John Bartol, 541-3 Utah St. San Francisco, Calif. 113-35 -The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZED1NJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 54 CHICAGO, ILL., TOREK, 19. MARCA — TUESDAY, MARCH 19, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Evropske velesile se pripravljajo na odločne korake proti Nemčiji, ko je ta proglasila neveljavnost mirovnih pogodb in se odločila za polmilijonsko stalno armado. — Velesile nameravajo sklopiti "jeklen obroč" okrog Nemčije. London, Anglija. — Nemčija je ponovno postala strah Evrope in brzojavi in telefonski pogovori so se v nedeljo križali celi dan med evropskimi prestolicami, dočim so vladni kabineti različnih velesil ostali v skoraj nepretrganem celodnevnem zasedanju. Hitlerjev proglas, s katerim je objavil preteklo soboto nemškemu prebivalstvu in celemu svetu, da se od tistega dne naprej končuje veljavnost verzajskih mirovnih pogodb, ki so Nemčiji nalagale stroge omejitve, je povzročil razburjenje po celi Evropi. Angleška vlada je v svojem zasedanju, ki je trajalo v nedeljo pozno v noč, sklenila, da bo prevzela vodstvo pri delu, da se reši Evropa pred nemško nevarnostjo. Odločila je, da bo eden vladnih članov, A. Eden, odpotoval v Varšavo in v Moskvo, da pridobi Poljake in Ruse k skupni zvezi z Anglijo, Francijo in Italijo in bi na ta načir, sklopih močno protiobrambo proti nevarnosti iz Nemčije. Za ponedeljek se je nato sklicalo ponovno zborovanje kabineta, na katerem se je imelo določiti, ali naj kljub novi situaciji, ki je nastala, odpotuje zunanji minister Simon v Berlin k razorožitvenim razgovorom s Hitlerjem. Istočasno se je sklenilo, da se bo poslala Nemčiji posebna nota. V mrzličnem celodnevnem zasedanju je bila v nedeljo tudi francoska vlada. Obenem je bila v stalni telefonski zvezi z vlado v Londonu in rezultat teh razgovorov je bil, da se v kratkem skliče zborovanje zastopnikov tistih držav, ki so podpisale ver-zajsko mirovno pogodbo, namreč Anglije, Francije, Italije in Belgije. Obenem je prišla francoska vlada do zaključka, da bo potrebno, sklicati pimprej izredno zasedanje Lige narodov. Razmo-trivala se je tudi možnost, da se sedanji sporazum, ki obstoja med Parizom in Moskvo, izpre-meni v pravo vojaško pogodbo. Tudi v sovjetski Rusiji ni zaradi koraka, ki ga je podvzel Hitler, obstojalo nič manjše razburjenje. Vladni listi so zatrjevali, da se Nemčija odkrito pripravlja na vojno in jo zaradi silovite ekonomske krize, pod katero trpi, tudi čimprej potrebuje. Potrebno je torej, da druge velesile podvzamejo hitre korake, da preprečijo Nemcem uresničenje njih ambicij, ki bi vrglo Evropo v ponoven vojni požar. V proglasu, ki ga je v soboto izdal Hitler in ki je vrgel celo Evropo v tako silovito razburjenje, je nazijski diktator z drzno potezo objavil, da se Nemčija končno na svojo lastno pest re-Huje okovov, ki jih je naložila na njo mirovna pogodba, in se proglaša enakopravnim in neodvisnim državam. Objavil je, da bo Nemčija kljub mir. prepovedi postavila močno armado, in sicer obstoječo iz 36 divizij, skupno nad pol milijona mož. Po mirov ni pogodbi je Nemčiji dovoljena armada 100,000 mož. Z divjim navdušenjem je nemška rrebi-.valstvo sprejelo ta proglas. 700 PASTORJEV ARETIRANIH Proglas, naperjen proti nazi-jem, povzročil preganjanje. —0- Berlin, Nemčija. — V nedeljo so izvedle nazijske oblasti po celi Nemčiji pravi pogrom proti protestantovskim cerkvam in kot posledica tega je bilo tekom dneva nad 700 pastorjev vtaknjenih v zapor. Pričakuje se, da se bodo aretacije še nadaljevale in da bo število aretirancev doseglo par tisoč. Povod za ta korak nazi-jev je dala zveza protestantskih cerkva, ki je pred tednom dni objavila proglas, v katerem je izrazila protest proti nazijski poganski veri. Proglas so imeli to nedeljo pastorji preči-tati v cerkvah svojim verskim občinam. POSLOVILNI BANKET ki ga prirede chicaški Jugoslovani generalnemu konzulu Dr. Georgu Kolombatoviču, se bo vršil v nedeljo večer v Congress Hotelu, 500 So. Michigan ave., Chicago. Oni, ki želijo posetiti ta banket in se posloviti od gen. konzula, ki odide 27. marca v stari kraj, kjer bo prideljen kot svetnik zunanjemu ministrstvu, lahko dobi vstopnice v našem u-redništvu ali pa pri g. Jožefu Fajfarju, našem zastopniku. — Vstopnica h banketu stane $1. POLET SE MU JE DELOMA POSREČIL Cleveland, O. — Znani letalec Wiley Post, ki je svoječasno izvršil polet okrog sveta, je hotel doseči nov rekord, ki pa se mu ni povsem posrečil. Njegov načrt je bil, preleteti razdaljo iz Kalifornije v New York skozi višje zračne plasti. Vsled pomanjkanja kisleca pa je bil prisiljen, da je med potjo prekinil svoj polet in je v petek pristal na tukajšnjem letališču. Letel je nad 30,000 čevljev visoko s hitrostjo 279 milj na uro. -o- EKSPLOZIVNA IGRAČA POVZROČILA PANIKO Ajmer, Indija. — V neki vasi v tukajšnji bližini se je v petek pomikala ženitovanjska povorka k poroki nekega para. Po neprevidnosti pa se je sprožila eksplozivna igrača, katera je bila namenjena, da bo proslavila poročne ceremonije. Svati so se poka strahovito ustrašili. Nastala je panika med njimi in v splošni zmedi so izgubile življenje štiri osebe, 150 drugih pa jih je zado-bilo poškodbe. ARABSKEMU KRALJU REŠILI ŽIVLJENJE Meka, Arabija. — Med tem, ko je bil mohamedanski kralj Arabije, Tbn Saud, skupno z 200,000 drugimi romarji v tukajšnji znameniti mošeji pri molitvico trije moški navalili nanj z noži. Kraljeva straža pa jih je pravočasno opazila in r.; mestu postrelila vse tri. NOV RELIFNI AMENDMENT V relifnem predlogu hočejo pdrezati dve miljardi. Washington, D. C. — Kaj se bo še izcimilo iz takozvane-ga relifnega predloga, po katerem bi se imelo dovoliti pet miljard dolarjev za javna dela, je popolnoma nemogoče napovedati. Senat mrcvari ta predlog že dolge tedne in prišel še ni do nikakih konkretnih zaključkov. Dočim se je koncem preteklega tedna črtal iz njega amendment, ki je določal enake plače relifnim delavcem, kakor jih plačujejo privatna podjetja, je pa bil zopet neposredno nato stavljen drug predlog, po katerem se imata od skupne svote odbiti dve miljardi, ostalo pa se naj bi uporabljalo za direkten relif in ne za javna dela. Debata o tem predlogu se ima razviti ta ponedeljek ali torek. -o- DEČEK UBIT OD AVTOMQ-BILA