav ne vedno očitna sila, ki goni leto za letom ljudi iz domačega kraja daleč v tujino, kjer upajo zaslužiti nele to, kar potrebujejo za sproti, ampak še nekaj več, kar bi si prihranili za slučaj bolezni in za starost. Nekdaj je bilo najhujše za delavce glede preskrbe za starost. Mlad kmečki fant je odšel v mestno fabriko, kjer je garal in garal, dokler mu niso opešale moči. Ko pa se je po dolgih letih iztrosil, ga je gospodar enostavno vrgel na cesto, češ, pojdi kamor hočeš, za delo pri meni nisi več sposoben 1 Takim onemoglim revežem ni preostalo w'č drugega več, kakor da so ali kradli ali pa beračili od hiše do hiše, dokler jih ni rešila smrt lakote in vsega trpljenja. Nič dosti bolje ni bilo v tem oziru na kmetih. Tam je bilo pač nekoliko poskrbljeno za gospodarje, skoraj še na slabšem kot delavci po fabrikah pa so bili hlapci in dekle. Ko so se pa te razmere že tako poostrile, da je bila nevarnost za javni mir in red že prevelika, se je državna oblast vendarle zganila in odločila, da morajo skrbeti za onemogle siromake domovinske občine. Ta zakon je j v veljavi še dandanes. Ne smemo trditi, da je i zakon v načelu slab, toda praksa kaže, da je j nezadosten. Ni namreč nič čudnega, če se ob- j eine branijo vzeti pod svojo oskrbo človeka, j ki je celo svoje življenje delal drugod! Zato pa so prispevki za ostarele reveže navadno zelo nizko odmerjeni, zlasti še tam, kjer je cela občina revna. Dober pa je ta zakon zato, ker daje revežem pravico do življenja, da niso navezani le na samo milost, kot je to bilo nekdaj. Velik korak naprej pa so storile moderne drla ve, ki so začele uvajati moderno socialno zakonodajo. Že zavarovanje delavcev za slučaj bolezni, ki daje delavcu zdravnika, zdravila in višjo ali nižjo denarno podporo na dan, pomeni ogromen napredek, še večji napredek pa znači zavarovanje za starost, tako da ima delavec v slučaju onemoglosti pravico do višje ali nižje letne rente ali pokojnine. Zavarovanje za starost je vpeljano že v vseh modernih državah, ni pa še izvedeno do kraja, ker se navadno tiče le industrijskega delavstva. Pri nas poznamo v praksi šele zavarovanje za slučaj bolezni ter invalidnosti, ampak tudi to le za obrtne in industrijske delavce. Starostno zavarovanje se šele pripravlja. Nikjer pa ni rečeno, kako daleč bo to zavarovanje segalo. Čuje se pač, da bo bolniško zavarovanje obsegalo poleg delavstva tudi obrtnike, ne vemo pa še, če ga bodo prosi rili tudi na kmete. Na vsak način pa bo treba nekaj storiti tudi za kmete, sicer bodo vsi ljudje z dežele kar ušli, ker jih bo vabilo starostno zavarovanje drugam. Dandanes našim kmetom na starost ne ostaja nič drugega kakor prihranjeno premoženje, kar je pa zelo redek slučaj, potem izgovorjeni »kot«, če si ga more kje izgovoriti, ali pa občinska ubožna podpora. Upanje na mirno in brezskrbno življenje na starost je torej pri kmetu jako majhna, skrb za življenje paj e silno velika. Iz skušnje pa vemo, kako silno manjša vsaka skrb delovno silo in moč. Kdor ne ve, kaj bo ž njim, kar delati ne more od skrbi. Kdor pa ve, da mu je zagotovljenega vsaj nekaj, ta bo delal z veseljem in tudi več, ker mu njegove delovne sile in energije nobena skrb ne zmanjša. Zato pa bo zavarovanje za starost tudi ogromnega moralnega pomena. Treba pa je računati še tudi s tem, da bo s splošnim obveznim zavarovanjem izrečeno in poudarjeno tudi načelo, da je vsak, kdor dela, polnopraven član, član človeške družbe. Kdor dela, ne dela namreč le samo za sebe, ampak vsi imajo nekaj od tega dela; zato pa je tudi dolžnost vseh, da skrbe vsi za tiste, ki so v mladosti delali, na starost pa ne morejo več delati. In to načelo mora veljati za vse; ne samo za industrijske in obrtne delavce, ampak tudi za kmete in za kmečke delavce. Gozdovi naša narodna rezerva. Mnogi pa bodo rekli: To je vse res in vse prav in vse lepo, ampak odkod naj vzamemo denar? Na to vprašanje je treba postaviti drugo vprašanje: Odkod ga pa jemljejo drugod? Odkod jemljejo denar za delavsko zavarovanje? Nekaj žrtev bo gotovo treba, o tem ni dvoma; toda tako velike te žrtve tudi ne bodo, da bi zavarovanje za starost ne bi bilo možno tudi na kmetih, zlasti ker imamo mi v Dravski banovini jako lepo rezervo narodnega premoženja, ki bi lahko služila za izvedbo zavarovanja. Ta rezerva so naši gozdovi. Ne mislimo pri tem na male boste, kjer dobi lastnik iz njih komaj nekaj stelje in pa nekaj polen, da si kuha svoj močnik in krompir, ampak imamo v mislih tiste velikanske gozdove, ki merijo na tisoče hektarjev in ki so last raznih srednjeveških graščin — in od katerih dražba in narod nimajo nič, ampak ve3 dohodek in ves dobiček uživa le — eden! To za današnjo moderno dobo me gre več! Mi vemo iz zgodovine, da so nekdaj sploh vso zemljo v naših krajih, pa tudi drugod, imeli graščaki. Tiste zemlje pa ni obdeloval graščak, ampak kmet. To razmerje je bilo sicer po tedanjih nazorih »pravno«, ni pa nikakor bilo moralno in tudi ne socialno. Ker pa moderna država ni več samo pravna država, ki bi imela le edino to nalogo, da čuva »stare«, čeprav še tako neznosne »pravice«, ampak je v prvi vrsti socialna država, ki mora gledati na to, da novim razmeram daje »pravno« obliko in da varuje slabejšega pred močnejšim, zato je morale roJ"-1?.T;r - v.....r ~ ' r.:e I VsaJkdo vžlvai v«e sadove strofega dela In inarillvosll I li, 11 Rokopisi h m tra-Caio. — Plača in to« •a * LJubljani- — Uredništvo In uprava |a v Ljubljani * Kolodvorski ullot 11. 7. — Telefon ntar. it. *5M. — Ratun ari poitnl hranilni.' It. 14.194. graščaki in kmeti kljub svoji »pravnosti«' pasti in se umakniti novemu »pravu«: agrarni reformi, ki je napravila tistega kmeta za lastnika zemlje, ki zemljo obdeluje. Načinov, kako se taka reforma izvrši, da ni nihče pretrdo zadet, je pa dovolj. Prav to, kar se je zgodilo z njivami 1.1848. in kasneje, se mora danes zgoditi z gozdovi. Ker pa od malih gozdnih »flik« ne bi imela ne javnost nič in tudi posamezen kmet ne dosti, bi bi'o najbolje, če se ti gozdovi postavijo pod javno upravo, dohodki iz gozdov pa bi služili kot rezerva za starostno zavarovanje naših kmetov. Ti dohodki bi bili ne samo jako izdatni, ampak bi bili tudi tako rekoč »večni«, ker les vedno raste, zlasti če se v gozdu pravilno gospodari. Le poglejmo nekoliko številke: Že zadnjič smo zapisali, da znaša celokupna površina Slovenije 1,620.000 ha. S spremembo, ki je nastala po zakonu o razdelitvi države na banovine, se je ta površina zmanjšala v Dravski banovini na 1,561.055 ha. Z gozdom poraščena ploskev meri po podatkih gozdnega katastra 721.545 ha. Veleposestva, ki stoje pod agrarno reformo, je v Dravski banovini 208. Njihova celokupna površina meri okrog 210.000 ha. Od tega znaša obdelovalna zemlja okrog 30.000 ha, gozdna površina pa okrog 171.000 ha. Ti graščinski gozdovi bi torej prišli v poštev kot narodna rezerva za starostno zavarovanje slovenskih kmetov. Ta gozdna veleposestva so razni fevdalni ostanki iz srednjega veka, ki bi jih morala iz gospodarskih razlogov moderna doba likvidirati, tudi če ne bi bilo tako perečega socialnega vprašanja, kakor je starostno zavarovanje kmetov. Ce vzamemo, da znaša letni prirastek tehničnega lesa in lesa za drva 5 m3 na ha, dobimo pri celotni površini veleposestniških gozdov v izmeri 170.000 ha skupnega letnega prirastka 850.000 ms. Ta količina lesa se more vsako leto izkoristiti in prodati. Čisti dohodek za to količino na panju prodanega lesa znaša 10,000.000 Din, če računamo m3 povprečno po 120 Din. Te številke nam povedo, da bi imela javna uprava, ki bi upravljala te gozdove, stalno na razpolago letno preko 10 miiljonov dinarjev, ki bi se nalagali v fond za starostno zavarovanje kmetov v Dravski banovini. K tej vsoti naj bi se še določila vsako leto primerna postavka v samoupravnem proračunu naše banovine, ostanek bi se pa razdelil na zavarovane kmete. Na ta način bi prišla na vsakega kmeta tako majhna vsota, da bi jo lahko prav vsak izmed njih zmogel. Z zavarovanjem kmetov za starost bi se , pa moglo lepo in ugodno rešiti tudi vprašanje | preužitka, katero povzroča danes na kmetih j toliko sporov, tožb in tudi zločinov. Istotako ! pa bi se na ta način dalo zagotoviti kmetom v : okolišu graščinskih gozdov pridobivanje ste-! lje in kurjave ter stavbenega lesa, kar je dan- : danes za ma^e^" krro-dars1^ o^bor ministrov, predno bo predložena Nj. Vel. kralju v podpis. Nače'a, ki bodo v tej postavi uveljavljena, so ista, kakor prihajalo do veljave tudi v drugih zakonih. Vse določbe so izde^ue sistematično in v podrobnostih kar v dosedanjih postavah ni bil s^čaj. Postava se ozira zlasti na nove življenjske razmere, kakor so se razvijal v zadnjih 10 letih. Sunermaksi-nvrnii so znižani na najmanjšo količino. Vsa ko^čVaj za ohde'o^anje primerna zemlja je določena /a razdelitev med kmete. Rešeno je v novi postavi tudi finančno vprašanje. Merodajno je bilo pri tem prizadevanje, da se kmetom njihov položaj čim bolj oTaiša. Poskrbljeno je tudi. da se bo to vprašanje čim prej likvidiralo, tako da bodo kmetje v najkrajšem času postali iz najemnikov zemlje lastniki zemlje. Postava bo sto- Nagrade v vrednosti po 50.000 d inarjev prinese nagradna nalca onim, ki bodo rešili nalog<^ Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! p-Pa v veljavo na koncu gospodarskega leta r30-lf31. Do tedaj so namreč lahko gotova že vsa pripravljalna dela. Kakor hitro bo postava uveljavljena, bo minister izdelal še poseben pravilnik za njeno izvršitev.