North Chicago, 111. — Usodna železniška nesreča se je pripetila pretekli petek na križišču 15. ceste in Commonwealth ave. Nje smrtna žrtev je postal Robert Zore, osemletni sinček Franka Zorca, 355 Wallace ave. Deček je bil na poti v šolo, ko ga je zadel avto, ki ga je vozil 23 letni črnec Th. Greene. Voznik je bil a-retiran in pozneje izpuščen pod bondom $2000. -o- KOLIZIJA DVEH TRUKOV POŽARNE BRAMBE Chicago, 111. — Do nenavadne nesreče je prišlo preteklo soboto v tukajšnjem mestu. Sredi trgovskega dela mesta sta se namreč zaletela drug v drugega dva truka požarne brambe, drveča s polno paro. Pri usodni nesreči je bil ubit neki ognjegaški stotnik, ranjenih pa je bilo deset drugih ognjegascev. Oba truka sta bila prideljena ognjegaški postaji na Lake in Dearborn. Kmalu po polnoči je prišel požarni alarm iz nekega poslopja na Wabash in Jackson. Na lice mesta sta odhitela oba truka, in sicer eden vzhodno do State st. VAŽNA IZNAJDBA ZA AEROPLANE London, Anglija. — Kakor se je pri aeronavtičnem zborovanju pretekli petek izrazil Juan de la Cierva. ki je iznašel takozvane "nutogiro", bodo z. njegovo iznajdbo aeroplani veliko pridobili. S pomečjo vodoravnih propelerjev se namreč letalo lahko dvigne navpično kvišku 30 čevljev visoko, na kar more nadaljevati običajni polet. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Po laljši debati se je v petek v poslanski zbornici odobril zakonski predlog, ki daje vladi pravico, da podaljša prisilno vojaško službo od enega na PONUDBA JUGOSLAV Ul Petem svojega novega poslanika v Belgradu ponudila Italija Jugoslaviji prijateljsko zvezo. —o— Belgrad, Jugoslavija.— Med obema sosedama, Jugoslavijo in Italijo, ki ste živeli v stalnem nasprotstvu, se utegnejo končno poroditi prijateljski od-nošaji, in znamenja kažejo, da se bo med njima sklenila politična in ekonomska zveza. Tozadevni razgovori so se začeli, ko se je preteklo soboto predstavil regentu Pavlu novi italijanski poslanik v Jugoslaviji, grof di Campalto. Ob tej priliki se je poslanik izrazil, da mu dve leti. Povdarjah. se je, da|je od italijanske vlade naročeno, je Evropa na istem, kakor je I naj se izjavi, da bo njegovo de- bila leta 1913. — Toronto, Kanada. — Kanadska zakonodaja je sprejela zakonski predlog, po katerem se postavljajo Dionne petorčki pod posebno varuštvo angleškega. kralja, iStat«, pečorčkov se-izjavljajo, da bodo vložili tožbo in zahtevali svoje otroke za se. — Stockholm, Švedska. — Pretekli petek se je neuradno objavila ?aroka švedske prin-cezinje, 241etne Ingrid z danskim prestolonaslednikom Fri- lovanje usmerjeno v dosego resničnega zbližanja med obema državama. "Pooblaščen sem," je dejal, "da povdarim, da Italija prijateljsko čuti napram Jugoslaviji in da nima namena, ogrožati njenega razvoja in nedotakljivosti njenih meja." Ta izjava se smatra izredno važnim, kajti domneva se, da je Italija končno opustila svoje aspiracije na Dalmacijo, kakor tudi netitev notranjih sporov v Jugoslaviji. Dalje se je poslanik izrazil, da je Italija pripravljena, da se po-služi vseh možnosti v svrho do-derikom. Prebivalstvo obeh sege prisrčnega in konkretnega Iz Jugoslavije« Na hribu Sv. Križu pri Dobovi v brežiškem okraju se že dalje časa čutijo močni zemski tresljaji, ki begajo ljudstvo. — Starček zmrznil v lastni hiši. — Smrtna kosa— Nezgode, nesreče in drugo. držav je vzelo vest z zadovoljstvom na znanje. — Panama. — Po nekem zborovanju črncev, ki spadajo k baptistovski cerkvi, pri katerem se je obsojalo počenjanje Mussolinija, se je nad 1000 črncev priglasilo, da gre prostovoljno na pomoč Etijopiji v morebitni vojni proti Italiji. --o- Z nominacijo za kandidata :a kontestne volitve, sedanje kampanje je potreba poslati lovega naročnika! in nato južno, dočim se je drugi obrnil južno po Dearborn in na Adams vzhodno. Oba sta istočasno prispela na križišče State-Adams in tisti, ki je prišel južno, je treščil v ozadje drugega truka ter ga prevrnil. sodelovanja med obema državama, da se med njima sklene zveza na političnem in ekonomskem polju. -o-- 22 MILIJONOV ZA DAVKE V CHICAGI Chicago, 111. — Ko je potekel čas za plačevanje dohodninskih davkov, v petek opolnoči, je tukajšnji davčni urad prejel vsega skupaj iz chicaškega okrožja 22 milij. dolarjev. To je nad šest milijonov več kakor lansko leto. Ta znesek pa se bo še znatno zvišal, ko se bodo odprla vsa tisočera pisma, v katerih so bili davki plačani po pošti. Tudi v drugih delih dežele se je letos plačalo več davkov in v Wash-ingtonu domnevajo, da bo ta po-višek znašel do 400 milijonov dolarjev. Zemlja se trese Dobova, 23. febr. — Na hribu Sv. Križu poleg Dobove stanovalci v hiši pri Komarjevih že dalje časa zdaj pa zdaj čutijo neke čudne zemske tresljaje, ki postajajo čedalje močnejši. Podnevi, ko okolica ni dosti mirna, se sicer malo čuje, pač pa ponoči od kake 9. ure dalje, in sicer v daljših presledkih. Komarjeve je strah in zato se vsak večer zbirajo pri njih sosedje, ki poslušajo ta čuden pojav. Nekaterikrat se čuje, kakor da bi padala voda, včasih, kakor bi se nekaj utrgalo, se zvalilo navzdol ter bobnelo kakor prazen sod. — Dvajset do trideset ljudi je pri tem prisluškovanju vsako noč. Praznoverni ljudje že govore, da je pod zemljo zmaj. Nekateri pa menijo, da je pod zemljo mnogo podgan, ki skačejo sem in tja in delajo nemir. Naposled je nekdo prijavil ta zagonetni primer oblastvom, ki so zaprosila za svet geološki institut v Belgradu. Ta je obljubil preiskati zadevo takoj, ko skopni sneg. Snega zdaj ni več, pa so začeli vrtati s sedem metrov dolgim svedrom. Z njim so prišli do plasti laporja. Delo bodo nadaljevali, ko prispe še daljši sveder. Ker stoji kraj v smeri vulkanske razpoke Novo mesto - Varaždin, bi se dalo sklepati, da je pojav vulkanskega značaja. Morda je pod zemljo kak topli vrelec, kakor nedaleč v Stubici. ravno takrat divjal hud mraz, da je vsa voda zamrznila, je bilo nemogoče misliti na gašenje, zato je ogenj nemoteno divjal naprej in poslopje docela uničil. Nesreča Edvard Kralj ič, gasilec iz Ljubljane se je smučal na Golovcu in pri tem tako nesrečno priletel s sanmi v nek predmet, da se je nevarno pobil. Zlomljeno ima tudi nogo. -o- Padla je Na domačem dvorišču je 49 letna delavčeva žena Kata Do-klerjeva tako nesrečno padla na zmrznjenih tleh, da si je zlomila