« Olajšave odplačevanja nekaterih davkov, Uradno poročajo: Na podlagi sklepa ministrskega sveta je minister za finance izdal j več ukrepov za olajšanje davčnih bremen in za lažje odplačevanje davčnih dolgov. Ker je precejšnje števlo davčnih irprav na škodo davčnih obveznikov glede za zgra-darino opustilo ugotovitev, kateri deli posameznih mest, trgov itd. spadajo v skrajni okoliš, in obdavčilo tudi zgradbe, ki jim gredo davčne olajšave, je bilo davčnim upravam naročeno, naj najkasneje do 10. novembra ugotove, kakšne mestne predele je treba pripisati k skrajni periferiji in katere okraje ne. Takoj nato morajo davčna olblastva odpisati previsoko odmero tega davka najdalje do konca meseca. Tako bo znaten del poljedelskih zgradb v mestih in trgih oproščen tega davka. Obenem bo precejšnjemu delu takih oseb v mestu kakor tudi manjšim obrtnikom po sreskih mestih že odmerjeni davek do neke mere znižan. Istočasno so bile Obveščene finančne direkcije, da lahko popravijo odmero zgrada-rane za zgradbe, v katerih stanujejo poljedelci in manjši obrtniki teh mest. Davčnim obveznikom za zgradarino je podaljšan pritožbeni rok do konca t. 1., tako da bodo mogli vložiti pritožbe tudi oni davčni obvezniki, ki so zamudili dosedanji rok. Davčnim obveznikom, ki jih je doletela slaba letina, bo na prošnjo dovoljeno, da jim finančne direkcije odgode plačilo letošnjega davka do 1. novembra 1931. Onim davčnim obveznikom, ki so še danes v zastanku z dohodarino ali davkom na lastnino ali vojni dobiček, smejo finančne direkcije na podlagi konkretnih prošenj z izkazom premoženjskega stanja in plačilne sposobnosti dovoliti odplačilo teh davkov v letnih obrokih do konca 1. 1935. Veselje in žalost. Mala Tončka vpraša svojo mamo: »Mama, zakaj pa je nevesta oblečena v belo?« — »Zato, ker je poročni dan najsrečnejši dan v njenem življenju.« Tončka: »Zakaj pa jo ženin oblečen v črno?« Rudniška katastrofa v Alsdorfu. V Nemčiji se je dogodila pretekli teden ena naj- ! strašnejših rudniških nesreč, kar jih pomnijo. Iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov je prišlo do strahovite eksplozije v aachenskem rudniškem revirju v rovu »Anna II« pri Alsdorfu, ki je velik del rova porušila, izvažalni stolp in okolišne zgradbe pa do tal porušila. V uradnem poslopju se je nahajala večja količina bencola, ki je tudi eksplodiral in učinek katastrofe še povečal ter poslopje raz-nesel. kot da bi bilo iz papirja. V rovu Anna II je bilo zaposlenih 2000 rudarjev in je največji v revirju. Posledice strahovite nesreče so bile straš- Gradtea novih banovinskih cest. Ministrstvo za gradbe je odobrilo načrte za zgraditev Sledečih cest: 1. za gradbo banovinske ceste II. razreda Ljubljana—Litija—-Radeče v redni proračunski vsoti 13,716.816'95 Din; * (To bo razširjena in popravljena sedanja ces-v, po najnižji ceni, nudi tvrdka z železnino Stanko fflorjančic £jubljana, Sv. 3?etra cesta št. 35 Bučka. V petek zvečer, 17. t. m. je zadela huda nesreča Ivana Železnika iz Zaboršta. V zgodnjem mraku je zlobna roka podtaknila ogenj v njegovo gospodarsko poslopje in zgorelo je vse. S težavo so rešili živino in prašiče. Železnik je bil zavarovan za malenkostno vsoto. Nameraval je ravno prekriti še ostali del hiše z opeko, toda prehitela ga je nesreča. Škoda znaša nad 60.000 Din. Gasilci so sicer prihiteli iz Bučke, toda požara niso mogli udu-šiti. Hudobna roka zločinca pa se ni ustavila samo pri prvem peklenskem delu, temveč je nekaj ur pozneje zažgal še pri Mariji Ropar na Jermanskem vrhu in pri Mlakarju v Stari Bučki. Tam so gasilci dober del požara preprečili in ogenj pogasili. Nujno je potreben pomoči najbolj prizadeti Železnik, ki je poleg tega še hudo bolan in ima kopico majhnih otrok. Proces proti Slovencem v Rimu. Italijansko izredno sodišče za zaščito države bo pričelo z razpravami koncem t. m. v Rimu. Dne 6. novembra boro razprave proti 59 Slovencem in Hrvatom,ki so obtoženi z isto obtožnico, po kateri se je vršila znana razprava v Trstu. Rudniška nesreča v Alsdorfu. Slika nam kaže dela pri reševanja ponesrečenih rudarjev v nemškem rudniku v Alsdorfu. Nesreča je ena največjih, kar se jih je pripetilo v zadnjem času. Koroški Slovenci so se odločili, da bodo .pri predstoječih volitvah glasovali za krščanske socijalce. Krščanski socijalci so zastopniki avstrijskega veleposestva in zavezniki Heim-wehrovcev (fašistov). Krščanski socijalci so bili do sedaj največji nasprotniki slovenske narodne manjšine. Slovenci torej ne bodo nastopili s svojo listo, ampak bodo podprli eno izmed nemških strank. Moralna dolžnost te stranke bo, da ne samo z obljubo, ampak dejansko pokaže razumevanje za narodne pravice slovenske manjšine in jim izposluje mednarodno zagotovljeno kulturno avtonomijo. Letni sejem v Št. Jerneju na Dolenjskem se vrši dne 10. novembra t. 1., to je v ponedeljek po Vernih dušah t. 1. Nov rudnik v Ponovičah. Rudokopna družba, ki izkorišča svinčeni rudnik v Litiji, je pričela te dni kopati na banovinskem vele-posestvu Ponoviče in odkrila velike plasti cin-kove rude. Vsled nizkih cen svinca na svetovnih tržiščih je pa ravnateljstvo litijskega rudnika skrčilo obrat in odpustilo do sedaj okrog 200 rudarjev. Stanje ranjenih orožnikov. Orožnika Ivan Meglič in Franc Šnuderl, ki sta bila ranjena v boju z morilci carinskega blagajnika Gvozde-na Panteliča in "ki se nahajata v ljubljanski bolnici, sta izven nevarnosti, čeprav je bilo stanje v trebuh ranjenega šnuderla že zelo opasno. Cirilovi bratje razpuščeni. Kraljevska banska uprava je razpustila društvo »Zvezo bratov sv. Cirila« v Tržiču, ker je prekoračilo delokrog, določen v njegovih pravilih. Nove cestne in železniške gradbe. 15. t. m. so bile odprte pri gradbenem ministrstvu v Beogradu ponudbe za nove cestne in železniške gradbe v znesku dveh milijard dinarjev, ki jih je ministrstvo sklenilo zgraditi. Po tem sklepu se bo gradilo 450 km državnih cest ter osem novih železniških prog. Država namerava vse gradbene stroške plačati v teku treh let po izvršenem delu, a'li pa bo spremenila bone v stalne obveznice s tridesetletnim plačilnim rokom. Ponudbe za železniške gradbe je vposlalo sedem skupin z inozemskim in ena z domačim kapitalom. Domača družba je ponudila zgraditev žel. proge Št. Janž—Sevnica. Nesreča jugoslovanskega parnika. 21. t. m. je odplul pamik »Antun«, last Antona Ba-barovica iz Milne, z velikim tovorom cementa v Alžir. V petek je pa sušaško pristanišče dobilo obvestilo, da je parnik nasedel na obali Riff Stolle. Položaj ladje je zelo kritičen, ker je otovorjen s 320 tonami in je ta del pod vodo. O moštvu se še ne ve, oe je bilo rešeno. Iz Trsta so poslali pa miku na pomoč ladjo družbe Tritkovič. Tatvina volov v Begunjah. Kmetu Pope-ku iz Begunj so neznani tatovi odpeljali iz hleva par lepih volov, vrednih 11 do 12 tisoč dinarjev. Kako predrzni so bili zločinci, se vidi po tem, ker stoji hiša in hlev težko prizadetega kmeta sredi vasi in da so isto noč do pozne ure žgali pri sosedu žganje. V vasi straži sicer nočni vaški čuvaj, toda vsled prevelikega okoliša je nemogoče preprečiti take zločine. Kajti predno pride čuvaj na en kraj vasi, lahko na drugem kraju tatovi nemoteno vlam-Ijajo v kmetske hiše in hleve. Vendar upati, da stvar ne bo ostala dolgo prikrita, ker so orožniki pridno na delu. Vlom v tobačno zalogo v Brežicah. Te dni je bilo vlomljeno v glavno tobačno zalogo v Brežicah. Vlomilec je odnesel 16.000 Din gotovine in za okrog 4000 dinarjev tobaka. Vlom je izvršil na ta način, da je šipe na oknih namazal na debelo z apnom, nato jih pa utrl ter si napravil toliko odprtino, da je stopil skozi njo v sobo. Vlomilec pa najbrže ne bo dolgo na svobodi, ker je zapustil sledove, po katerih ga bodo lahko spoznali in izsledili. V kadi za kapnico je utonila posestnica Jožefa Malenšek iz Rake. V soboto zarano je stopila Malenškova h kadi za1 kapnico, da bi ožela neko cunjo. Ko se je sklonila, ji je spodrsnilo in padlja je z glavo naprej v polno kad vode in utonila. In vendar je prišel v roke pravice. Nedavno se je vrnil iz Južne Amerike v Cetinje neki Filip Krivokapič. Takoj po prihodu ga je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču na podlagi ovadbe nekega Cetinjčana, ki je v njem spoznal voditelja razbojniške tolpe, katera je pred desetimi leti oropala iz poštnega avtomobila 2 milijona dinarjev državnega denarja. Z ukradenim denarjem je Krivokapič pobegnil v Albanijo, od tu v Italijo in potem v Južno Ameriko, kjer je ostal deset let. Ko je računal, da se je doma vse lepo pozabilo, se je vrnil v Cetinje a tu ga je spoznal neki potnik od takrat ter ga ovadil oblastem. Hudo se je maščeval kmet Ljutar Anton iz Čakovca nad svojo ljubco. Ko je zasačil svoje dekle v hiši nekega njegovega tekmeca, je podtaknil v hišo ogenj, kar je povzročilo požar tudi pri štirih sosednih hišah. Ljutarjeva j ljubica in njen zapeljivee sta srečno pobegnila iz goreče hiše. Dogodek sam je pa pogasil vsa tri goreča srca. Spomenik padlim žrtvam iz svetovne vojne so postavili preteklo nedeljo v Stari Loki. Kip ranjenega vojaka je dosedaj najlepši spomenik, kar jih je postavilo slovensko ljudstvo svojim žrtvam. Borba orožnikov s tatom. Oblast je že dalj časa zasledovala 26-letnega Antona Štan-gla iz Gotne vasi pri Novem mestu radi raznih tatvin, ki jih je izvršil sirom naše dežele. V nedeljo je prišel domov in si napravil Okope v mrvi na dvojnem kozolcu. Novome- fbdlbteh Ivan Albreht: Sestra Dolorosa. (Nadaljevanje.) Kaj je potem le namigavala Meta?« je pomislila Zalka in je še povprašala, če tujec morda še bdi in če bi ga lahko videteu »Zdi se mi, da boš nazadnje res pozabila, po kaj sva pravzaprav prišla, je skušal speljati Cencan drugam. >Oho,« je hitro poprijela Brežinka, »zdaj pa le z besedo na dan, dekle!« Zalka je pordevala: »On naj govori, saj je moški.« Teta Lona in Mojca sta se spogledali. Potem obe hkratu: >A — tako?« »Kakopak,« je zakašljal Cencan in je jel bobnati s prsti po mizi. »Ali sem uganila?« mu je Brežinka položila roko na ramo. »Zalko vprašajte!« Mojci se je zaiskrilo: »Zalka, ali res?« Mladenka je prikimala in ji šepnila: »Mi pojdeš družičevat?« Brežinova je planila kvišku: »Ali slišite mati? Saj gre čisto zares! Oj, ti tiha voda ti, Zalka!« Klo so se malo pomenili in je teta Lona postregla, je dejala: »Če je tako, ne velja prikrivati, kar mislim. Veš, Zalka, saj ne morem reči, da bi bilo res. Za zdaj si pač le bolj mislim, zdi se mi pa, da leži Cencanov oče pri nas.« »Tvoj oče?« je zadrhtela nevesta.« In kje ga vendar imate, da pojdem k njemu in ga ob-jamem? Slišiš, Cencan, tvoj oče?!