desno roko v zapestju in je bila pripeljana v celjsko bolnico. KRALJEVI SINNAŽENIT O VAN ISKEM POTOVANJU Žrtev mraza in podgan Lendava, 19. febr. — Novak Ivan iz Lendave si je zgradil ob cesti v Mursko Središče blizu Mure na agrarni zemlji leseno bajto, v kateri je bival že nekaj nad eno leto sam, ker njegova mlada žena ni hotela živeti z njim. Novak je štel o-krog 70 let in so njegove moči začele z nastopom zime vidno pešati. Bolezen ga je naposled priklenila na njegovo trdo ležišče, kjer je ležal v mrzlem prostoru, prepuščen sam sebi. Ostra zima ga je te dni pobrala. Novak je ležal v svoji bajti mrtev že več dni in so truplo napadle podgane, ki so mu o-glodale obraz in ušesa. Smrtna kosa Na Pobrežju v Mariboru je umrla Marija Šivec, stara 71 let. — V Jareninskem dolu je umrla Terezija Šantl, stara 45 let. — V Škofiji vasi pri Celju je umrl Andrej Arnšek, posestnik, star 53 let. — V Bukovžla-ku je umrla Roza Koštomaj, posestnica in gostilničarka, stara 63 let. — V Celju je umrl Simon Nerat, delavec, star 79 let. Po neprevidnosti Vi niča r Bolfehik Borko, je pregledoval svoj samokres, katerega je hotel očistiti. Pri tem pa tako neprevidno ravna, da se je orožje sprožilo in krogla je zadela njegovega svaka Ivana Fi-cko, viničarja iz Bebrovnika pri Ormožu, ker se je ta ravno nahajal na obisku pri Bolfeniku. Ranjenca so takoj prepeljali v jrmoško bolnico, pa je bilo vse prizadevanje zdravnikov zaman. Podlegel je nevarni rani. -o- Odkod okostnjaki? Ko je posestnik Jože Sodnik v Hotemžah pri Šenčurju na Go-~njskem kopal na svojem vrtu korenine, je pri tem naletel na človeške kosti. Razkopal je še globočje in odkril dva človeška okostnjaka, katerih kosti so bile že močno preperele. Posestnik je o tej najdbi obvestil orožnike.— Nihče, tudi najstarejši ljudje se pa ne morejo spominjati, kako bi okostnjaka prišla na Sodnikov vrt. S strehe je padel Na Homcu je padel s strehe valjčnega mlina 23 letni mlinar-ski pomočnik Iv. Kamalič. Dobil je pri padcu tako hude notranje poškodbe, da je obležal nezavesten in se v bolnišnici ni zavedel več ur. -o- V prepad Ko je 38 letni posestnik Jože Vrhunc iz Hraš pri Lescah spravljal drva s hriba v dolino, je padel v prepad in si pri tem zlomil roko. Sin angleškega kralja, kentski vojvoda, ko je s svojo ženo, bivšo grško princezinjo Marino, med ženitovanjskim potovanjem obiskal governerja na Puerto Rico. Požar V Brunški gori pri Radečah je v hiši posestnika Jožeta Ko vačiča izbruhnil požar. Ker je Težko prizadet Pri posestniku Praprotniku v Pavlovcih na Štajerskem je nedavno nastal ogenj, ki je objel stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Plameni so tako hitro prešli na hlev in druge objekte, da pri vsem prizadevanju, ni bilo mogoče niti vse živine rešiti, ker se je med reševanjem zrušila goreča streha, ki pa k sreči ni ni človečkih žrtev. V dimu in plamenih se je zadušila vsa perutnina in tudi nekaj glav živine. Kmet trpi precejšnjo škodo. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 19. marca 1935 Amerikanski Slovenec trvi in najstarejši slovenski l^i list v Ameriki. fVf Ustanovljen leta IStl. Izhaja vsak dan razua nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: {1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; .$5.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto_____ Za pol leta----- Za četrt leta --- Za Chicago, Kanado In Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta----1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 18M. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription'. For one yaar______ For half a year__ For three months _ __$5.00 __2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year__3.00 For three months ---1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Uide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne — Na dopise #e do our pari brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ae vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nemčija ima ključ do miru Napetost med hitlerjanskimi četami in nemško vojsko ponehuje. Velikemu voditeljskemu zborovanju v Berlinu je prisostvovalo poleg drugih voditeljev še 500 visokih častnikov nemške vojske in mornarice., Nemčija ima danes poleg Hitlerja tudi že svojega gospodarskega diktatorja Schachta, ki oprt na nemško častništvo zaključuje dobo gospodarskih eksperimentov in nakazuje novo smer nemške gospodarske politike, ki nima več nobene vezi s socializmom in radikalizmom. Vse to se vrši seve tudi pod silo gospodarske stiske: zunanja trgovina je v zastoju: Nemčiji primanjkuje deviz in industrijskih surovin, cene v državi naraščajo, gospodarstvo ječi pod neštetimi strogimi ukrepi. Baje pa pada število brezposelnih in naraščajo hranilne vloge. Kakšna so pa kulturna stremljenja tretjega rajha. Še vedno je dovolj hitlerjanskih glasnikov, ki naglasu je j o, da svet premalo ceni nemškega duha in zatira nemško kulturo in nemško pleme. Še vedno jih je v Nemčiji dovolj, katerim je velika narodna nesreča, da je toliko večjih in manjših drobcev nemškega naroda po mejah in zemljepisni legi ločenih od države materinskega naroda. Ti se še niso naučili razločevati kulture in narodnosti od politike in nasilja. Ni čuda, saj tega ni znala tudi ne cesarska Nemčija. Mnogi še vedno naglašajo, da je ostra nacionalna zavest predpogoj političnih .uspehov; in zato pripovedujejo narodu o nemški krvi, nemški zemlji, nemškem plemenu in nemškem bogu. Poznavalci najnovejšega razvoja v Nemčiji sedaj trdijo, da se voditelji Nemčije polahno odmikajo od teh pretirancev in da je posebno posaarsko glasovanje iztreznjenje Nemčije močno pospešilo. Nesrečna je dosedanja zunanja politika Nemčije. Zrahljane so vezi z zadnjimi prijateljicami — Italijo, Rusijo in Anglijo — le še Poljska gradi na nemško prijateljstvo. Z nasiljem proti mali Avstriji je Nemčija zaigrala velik del simpatij v svetu, ki jih je prej uživala. Menda zadnjič je Nemčiji ponujena roka v spravo in sporazum. Velesile jo vabijo v družino evropskih narodov. 