« »Le ne prenaglji se! Je križ, ker še ni-j smo mogli dognati, če je res, kar se nam dozdeva,« je mirila teta Brežinka. ško orožništvo je za njegov prihod zvedelo ter ga šlo iskat. Na poziv, naj pride doli, je pričel Štangel divje streljati na orožnike. Orožnikom je prišla pomoč in ko so skušali za vsako ceno priti do hudega upornika, se je ta sam ustrelil skozi glavo. Težko hrope-čega so odpeljali v Kandijsko bolnico. Najdene monštranče. V ljubljanskem gozdu nad takozvanim Cekinovim gradom so našli delavci zakopano monštranco in cibo-rij. Najdene cerkvene predmete si je ogledal dobrovski župnik g. Hauptman in spoznal, da je oboje last dobrovske cerkve, ki je bila pred desetimi leti okradena. Tatovi najbrže niso mogli ukradenih stvari spraviti v denar, pa so jih zakopali v zemljo za boljše čase. Če ima človek pretrdno spanje. V Subo-tici so neznani vlomilci vdrli ponoči v stanovanje vdove Marije Oroževe in ji pobrali iz spalne sobe vse, kar se je dalo odnesti. Vlomilci so kradli in odnašali predmet za predmetom iz sobe, vdova je pa ves čas trdno spa-la in morda celo prijetno sanjala. Ko se je zjutraj zbudila, je začudeno pogledala okrog sebe in opazila, da so ji ponoči odnesli tatovi vso sobno opremo razen postelje, na kateri je spala. t AID & NEU tivalii siri prv »vr umski izdelek, ^rodajjt rib mrti na ufoo »hrofce. (CENTRA( Trgovina bivalnih stroiev Ljubljana Masarikova cesta palača Vzajemne zavarovalnice naproti kolodvora) Potlej je jela pripovedovati zgodbo o Cen-canovi materi in očetu, trpko zgodbo, ki je bila ženinu že znana, medtem ko jo je nevesta slišala te večer prvikrat. »In noče povedati, kdo je?« je mezdela Zalka. »V sanjah kliče Lenko in se huduje na našega rajnega, če ga pa kaj vprašam o tem, kadar bdi, me samo zmedeno gleda in si zakrije oči. Samo enkrat sam krat me je vprašal, če nisem Brežinova Lona,« je šepetaje pojasnjevala teta. »Če pa hočeš, ga greva lahko pogledat. Zgoraj v podstrešju smo mu za silo pripravili ležišče. Zalka je komaj čakala te ponudbe. Cen-cana pa je polival znoj, ko je stopal poleg neveste v podstrešje. Misel, da bi utegnil betežni tujec res biti njegov oče, ga je skelela. Nekdaj je pač hrepenel po očetu, toda svidenje si je bil v tistih koprnečih sanjah naslikal čisto drugače. Da pride takole betežen starec, da obnemore v olšju in ga potem po naključju najde Cencan sam, to se mu asa očeta skoraj ni zdelo mogoče. (Dalj« prih.) Huda obsodba avtomobilista. Pred zagrebškim sodiščem je bil te dni obsojen Mato Sipej rta šest mesecev zapora in 50.000 Din odškodnine in še posebej na 1600 šilingov za stroške, ki so jih imeli starši za devetletno hčerko, katero je Sipej povozil s svojim avtomobilom. Povoženi otrok se je zdravil po raznih zdraviliščih, a je kljub temu podlegel poškodbam. Klanje kitajskih komunistov. Angleški listi so prinesli iz Kitajske vesti o strahovitem klanju, ki so ga povzročile komunistične čete v okolici Naučanga. Po teh vesteh sb poklali komunisti nad 60.000 oseb, po večini vojske vladnih čet in tudi civilno prebivalstvo. Zaplenjena italijanska ladja. Grški listi poročajo, da So grške pomorske policijske oblasti zaplenile italijanski parnik, ki je hotel Vtihotapiti več tisoč kg cigaretnega papirja! O „TEŽAKOVEM OLJU ZA ŽIVINO" piše dne 20. oktobra P. Št. iz (hištanj a firmi dobaviteljici: Kakor ste mi že poslali dve kanti „Težakovega olja za živino1', prosim, da ml ga še enkrat pošljete, ker so moji prašiči zdravi in debeli. Pošljite mi ga hitro. Dne 24. oktobra piše posestnik I. G. iz Okoške vasi pri Oplotni ci: Prosim, pošljite mi po poštnem povzetju eno očko 5 kg 1(Težakovega olja za živino", ker sem bil z zadnjo naročit-vijo zelo zadovoljen. Iz priposlanih pohvalnic se vidi, kako velike važnosti je Težakovo olje za živino, pa se more njegova vporaba samo naj-topleje priporočati, Dobi se to olje pri firmi M. Težak, Zagreb, Gunduličeva ulica 13 po ceni- od Din 125 za eno ročko od 5 kg. a d « ifi1. ' >||| 'Iti sllsl^ll::: iillilli: Tirolske narodne noše. Na slil- i vidimo nastop tirolskih brambOT^V v narodni ncšnji, ob pritoki neke veselice na izoai-lju, ki je sedaj pod itaiijnsko oblastjo. Po 15 letih se je vrnil iz ruskega ujet- 1 ništva Peter Lazarovič iz Prnjavora v Bosni. Leta 1914. je odšel v Galicijo. Doma je zapustil ženo z dvema majhnima otrokoma. Še istega leta je bil vjet in pričela se je tudi zanj trnjeva pot med boljševiki. Ti so ga obsodili na smrt, a jim je srečno pobegnil. Klatil se je po raznih krajih Rusije, dokler ni pribežal na romunska tla in od tam v Jugoslavijo. Hitel je naravnost v Prnjavor, da vidi ženo in otroke. Toda srce se mu je skrčilo, ko ni našel na mestu, kjer je stala njegova hišica, drugega kakor kup razvalin. Sosedje so mu povedali, da je žena z otroci odpotovala po preobratu v , Banjaluko. Obupani Lazarovič jo je šel iskat, | toda tudi tam je ni našel. Zapuščen in obupan berači po banjaluŠkih ulich in sprašuje po svoji ženi iti ijubljenih otrocih. Važna iznajdba. Na Saškem bUzu češkoslovaške meje so izvršili te dni zanimive poskuse s tako zvanimi magnetnimi žarki. Ko je več avtomobilov priletelo v nek določen cestni pas, so motorji naenkrat odpovedali in vsi avtomobili so obstali. Vse prizadevanje šoferjev, da bi jih spravili v pogon, je bilo zaman. Med tem je prišel saški orožnik in povedal, da bodo ob 3. uri popoldan mogli zopet nadaljevati pot. In res, ob napovedanem času so šoferji z lahkoto pognali motorje. Baje gre za neke nove magnetične žarke, ki na daljavo prekinjajo električni tok in ustavijo delovanje magnetov v motorjih. Poneverba v zagrebški davčni upravi. Te dni je pobegnil uradnik davčne uprave v Zagrebu Bogoslav Petenjak. Ko so odprli blagajno, so ugotovili v njej 168.000 Din primanjkljaja. Domnevajo pa, da gre poneverba v milijonske vsote z raznimi začasnimi priznanica-mi. Policija je izdala za pobeglim uradnikom . tiralico. Zmagovita revolucija v Braziliji. V zadnjih dneh so revolucijonarne brazilske čete zasedle glavno mesto republike Rio de Janei-ro. Odpor vladnih čet je popolnoma strt, revolucija zmagovito končana. Starega predsednika republike so vjeli in zaprli, Sestavljena je bila takoj nova revolucionarna vlada, ki je izdala na narod manifest, v katerem je napovedma razpust parlamenta in kongresa. Izšla je Btasniiiota \t\lhi pRA 11144 ?a tavat no ei« 193*, ki mw 365 oni. „ VELlKA PRAllKA" e na-staieiš1 siovensK' noieda:, Ki ie Di! ?e oc našit1 piadedov naiboi unoštevan tu e e danes na*-oo( tbratun. V »Veliki Pratiki« najde! vs«, kar človek potrebuje vsai^ dan; KatoliSki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poStne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljaniin Zagrebu; —. vse sejme na Kranjskem, KoroJkem, Štajerskem, Prekmurju. Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popi9 vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiSl. , VscikA KA.1K-A" J ooi v rse*' i e vi troo*' i aro i; i ta<1» - e ; i 7-aicžviRn; fis -rm i a^nika nat \ Liui» an.. 619 Oral®stntt kod-e ..i. po- kodranjc ,i zn« . ku ali »■•■i jo dame in Ur z -karij ko- .1 l.i- la». Tudi naj i ;J il 1 ' t., bulii-ulavica je v-aka ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in denarja, pospešuje rast las. Pogled v zrcalo Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni ondulirani kodri, niične frizure. Mnogo Zahval. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo prehvaliti. — Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 25'—, 6 steklenic Din 40'--. Dr. Nic. Kemenv, Kožice H, pošt. predal 12/213. - Češkoslovaška. Smrt pod vozom. Posestnikov sin Ivan Pi-ber z Bleda je peljal težko naložen voz drv z Osojnice domov. Ko je privozil do precej strmega pobočja, se je voz nagnil in bati se je bilo, da se voz prevrne. Zato je Piber opiral nagnjeno stran. Toda teža je bila prevelika. Kljub temu, da je bil fant močan, ni mogel voza obdržati. Voz se je prevrnil in pokopal pod seboj nesrečnega Pibra. Drva so mu strla hrbtenico in tilnik tako, da je obležal na mestu mrtev. Zdravstveni dom v Rogatcu. V nedeljo 26. t. m. je bil otvorjen v Rogatcu nov Zdravstveni dom, ki ga je zgradil Higijenski zavod v Ljubljani s pomočjo rogaške občine. Delokrog Zdravstvenega doma bo obsegal rogaško zdravstveno okrožje. V Domu bodo de-llo vali: splošna zdravstvena posvetovalnica, ambulatorij za občo zdravniško pomoč, dečji dispanzer za jetične, šolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika, ljudska zdravstvena šola if) ljudsko kopališče. Zdravstveni dom bo neprecenljive važnosti za siromašno kmetsko ljudstvo, ker bo dobivalo v njem brezplačno zdravniško pomoč v bolezni in nezgodah. Romunska vohunska afera, Z vsakim dnem odkrijejo na Romunskem kakega novega člana močno razpredene vohunske družbe, ki je bila v zvezi z Moskvo. Značilno je to, da so vohuni visoki državni uradniki po ministrstvih, vodeče osebe po raznih tovarnah itd. Nova rudniška nesreča v Nemčiji. V nemškem rudniku Maybach so v soboto eksplodirali jamski plini in pokopali v rovih 90 rudarjev. Večina je ostala mrtvih. Eksplozijo jamskih plinov in pregovovnega prahu je povzročila eksplozija bencola v jamski lokomo-tivi.- Brerposelni delavci v Berlinu so pretekli petek zvečer vdrli v trgovine z živili in jih orooali. Predno je dohitela policija, so zbežali s plenom vred. Papežev vlak. Papež je dal zgraditi v italijanskih tvornicah luksuzen v'ak, ki bo služil samo za prevažanje tujih Vladarjev in inozemskih odposlanstev v posege pri papežu, dalje za papeža samega in za prevažanje daril, postnih papežu ali njegovi državi. Prebivalstvo papeževe držve, ki šteje okrog 300 oseb, se ne fo vozilo s tem vlakom. Vagoni bodo opremljeni znotraj z na jr azkoš nojšinii- predmeti. Maniu je odpotoval v inozemstvo. Bivši romunski ministrski predsednik in vodja narodne kmetske stranke dr. Maniu je odpotoval v Prago. Obiskal bo pa tudi druge evropske prestolice. Žabe se ne bodo smele več loviti in ubijati. tako postavo so naredili v tirolskem deželnem zboru. Zdravstveni urad je namreč opozoril deželne očete, da so se komarji in razni mrčesi v neverjetnem številu pomnožili, odkar se je skoraj istrebilo zeleno žabo radi njenih okusnih bederc, ki jih s posebno slastjo uživa in ceni na stotine letoviščarjev in turistov po Tirolskem. Komarji in mrčes pa razširjao bolezni kot malarijo itd. Zato je treba uničevalko te golazni, to je žabo, staviti pod zakon. RHHMI ..........Ml Delovne smernice »Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani«. V