'Razveseljujoče poglede v bodočnost sta odprla Evropi po glasovanju Hitler in francoski predsednik Flandin, ko sta oba naglasila željo po miru in redu. A ne Francija, Nemčija ima danes v rokah ključ do miru v Evrpoi. Ali je to upanje Evrope pretirano ali upravičeno, pokaže bodoči razvoj. kjer išče prijateljskih stikov s tamošnjimi državami ter odriva nevarnega tekmeca — Rusijo. Novo trgovinsko področje si nadalje ustvarja v Aziji, kjer je v vseh večjih mestih ustanovila častne konzulate, ki naj zastopajo njene trgovinske interese. Pripravlja še "letečo" razstavo svojih izvoznih izdelkov, ki jih bo razstavila na Kitajskem, Japonskem in v Mandžuriji. Poljski izvoz v Afriko pa se je v enem letu zvišal za 50 odstotkov. Poljska hoče biti velesila Poljska se je naveličala besedičenja in prerekanja z Nemčijo in Francijo ter je začela z obširno zasnovano o-fenzivo gospodarskega značaja. Njeni pogledi gredo proti severozahodu, proti Baltiku, NAŠA ZASTOPNICA IZ ELK-HARTA PIŠE Elkhart, Ind. Ker sem se že za predpust oglasila z mojim dopisom, upam, da mi bo dovoljeno zopet nekaj prostora. —< Ko to pišem sneži. Stari preroki pravijo, da marec, če z glavo ne miga, pa z repom udriha in najbrže da bo to držalo, četudi živimo v bolj modernih časih. No, le pustimo snegu še malo veselja, saj ga bo za to zimo kmalu konec in spet pride prijetna pomlad in gorko poletje. Kolikor mi je znano, imamo pri nas dva bolnika in sicer Mr. Jos. Kvas, ki je hudo zbolel in se nahaja v bolnici; želim mu da bi kaj kmalu okreval in se veselil velikenoči, ki se nam približuje z dneva v dan. Dalje sem slišala, da se je ponesrečil rojak Lovrenc Zakrajšek in se precej hudo poškodoval na roki. Tudi njemu želim, da se pozdravi, kajti skoro bomo šli nabirat regrat. Druge novice mi pa niso posebno znane, ker sem le bolj malo doma. — Pred nedavnim časom sem bila v Jolietu in gostovala pri Mrs. Novlan eno noč. Postregla mi je izvrstno, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Tam sem obiskala tudi glavni urad KSKJ. in sva z Mr. Zalarjem spregovorila nekoliko besed, pa je bil zelo zaposlen in ga nisem marala preveč nadlegovati. Obiskala sem tudi Mrs. Struno, tajnico ženskega društva; zelo zgovorna ženska in vidi se ji, da je prav sposobna za ta posel. Nadalje sem obiskala še več drugih rojakov, kot Mr. Martina Planinšek, ki ima grocerijo - in mesnico, pri znanem kamnoseku Mr. Slap-ničarju, ki mi je razkazal vsakovrstne nagrobne spomenike in niso niti previsoki v cenah. Stopila sem tudi k Mrs. Težak, ki vodi po svojem umrlem možu pogrebniški posel in se na to prav dobro razume. Z Mrs. Novlan sve stopili tudi k Mr. in Mrs. Duši, kjer sve si z dobrim vrčkom pive privezali najini duši. Vsem prav lepa hvala za postrežbo. Pvada bi bila obiskala še več Slovencev, pa mi ni čas dopuščal; morda se kedaj kasneje vidimo. — Silno rada bi srečala Toneta s hriba na kakem kornerju. Ozirala sem >se naokoli, da ga kje zagledam, pa ga nisem mogla o-P a žiti. Toneta namreč že ne- koliko od strani poznam, ker sem ga videla, ko je nekoč regrat nabiral. Da bi ga le videli, kako je z dve inči dolgim pip-cem ril po pesku in zbiral to okusno rastlinico. Sedaj ga pa kar nisem mogla nikjer opaziti. Morda je pa bil zopet zaposlen pri kakem regratu, ker je bilo ravno tiste dni prav lepo in prijetno toplo. Veš kaj, Tone, le oglasi se še kaj. — Kar se pa tiče Chicage, je pa novic toliko, da človek ne ve, o čem bi pisal in poročal. Tam imajo zabave, suprajz partije, godo-vanja in ne vem, kaj še vse. Na katerem kornerju se ustaviš, ti brenči okrog ušes kaj posebnega na uho. Araer. Slovenec pa sprejema iz vseh krajev prav močne bombe, kar je tudi prav, in še močnejše bi morale biti. Le agitirajte za ta dobri list, ker vidim, da ga vse rado bere. — Pa tudi dnevi žalosti niso Chicažanom prikrajšani. Tako je ravno, predno se je zaključil veseli predpust, preminul rojak Anton Vogrič s Cermak Rd.; dne 2. marca se je preselil s tega sveta. Poznala sem ga in sem bila tam, ko je obhajal svoj 51. rojstni dan. Ta dan je bil izredno vesel in dobre volje in žena mu je pripravila kejk, katerega sem bila tudi jaz deležna. Bil ie bolj vesele ■narave,_ L- zadnje dve leti je nekaj bolehal in tako obhajal svoj zadnji god, dasi morda ni tega niti slutil. Moje sožalje celi družini, tebi, Anton, pa mirni počitek, saj pridemo vsi za teboj. Ko tako okoli hodiš, slišiš marsikaj od ljudi, zlasti ti pa udarja na uho, da ljudstvo nestrpno pričakuje boljših časov. Da bi le res že enkrat prišli, da bi se to revno delavno ljudstvo režilo svojih skrbi, ki ga toliko tarejo, da je vse nekam zbegano in obupano ter zgublja že skoro vsako upanje na boljše čase. Da bi nam že enkrat zasijalo pomladno solnce in z njim naj bi prišli boljši časi za trpina.—Pozdrav vsem in če sc morda ne o.ghisim več pred velikonočjo, ,pa še prav vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov, listu' A. S. pa veliko naročnikov. M. Oblak. Drrlaša.ite v dnevniku "Amer- kanski Slovenec"! ZLATA POROKA Dearborn, Mich. Pred par dnevi sem prejela veselo novico, da sta moja starša Alojz in Marjana Ogrinc v Podgorju pri Kamniku obhajala zlato poroko dne 17. februarja. V čast si štejem sledeče. — Ko se je začel pomikati sprevod proti cerkvi sv. Nikolaja ob 3. uri popoldan, je začelo v zvoniku pritrkavati k veliki in redki slavnosti — zlati, poroki. — Moj oče je več let hodil pritrkavati v zvonik za velike praznike. Kdo bi si mislil, ali bi mu rekel ko je bil še mlad, da bodo tudi drugi enkrat njemu pritrikavali za njegov praznik. — Res, lep je praznik zlate poroke. — Vem, da če se jaz tega še tako dobro spominjam, se spominjajo in čutijo še več tudi oni, ki so bili tam navzoči. — Cerkev, kakor pravi poročilo, je bila nabito polna in č. g. dekan iz Kamnika je imel po poročnih obredih lep govor, nato sta se novoporočenca vrnila s sorodniki in prijatelji v domačo hišo, kjer se je med lepimi častitkami, govori in dekla-macijami vršila svatovščina. Najlepša je to, da imata zla-toporočenca šest še živih otrok in sicer Fany Hlaušek na Češkem, Mary Vihtelič, Josie Stu-lar in Emilija Gaber v Dearborn, Michigan, Ivanka Vidmar v Podgorju in sin August v Mekinjah pri Kamniku. Toliko naj bo omenjeno o zlati porok: sorodnikom in prijateljem širom Amerike. Mary Vihtelič. -o- SMRTNA KOSA V STARI DOMOVINI Duluth, Minn. Poroča se, da je v starem kraju dne 11. marca ob 5 zjutraj zaspala v Gospodu Antonija Šolar, rojena Kavčič. Bila je stara že 76 let in je bila vzorna katol. mati. Zadnje mesece je bolehala na srčni hibi in ni kazalo, da bi se ji keda.j obrnilo na bolje, zlasti še, ker j< je pred dvema letoma umrl soprog in je za njim zelo žalovala. Pokojna je bila blaga in tiha duša. Vse dni je živela v premišljevanju in molitvi. Ni se bala križev življenja in se čez nje nikoli pritoževala. "Dokler se more, se mora," je večkrat rekla svojim sinovom. Na smrt je bila lepo pripravljena. Njen sin Jakob Šolar, profesor, jo je dvakrat na teden obhajal. Le čudno se ji je zdelo, da je smrt več ne straši. — Kako, po takem življenju? Zapušča pokojna štiri sinove; tri doma — Jakob, profesor v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, Rok poročen v vasi in Vencel na domu; enega, v Ameriki, Janeza, ki je superintendent farnih šol v duluthsld škofiji, ,v Duluthu, Minnesota. Znani Wencel Šolar, O.S.-B. ji je bil svak. — Pokojna je bila rojena v Dražgoščah na Gorenjskem. Po poroki je pa živela na Rudnem, v sosednji vasi. — Naj počiva v mir,v. r. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čHaite tra! RAZNO IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Zopet je zapel mrtvaški zvon in iz naše srede je smrtni angelj vzel dobrega očeta Urbana Papeš. 5 let je bil bolan, a se nikdar ni pritožil, kako hudo mu je. Ce ga je kdo vprašal, kako mu je, je vedno odgovoril, da ni tako hudo. Vedno je bil vesel in, vedrega obraza ter se kazal kolikor mogoče zdravega. — Pet let se je veselil vse oživljajoče pomladi, ker je vsako pomlad nekoliko okreval in ga je pozdravilo mlado pomladansko soince. Tudi letošnje pomladi je z veselim upanjem pričakoval in mislil, d-a mu bo potem zopet boljše, a Bog je drugače ukrenil. Rešil ga je zemskega trpljenja in mu ponudil večno veselje. — Pokojni Urban Papež se nikoli ni bal smrti. Vedno je re'kel, da le tam gori je naša prava domovina. V svoji bolezni je bil večkrat previden s sv. zakramenti. Tudi na zadnjo uro ga je č. Father pripravljal na srečno smrt. — Urban Papeš je bil ljubezniv soprog svoji ženi in skrben oče svojim otrokom. — Uboga žena je vsa leta njegove bolezni Vfjliko prestala in več noči pri njem prečula. pa z veseljem, ker je upala, da ozdravi, pa je bila božja volja drugačna. — Pogreb pokojnega je bii nad vse veličasten. Polna cerkev ljudstva se je udeležilo pogrebne sv. maše in pogrebnih 'obredov. Prav Lpa hvala č. Fathru Cirilu za lep govor in pa lepa hvala tudi Mr. Germu za lepo petje. Ker je bil Urban Pap-rš tudi čian dr. sv. Jožefa, so ga vsi :'} an i spremili na njegovi zadnji poti iz St. Mary cerkve na iioosevelt pokopališče. DOGODKI* med Slovenci po Ameriki Pokojni Urban Papeš je bil doma iz vasi Sela, fara Hinje v Jugoslaviji, kjer zapušča enega brata. Tukaj v Ameriki pa zapušča žalujočo ženo. pet sinov in dve hčeri. — V imenu Mrs. Papeš se prav lepo zahvaljujem vsem, ki ste prišli pokojnega obiskat v njegovi bolezni in vsem -tistim, ki ste stali ob strani v njegovi zadnji uri in molili ob njegovi krsti ; vsem, ki ste žalostno družino tolažili ob času smrti pokojnega. Pokojnemu pa želimo, da počiva v miru in se odpočije od svojega truda ter mu kličemo na svidenje nad zvezdami. Vsem pa priporočamo pokojnega v molitev. Letos je pri nas zlasti veliko bolnikov in tudi veliko smrtnih slučajev. Na bolniški postelji je še vedno Mrs. Snedek. Njen sin, ki ,ie zdravnik, se zelo veliko trudi, da bi ji podaljšal življenje. On pač dobro ve, da ima človek samo eno mater, zato si tudi toliko prizadeva zanjo — Mrs. Pere je tudi v Korvin bolnici. Reva je stara že 76 let in ima kar tri bolezni nad seboj. Ko je bila zdrava, je vedno iada prihajala v cer-(Dalje na 3. str.) Dve nesreči Forest City, Pa. — V enem tednu sta dva rojaka izgubila življenje zaradi nesreče v gozdu. Prva žrtev je bil Frank Zupančič, star 54 let in doma iz Št. Lovrenca ob Temenici. Ko je v gozdu pripravljal drva,. ga je dre V'i tako pobilo, da ije drugi dan umrl v bolnišnici. — Tri dni kasneje (1. marca) je šel Alojz Lavrič v gozd po drva, toda padel je na ledu tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in čez nekaj ur je bil mrtev. Star je bil 55 let in do-^ma iz Črnega potoka pri Ko-jčevju. Surov očim Cleveland, O.— George Miller, star 48 let, iz 1418 Davenport Ave., se je tako raztogo-til, ker žena ni hotela prepovedati svojim sedmim otrokom, katerim je on očim, igranje pred hišo, da je zgrabil revolver ter začel streljati na ženo in pastorke. Žena in dve pastorki, staii 18 in 14 let, so bile ranjene. Stanje žene je o-I-.asno. Mož je po streljanju pobegnil. Ali je Podržaj slaboumen New York, N. Y.— Ivan Podržaj, ki se je po lastnem priznanju bigamično poročil z ameriško odvetnico Agnes Tuf-ver-son, katera je takoj po poroki misteriozno izginila, je bil 5. marca izročen opazovalnici za umobolne v bolnišnici Bellevue v New Yorku. Podržaj še vedno čaka na obsodbo, katera je bila odložena, odkar se jetnik obnaša sumljivo. Smrt vsled padca Girard, O. — Dne 7. t. m. je umrl John Leskovec za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah v Slov. domu. Star je bil 54 let in doma iz Rovt na Notranjskem. Tu zapušča dva oženjena sinova, dve omoženi hčeri in tri manjše otroke. V večnost so odšli V Clevelandu, O., je umrla Josephine Jelenič, roj. Torjan. stara 51 let in doma od Trnovega pri Ilm.ki Bistrici na Notranjskem. — Dalje je umrla Katarina Kekič, po rodu Hrvatica. V Wenatchee, Wash., je u-mrla Jozefina Paclošek, stara 79 let, doma iz Sevnice ob Savi na Štajerskem. V Ameriki je bila 53 let V Milwaukee, Wis., je umrl Tomaž Prelovšek, star 43 let, doma iz Senožeti na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let. V Cle Eilum, Wash., je umrl Frank Pire, star let, doma iz Arde pri Krškem. Tu je bival 24 let. TARZAN NEPREMAGTJTVi (56) (Metropolitan Newspaper Servicel Nitpisal: Edgar Rice ISuiToughs Suženj Wamala je pripravljal večerjo za tar-tarsko špijonko Zoro. "Poprej, gospodarica," je Wamala nagovoril Zoro, "si ostala tukaj z Ja-farom, ki rii bil dober. Pa tudj sedanjega šejka Abu nimam rad, ker on ni dober. Najraje bi še videl, če bi ostal tukaj pri nas gospodar Colt, on je že najboljši." "Tudi jaz bi najraje videla, da bi ostal on tukaj," reče Zora. "Ti Arabci so, odkar so ss vrnili s ponesrečene ekspedicije od mesta Opar. v^io bolj čmerikavi in odurni." "Veš dan sedijo v šejkovem šotoru," pove Wamala, "in Abu Batn večkrat pogleduje za teboj." "Menda me HC bo napadel," reče Zora. "Saj veš, gospodarica," nadaljuje Wamala. "da tudi šejk Jafar ni izgledal da te bo napadli, pa te je vendar le." "Tiho, Wamala, ti me s takim govorjenjem samo strašiš," reče skoro iezno Zora. Nato se je nekoliko zasukala proti džungli in začudena obstala. "Wamala, Wamala, kdo je ta ženska?" Črni deček se je takoj obrnil v stran, ki mu jo je Zora pokazala. Na koncu kempe je stala lepa ženska: dvoje zlatih diskov ji je pokrivalo prsa in okoli pasa je bila prepasana z zlatim pasom, posutim z dragimi kamni in biseri; in na glavi je imela bisere. Mirno je stala in začudena gledala prizor v kempi. hh Velikonočni praznikih " bodo kmalu tukaj in premnogi se bodo spominjali svojih dragih domačih in jim poslali kak dar za piruhe in praznike. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo, Italijo in druge dele sveta zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včerai so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.80.......... ino Din 7.a 5.40.......... 200 Din Za 7,65.......... 300 Din 7.a 12.25.......... 500 Din Za 24.25..........1000 Di» Za 48.00..........2000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5C Za $9.35.. Lire: .100 lir; za $44.50..........500 lir in za $88.20..........1000 lir Vsa pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskcga Slovcnca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL i G. Tvoj nedeljski tovariš. imfiiniuu VOJAŠTVO STRAŽILO JEČO TEDENSKI KOLEDAR 17 Nedelja — Sv. Jedert. 18 Ponedeljek — Sv. Ciril. 19 Torek — Sv. Jožef. 20 Sreda — Sv. Feliks. 21 Četrtek — Sv. Benedikt. 22 Petek — Sv. Katarina. 23 Sobota — Sv. Irene j. Rev. J. C. Smoley: TRETJA POSTNA NEDELJA Sv. Ludvik iz Granade pravi o današnjem evangeliju: "En sam čudež jo storil Jezus, pa je toliko raznih ljudskih sodb o njem." Zakaj? Zato, ker so bila različna srca posameznikov v množici, in ljudje niso sodili po naravi stvari, ampak po svoji 'astni notranjosti, kakor ima dež, ki pada na zemljo in daje vlago in prehrano razidm "astlinam, različne učinke. 1. Farizeji so proglasili Kristusov čudež za hudičevo delo. Bili so zaslepljenega srca. Jezus na jih pobije z njihovim lastnim dvoreznim mečem, tako de osramočeni umolknejo. In tako se godi še dandanes. Tisoči in tisoči, celi narodi so bili rešeni iz hudičevih okov, rešeni poganstva in maKkoval-stva z Jezusovo pomočjo; za vso vedo, pravo, resnično u-metnost in omiko, za vsak red v državah in blagoslov v družinah in v javnem življenju, za vse se ima svet zahvaliti samo Njemu, nebeškemu -čudodelcu. Mir z Bogom, mir z vestjo, o-blažujoče upanje na večno življenje — vse imamo v Njem in edinole od Njega. In kljub vsemu temu so moderni farizeji, zlobne volje in zaslepljenega srca, "sovražniki Kristusovega križa". Dobrega, ki je prišlo na človeški rod skozi Vvse čase, ne pripisujejo Njemu, ampak človeškemu- razumu, zmožnostim človeka, njegovi sili in moči. Varujmo se tega greha proti sv. Duhu: Ustavljati se spoznani krščanski resnici". 2. V množici so bili pa tudi vlažni, indiferentni. Videli so velik čudež, pa to jim ni bilo dovolj, zahtevali ho še večji čudež, "znamenje z neba" so zahtevali od njega. Pa tudi kak nov čudež bi ne bil razgrel njihovih src. Neštevilne čudeže je že pred tem storil vpričo njih, a^ niso verjeli, in bi ne bili verjeli, ko bi bili videli kaka znamenja, kake čudeže na soncu, mesecu, zvezdah. Bili so indiferentni radovedneži. Fa tudi v naših časih je mnogo takih kristjanov. Niso ravno izrecni sovražniki Kristusovi, pa tudi niso njegovi prijatelji. Slišijo o Jezusu;, o njegovih čudežih, -dvomijo., izgovarjajo se, ostanejo hladni, brezbrižni. Ne pozabimo, kar je rekel Gospod: Kdor ni z menoj, ta je zoper mene. — Varujmo se grešne brezbrižnosti napram nebeškemu Cudodelniku, ki ozdravlja, leči naše duše in vzbuja mrtve k novemu življenju. Kdor ne zbira z menoj, ta raztresa. 3. Drugiiso se pa čudili. Tre-notno začudenje je prešinilo njihova srca, v nekaki .naglici so verovali. Stanovitni pa niso bili. Podobni so bili z mrzlemu polju, na katero posije jtnarče-vo sonce. Vrh zemlje, vrh polja se čez dan nekoliko otaja, spodaj pa ostane zemlja še vedno trda. Cez noč pa zopet pritisne mraz in vse zopet zamrzne. Taki so tudi ljudje, ki niso odločnega značaja, ki menjavajo svoje mišljenje in o-bračajo plašče po vetru. Za trenutek bo jih ganila božja beseda, šli bodo k spovedi, k sv. obhajilu, njihovo srce se o-mehča, tisoče dobrih sklepov bodo napravili — toda le za trenotek; pride mraz, izgine navdušenje, začne se zopet vsakdanje življenje, hudobni duh-se zopet vrne v d-ušo in pri-pelje sebo.i sedem novih duhov. In poslednje reči tega človeka so hujše kakor prve. 4. Naše srce mora objeti stanovitna ljubezen, cela, popolna vera v Gospoda in našega Boga, kakor je nam vzor on sam in edina žena v množici, ki je vzkliknila: 'Blagoslovljeno telo, ki te je nosilo, in blagoslovljena prša, ki so te dojile. — Edino pravo kritiko v teh besedah je 'sprejel Odreše-nik sam in jo potrdil: Blagoslovljeni ti, ki slišijo božjo besedo in jo tudi izpolnjujejo. Kako je pa naše obnašanje k Kristusu, kako naše razmerje do njega? Prosimo ga za milost, da ne bomo zle, hudobne •volje, da ne bomo brezbrižni, indiferentni, da ne bomo kakor trst, ki ga sklanja vsak vetrič sem in tja, ampak da bomo trdni, stanovitni v veri. Edino 'le vera daje pravo življenje, ona edina človeka osrečuje. Governer države Tennessee je bil -prisiljen alarmirati državno milico, da obvaruje 22 letnega črnca E. K. Harrisa pred razjarjenim prebivalstvom, ko'je''zločinsko napadel neko belo deklico. Slika kaže trg pred jetniškim poslopjem v mestu Nashville, kjer so bili postavljeni stražniki na konjih. svoboden. Vsi so morali ali na otoke, ali pa so pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Pred časom so, kot poročajo, zopet aretirali in zaprli Petra Nardina iz Vrtojbe, ki je bil amnestiran. Odsedeti bi moral deset let ječe radi protifašističnega delovanja. Sedaj so ga obdolžili, da je on obesil na Oslav-ju, kjer je bil zaposlen pri delih velikega spomenika padlim — protifašistično zastavo. Odpeljali so ga v koprske zapore, kjer pričakuje, da bo v kratkem prišel pred posebno sodišče. V njegovo krivdo vsi zelo dvomijo in so prepričani, da mu