septembru t. 1. se je — kot znano — ustanovilo »Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani« katero si je nadelo nalogo, da dela na rešitvi in povzdigi te gospodarske panoge, ki je — vsaj za nekatere pokrajine — tolike važnosti. Novoizvoljeni odbor tega društva se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: Predsednik preč. g. I. Kette, dekan na Vrhniki, podpredsednik g. A. Rožet, revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, tajnik I. Ben-ko, strokovni učitelj v Škofji Loki, blagajnik A. Obersnel, ravnatelj Osrednjih mlekarnn v Ljubljani, odborniki pa: I. Zupan, Predoslje, V. Janhar, Medvode in I. Gubane, Vodice, vsi načelniki krajevnih mlekarskih zadrug. Na drugi redni seji je ta odbor sprejel delovni program, katerega v izvlečku priob-čujemo: V glavnem se ima razdeliti društveno delo na sledeče štiri skupine: 1. Organizatorično in izobraževalno delo. 2. Propaganda za konzum mleka in mlečnih izdelkov. 3. Mlekarska statistika. 4. Mlečna kontrola. Z organizatoričnim in izobraževalnim delom hoče društvo predvesm doseči: a) Poglobitev zadružnega duha, konsolidacijo mlekarskega zadružništva vobče. b) Izboljšanje industrije v mlečni produkciji. c) Izboljšanje gospodarstva — t. j. povečanje rentabilnosti — mlekarskih obratov. Za dosego pod a) in b) postavljenih nalog, prireja društvo predvsem predavanja, večerne tečaje, po možnosti enodnevne tečaje, združene s filmi, svetlobnimi in drugimi slikami itd. i. s., kolikor se bo dalo s sodelovanjem Zadružnih Zvez in gg. strokovnjakov pri banski upravi, oziroma z sreskimi kmetijskimi referenti. Društvo hoče prirejati poučna potovanja in izlete in nadalje izdelati vzoren pra-ilnik za dobavo mleka v mlekarne svojih , .nov ter propagirati plačevanje mleka po j biai toHče in po sposobnosti za predelavo. D u^t.o hoče iskati stikov z kmatijsko- .1 je.ulnimi šolami v svrho pouka v. mle- karstvu in zadružništvu, ter konečno, — da bi se vse delo na povzdigi mlekarstva nekako sistematiziralo — prevzeti inicijativo, da se izda pravilnik za zaščito in povzdigo mlekarstva i. s. od kr. banske uprave dravske banovine, če že ne bo mogoče doseči pravilnika ali pa zakona, veljavnega za celo državo. V svrho izboljšanja rentabilnosti mlekarskih obratov hoče društvo propagirati: Združevanje premajhnih mlekarskih obratov, izboljšanje njegove tehnične opreme, smotre-no delitev produkcije, izenačenje produkcijskih metod, kolikor je to pri raznolikosti naših prilik mogoče, boljšo izrabo mlečnih odpadkov, vodstvo mlekarn po trgovskih principih, tehnično pa potom samih kvalificiranih praktikov. Propagando za mlečni konzum hoče društvo vršiti sledečim potom: Predvsem hoče izdati umetniško izdelan reklamni plakat in ga čimbolj razširiti, ter iskati stikov z trez-nostnimi organizacijami, šolami, javnimi kuhinjami, vojaštvom, raznimi zavodi itd. ter propagirati večjo uporabo mleka. Da se posamezna mesta in drugi kon-zumni centri zadostno preskrbe z mlekom, hoče društvo sklicevati ankete in to vprašanje reševati v sporazumu z vsemi merodaj-nimi činitelji. Društvo bo pripravljalo teren za ustavljanje prodajalnic za izdelke svojih članov po južnih krajih in po večjih konzum-nih centrih naše države. Obenem hoče društvo prevzeti inicijativo za prirejanje mlekarskih razstav, i. s. ob eni ali drugi sejmski prireditvi v Ljubljani, ob gotovih prilikah pa tudi drugod. Istotako hoče društvo dajati podatke o trgovini z mlekom in mlečnimi izdelki oziroma navodila, ki bodo članom glede te trgovine potrebna. Z uvedbo štatistike hoče društvo doseči, in vporabe mleka in mlečnih izdelkov, ter o tendencah cen. Zato hoče uvesti redno poročevalsko službo med svojimi člani ter od časa do časa izdajati poročila o stanju domačega in tujega mlekarstva. Glede mlečne kontrole stoji društvo na stališču, da je uvedba iste prvi predpogoj za. racijonalizacijo mlečne produkcije. Zato a bo stalno poduceno o gibanju produkcije hoče tako pristopiti k študiju tega vprašanja, predvsem, ali naj se vrši mlečna kontrola potom mlekarskih zadrug, potom samostojnih Damski brki IS « / in nadležni lasje pod- ^^ 'Jj? S pazduho, na rokah in no- gah se s Cito-lečbo hitro odpravijo. Zlasti po ob-lazu in na nogah, ki &o pokrite samo z nežno tenko bvilrno nogavico, se ti nadležni lasje neprijetno opažajo ter so Vas morda že večkrat spravili v zadrego. »Cito« odstrani vsako nezaželeno rast las v malo sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, temeljito in za vedno. Gospa T. piše: »Srečna sem, odkar mi je »Cito«. sovražnik las, uničil koreninice nezaželene rasti las«. »Cito« uporabljajo lahko tudi gospodje. Brije brez mila, brez noža, brez aparata. Cena 12 Din, J iteklenice 25 Din. Dr. Nic. KemenY, Košice D, poštni predal 12/M 13. - Češkoslovaška. .kontrolnih društev ali potom posebnih odsekov živinaorejskih zadrug. V to svrho hoče stopiti v stik z interesiranimi krogi in mero-dajnimi oblastvi. Ta program sam na sebi je pač dovolj tehten dokaz, kako potrebna nam je bila ta organizacija, obenem pa naj bi bil to apel na interesirane kroge, kakor tudi na našo celokupno javnost, da stremljenja tega društva z vso vnemo podpira. To toliko bolj, ker hoče društvo v pospešenje izvedbe tega programa čimprej ustanoviti lastno strokovno tajništvo, kar pa zavisi seveda od denarnih sredstev, ki bodo na razpolago. Kdor želi kaka pojasnila glede pristopa v društvo, ali pa glede vprašanj, izraženih v društvenem programu, naj se obrne na naslov: A. Obersnel, ravnatelj Osrednjih mlekarn, Ljubljana, ali pa: I. Benko, strokovni učitelj, Škofja Loka (mlek. šola). Najboljši trd) ln oiehki le O H « * Jkoves 4Icl p remo>j V'».m f>rU&*> „* * f* 1 ' A * T»l»f«B m&i - r m -. i* ŠmSj&i-^ f *•■"> ^mBsmsmmmmmmek Iti€>*\ • Usnje, zgornje, spodnje vse tot etro, Zelo sjocene cen? od 00 D n arej do v li ost Čevlji neprem čljvi a ese u sla. vem o 140 Din na r*j. Bogata izbira vseh vrst. Snežni čevlji. galoši mederni od 75 co 130 D n. w Čevlji za dom od 50 Din naprej Tovarniške cene, zato solidno in najceneje. D tajna p odaja PN Pollaki! Dunajska cesta 23 dvorišče kmetice! Kupujte svoje potrebščine pri trgovcih, ki v našem listu nudijo svoje blago. 1000 dinar.ev plačam, če svojih kurjih očes, bradavic, rožene kože, odebline ne odpravite v 3 dneh brez bolečin in nevarnosti ter brez noža in brez vnetja z zdravniško priporočanim balzamom »Ria«. Gospod šumarski svetnik L. sporoča: »18 let sem trpel radi kurjih očes, vsak črevelj in vsak korak mi je povzročal muke. Balzam »Ria« je odstranil moja kurja očesa s koreninami vred«. Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena z garancijskim pismom Din 8'—, 3 lončki 15— Din. Dr. Nic. Kemenv, Košice, pošt. predal 12/R 13. — Češkoslovaška. Semensko pšenico, rz in Ječmen nudi po najugodnejših cenah EKONOM LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7 CESKA I^DUSTRJJ AL % A BANKA PODRUŽNICA V LJUBLJANI MARIJIN TRG 5 CENTRALA V PRAGI, ČSR. Vplačana delniška glavnica In rezervni fondi Kč 309,1)00 OOO'- 60 podružnic ln ekspoz tur l«vr uje bančne posle vseh vrst ln sprejema vlo e na knjižice ln lekoče raCu »e. Telegrami: Indutbanka. Telefon Interurb. 21-04. ŠIVALNI STROJI »Gritzner** „Adler" vvKayser** In kolesa, najboljši materijal, precizna Konstrukcija krasna oprema ter naj nižja cena, kakor tur! pisalni stroji »Urania, so »smo pri Vatlitna garancija! i nzanju bruplaltnl ios. Peteline, Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni PERSON, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori OPEKO m STRESNIKE »llovac« vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino »Ekonom* Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Gospodarji I Gnojite as APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri r Oih CA ZA If K d RUSE v »uš h un M* najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom I Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. ® 'O ® J aa £ so > D ® ^ M J > > g * » S* S >N 8 t Q s N o Ou M £ S -S1: os e. . n -O 3 O n x z o 2* «2 £ o O tt j" ■ ca J5 © So •2 > ® S «0 C • s? * ® I o S «2 a TS c o ® u Efc ® O. +J o ® »O o e1 C e ° "S i a x "" o St MU S rt t® B rt o X! 5 O > •7? ® ® "S .5 ca § 'S? ~ c kT ° 0 % — — J ® "S © O. 50 ;—i -C §3 'c u 1 ffl ® a. »N «B ® O &JD ® rt " = "O c O ». s s w ® _r u -i c c C 03 bi u Ji O 'J & c bo C ® 3 M ^ % co ■— t a- oo ■a s ® .s SO > rt bo rt ® bi 0 aa 1 f rt x £ t Polne prsi, strumna meča prelestne, bujne, mične čare razvija pri damah vsake starosti od zdravnikov priporočana »Ideal-mikstura«. Nerazvite, suhe prsi hitro in krasno razvije do stanovitnosti. Že po 4-tedenski uporabi se dosežejo vidni uspehi strumnosti in polnosti, kar potrjujejo številne vposlane zahvale. — Mršave oblike vratu se lepo očarljivo razvijejo. Izbokle kosti izginejo. Šibka meča se z idealom vidno jačijo. Garancija: denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 24'—v Dr. Nic. KemenY, Košice b, pošt. predal 12/B 13. — Češkoslovaška. L.MIKUS Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! Na velikol 1839 Za jjesenslto saditev nudim večjo množino lepega sadnega. dtr evya kakor: jablane, hruške, češnje, orehe, marelice, breskve, višnje, ribeze.■ in drugo grmičevje. Cena po dogovoru. Alojzij Podobnikar, drevesničar Brezje 38, p. Dobrova pri Ljubljani Densr n?'of'te nafb^lla Sn najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI III POSOJILNI DOM RaCun poŠt. hranilnic« it. 14.237 raglsir. m draga s ssonsjm« iavu« Brsojavli aKiaaMil T«i«fon 2*47 v Ljubljani, Tavtar&va ISodna) uGSca 1 *•»•»•« Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po Stanj« vlog okroglo SS,000.000 dinarjev d'I, bret odpovedi, prt trimesečni odpovedi po ^IPPjlpIr Razorvo nad S00.000 dinsriov f V, *L brai odbitka davka na rento Jamstvo ta vloge presega večkratno vrmlnozt »i«y Tloine knjižice drugih zavodov »prejema kot gotovtno bret prekinjenja obrestovan/a. — POSOJILI daje proti poroštvu, mm vknjižbo t* proti ca stavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi £LAGAJHlSKE URE. Ob delavnikih od S— 13 V, in od 3—4% h ob eobotah in dnevih pred prazniki ed Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, SlomSkov trg 3