je zločin podtaknjen. Že glede na to, ker ga je prejšnja ječa popolnoma zlomila in mesto zdravega fanta vrgla telesno popolnoma skrušenega človeka na cesto, je popolnoma nemogoče, da bi se loteval novih protifašističnih akcij. Poleg tega je delal na Oslavju skoro med samimi Italijani in je bil tako stalno nadziran. Njegova družina, zlasti bratje so pahnjeni s tem v veliko nesrečo, ker izvajajo tudi nad njimi oblasti vsemogoč tei»OF,--bratje pa ne morejo dobiti nobenega dela. -o- Jokali so . . . Za božične praznike je goriška kvestura sporočila "Katoliškemu, tiskovnemu društvu", da ne bo dobilo več koncesije za katoliško tiskarno v Gorici, katera bo po novem letu zaprta. Zaradi tega je podjetje moralo odpovedati službo vsem nameščencem in delavcem. Kaj to pomeni, ve vsak, ki pozna razmere. Zato ni čudno, če so delavci na glas jokali, ko; so slišali to novico. Knjige Mohorjeve Družbe do takrat še niso izšle, ker še nobena knjiga ni bila odobrena od cenzure. "Danica" in drugi slovenski soledarji ne morejo med ljudi in IZ NEODREŠENE DOMOVINE nihče ne ve, kdaj bodo mogli. — Vsekakor pa dobra katoliška knjiga v slovenskem jeziku in slovenska božja beseda edina vzdržujeta krščansko moralo med Slovenci spričo splošne raz-brzdanosti, ki se šopiri okrog in okrog. -o- Fašistični tribunal deluje tajno Dan na dan se vrše procesi proti antifašističnim skupinam, ki so spričo razmer vedno številnejše. V delovanju posebnega sodišča lahko vidimo gibanje anti-fašizma v Italiji sami, kjer nastopa vedno bolj organizirano in enotno. V zadnjem času so zlasti številni procesi proti onim, ki so nastopali proti plebiscitu in organizirali odpor. Navadno štejejo take skupine po nad dvajset ljudi obojega spola. Zgleda pa, da se je fašizem ustrašil svojega dela in da se bojit odpora, kajti zasedanja sodišča se vrše sedaj v največji tajnosti. Dočim so časopisi včasih poročali podrobno, se danes omejujejo le na jugotovitve_. števila obtožen Hi, obsojenih, na število let in na navedbo predmeta obravnave, ki se navadno označuje z besedami "sobillatori antinazionali"—pro-tidržavni hujskači. Tudi mnogo naših ljudi pride od časa do časa pred to sodišče, a mi le redko zvemo za njih usodo. --o- Aretacije Okrog 30 let stari mesar Iva;'. Bukovec in študent Jože Valen-tinčič, star šele 18 let, sta bila aretirana skoraj istočasno kakor Jakob Rutar, v Čadri nad Tolminom. Karabinerji so ju odvedli najprej na tolminski komisar i j at, od koder sta bila po daljših zaslišanjih odposlana v Go-iM-ico v .goriške preiskovalne zapo-'re. Pred dnevi sta bila postav- ljena pred prefekturno konfina-cijsko komisijo, ki jima je brez vsakega zaslišanja in, ne da bi se smela zagovarjati, prisodila po 5 let konfinacije. Trenutno še ni znano, kam ju bodo odpeljali. Oblasti so konfiniiale nekega čevljarja iz II. Bistrice, katerega ime nam je do sedaj še neznano. Vzrok konfinacije je v zvezi z izgonom župnika Tabackyja. Konfinirani čevljar je namreč osumljen, da je baje hvalil izgnanega župnika in odločno žigosal postopanje oblasti ob tej priliki. Kam je bil konfiniran nam ni znano . ti 30 letnemu posestniku Antonu Kukovec iz Velke, ki je še meseca septembra šel na lov na fazane s svojim viničarjem Francom Pol.jancem. Kukovec je fazane streljal, Poljane jih je pa preganjal. K*o je .pri tem enkrat Poljane stal za nekim grmom, je Kukovec sprožil, a šibre niso zadele fazana, ampak Poljanca in ena se mu je celo zarila v možgane. Posledica je, da je postal Poljane za razna dela nezmožen in zato je sodišče Obsodilo Ku-kovca na mesec dni zapora in na 16.000 Din kazni. --o- Nesreča ga preganja Samski rudar Ivan Kaplan je bil dalje časa v trboveljski bolnici, kjer si je zdravil zlomljeno roko. Komaj je zapustil bolnišnico in se je ravno namenil iti na pogreb svoje matere jv Rajhenburg, odkoder so mu [naznanili njeno smrt, mu je na spolzki cesti spodrsnilo, da je padel in si ponovno zlomil roko na ravno istem mestu, kot je bila zlomljena poprej. Mesto na pogreb, je moral zopet v bolnico. Podpise za Hitlerja pobirajo Iz Maribora poročajo, da je veliko posestnikov in kmetov, ki so prišli na trg iz srednjih Slovenskih goric pripovedovalo, da so jih nadlegovali neznani agen- [keV) sedaj sevecja ne more. — t je in jim prigovarjali, da bi da- |Mrs ,han je tudi še cocino na li podpise za Hitlerja. Ljudje^boh^ki poste]ji m rav,,() tako niso prav vedeli za kaj gre, agen-jtudi Mr ker ge -e pobi, tje so pa bili toliko previdni, da nft delu y jeklarni.— Jaz, podse niso upali v gosto naseljene pkjaiMl) imam tudi boinikaj kraje. Oblastva preiskujejo za- namreč ^ starega 20 let> in devo. je £c dva nieseca bolan. Prav z Meljške ceste v Mariboru je prejel po neki stari zapuščini Stradivarjeve gosili, za katere je, kakor se govori, prejel od nekega glasbenika iz Ljubljane lepo ponudbo v denarju, pa jih ni hoteli dati, ker se je baje izrazil, da raje prepusti gosli Mariboru za nižjo ceno, pa se menda za gosli nihče Mariborčanov ne zanima. Nesreča 26-letna delavčeva žena Jaz-binškova Katarina na Zidanem mostu jetpred domačo hišo padla in se nevarnno poškodovala, da so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. Pod hlodom Ivan Dimec, 43 letni posestnik iz Št. Petra v Savinjski dolini je pri delu s 'hlodi tako neprevidno ravnal, da se mu je debel hlod zvalil na noge in mu jih zlomil. -o- ■O k rad en V gostilniško sobo Franca Hočevarja v Velikih Laščah je pred kratkim neke noči vlomil vlomilec in odnesel več stvari -v vrednosti nad -tri tisočake. iz m. fffljfj (Nadaljevanje z 2. strani) Lizol in vrv V Fochovi ulici v Mariboru je neki delavec Maks D., ko je pripel domv z dela, segel po stekle-mici lizola in napravil precej po-žirkov. Da bo stvar se gotovej-ša, je pograbil še za vrv in se obesil. Ko je bil mož že skoro v zadnjih zdihljejih, se je zbudila žena, ki je naglo prerezala vrv, poklicala stražnike in reševalce, ki so moža odpeljali v bolnico, kjer so mu rešili življenje. Oči-vidno je napravil nepremišljeno dejanje v hipni duševni zmedenosti. STARI JE POSKOČIL Ena divizija Slovanov za Abe-sinijo Rim, 19. febr. — Vsa javnost je pod vtisom vesti o mobilizaciji in prvem prevozu čet v Eritrejo, oziroma v italijansko Somalijo. Po poročilih iz Firenze je tam že pripravljena vojska 30.000 mož na odhod v Afriko. Divizijo "Firenze" sestavljajo po ogromni večini Jugoslovani iz Julijske Krajine, in sicer doseže njihovo število do 70 odstotkov. Prav tako služijo Slovani v velikem številu tudi v drugi diviziji, ki je določena za Abesinijo, to je "Messina"; v tej diviziji jih je okoli 30 odstotkov. Ce k temu odstotku prištejeno 70 odstotkov Jugoslovanov iz divizije "Firenze", pridemo do zaključka, da pojde na bojišče v Abesinijo Slovanov iz Julijske Krajine za eno divizijo. v Veliko dimn za košček o amnestiji, ni ostal danes 20 milijonov škode Največ požarov v Sloveniji je bilo lani v okraju Mariboru, de-ni breg. Posebno pogosto je gorelo na Dravskem polju, žalosten rekord prvenstva pa imajo gotovo Race, kjer so doživeli nič manj kot 16 požarov. Skupno je lani v tera okraju zgorelo 45 hiš, SO gospodarskih poslopij, 1 čebelnjak, vagon sena in vagon jute na železniški progi; štirikrat je divjal gozdni požar in štirikrat je gorela suha krma na tra-vnikh. 69 objektov je bilo zavarovanih, 19 pa ne. Skupne škode so povzročili ti požari 19,474.500 dinarjev. , Boyba z volkom v hiš' V selu Devet Jugovičev na Kosovem polju je kmet Kuz-manovič zaslišal neke noči svojega psa hudo lajati. Vzel je puško in pogledal skozi vrata, kaj bi bilo, pa je zagledal, kako se •ve'lik volk zaganja v psa. Pes pa, ko je videl vrata odprta, je smuknil v hišo in volk seveda za njim ter nadaljeval lov za psom po kuhinji in izbi, dokler ni slednjič vpitje otrok preplašilo volka, da je ubežal zo.pet na .prosto, kjer ga .>e kmet potem ustrelil. -o- Drago plačan fazan Nedavno se je vršila na mariborskim sodišču obravnava pro- "Nevaren padec Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice so morali prenesti 75 letnega ljubljanskega krojača Antona -Sotlarja, ki je v domači hiši padel po stopnicah in se hudo pobil. -o-- Čudna prošnja Nedavno so prebivalci Slavonskega Samca poslali pristojni oblasti prošnjo, da bi bil mori-llec Adam Majer, ki je bil radi roparskega umora družine bogatega Guberoviča, iz Samca, obešen v Slavonskem Samcu. Te dni je pa prišla prošnja nazaj in oblast je odgovorila, cla prošnji ne more ugoditi, ker bi bilo proti zakonu in bo Majer obešen v Osjeku. Tragična smrt hlapca Dne '19. feb. je vozil v Krušo- vi pri Sv. Petru pri Mariboru 19 letni hlapec Ivan Zavec, zaposlen pri posestniku Matku Da-jmišu, pohištvo nekemu viničar-!ju, ki se je selil. Na trmem klancu je popustila zavora in Zavec je prišel pod kolesa, ki so ga jzdrdbila. Ko so ga potegnili iz-^pod voza, je bil nesrečni mladenič že mrtev. -o- Stradivarijeve gosli Tekstilni mojster A. Kramer lepa hvala Mr. Blatniku in njegovi soprogi, ki so ga prišli obiskat, kakor tudi Mr. Kastelicu z Moffat St. in Mrs. Pric-el s svojim sinom. — Pravijo, da kogar Bog tepe, tega ljubi. — Vzemimo torej vse za dobro in bomo laglje prenašali križe in težave. — Pozdrav naročnikom. Johana Starcer. Tukaj vidimo znanega Alfreda E. Smitha v izredno razigransm razpoloženju. Pri neki prireditvi *ga je občinstvo .povabilo, naj nastopi in kaj zapoje. Smith je ugodil želji in Is v družbi operne pevke Clarence Mackay ne samo zapel, marveč tudi poskočil v živahnem plesu. Bruštvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. 23 LET IZRUoNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do'55. leta v odrasli odde-l lek; v mladinski oddelek pa od roj-j stva do 16. leta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj." Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. ZLATARJEVO ZLATO je ime zanimivi povesti, ki začne v kratkem izlhajati v listu "Amer. Slovenec". Povest bo iaihajala da'lj časa in je vrlo zanimiva za vsako-'gar. Prepričani smo, da bodo naši čitatelji z njo zelo zadovoljni. Opozarjamo obenem vse naše naročnike, da opozore na to povest tudi s veje prijatelje in sosede in jih naj skušajo nagovoriti, da se tudi oni naročijo na list, da ifcodo brali ito zanimivo povest. firastvesv.Vida štev. 25, KS.K.J. CLEVELAND, 0. Leto 1935. Predsednik: Frank Habiček, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093' E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Ad-j dison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in 'Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob! 7:30 zvečer. V društvo se »nrejmcio čtaniMce* nd ID. dneva do IS. leta in se jim nudijo štiri različne vrste -zavarovalnine, od .$250.00 do $2000.01). V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dnnva do 16- leta. 7.a bolniško podporo pa $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški ltat in Jcarto in nfij se ravna po pravilih. X? 4* 4» 4» 4»'4» 4? 4» 4" 4» 4? 4» 4» 4* 4« 4* 4*4» | Društvo^^sv. Jožefa % S: * •X. ŠT. 169, K. S. K. J.. CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni ttvo-rani ob 7:30. Ako še niste član te,ga največjega društva v Ame- T1 riki, se vas opozarja, da se takoj vpišete dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do i 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostdlc, podpreds. ^ John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik ^ ^ if ^ i'f. y'f i'f. ^ ^ if> <$> *f> »j* >y< ^ ^ v^ Jf. v 4 r »trga* — "AMERIKANSKI SLOVENEC" * Torek, 19. marca 1935 * *WXKKXX>00000000 00<>00<>KH><><>0^^ < ?ovesf iz turških MIKLOVA ZALA Spisal DR. JAKOB, časov. SKET, ),0^^^^>OOOOOO<>OOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOO<>O-OOOOOOOOOO-"O©OOOOOOO©^OO<>OOOOOOO' Tam je tekla moja zibel. Tam so moja mati, tam moj ženin in mož, tam je moj — Mirko doma!" Tu Zala umolkne. Solze ji zalijejo oči. Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo v nepoznani deželi očeta in mater. Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo govorjene besede. Vstane, same radosti se trese, kolena se mu šibe. Čuti se srečnega, presrečnega. Tedaj pa raztegne roke, pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena, govoreč s tresočim glaosm. "Ali si ti, zlati biser moj, iz Rožne doline, iz moje domovine? Ali poznaš mojega brata Mikla, ali veš za Serajnika? Ali še živita? Govori, mila žena!" Začudena pogleda Zala nemirnega starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive se ji zde njegove besede. A v trenutku se ji zasvita v glavi. Še enkrat se ozre ostro v njegove oči ter vzklikne: "Kdo ste vi, nesrečni mož? Ali ste — ali ste —" "Jaz sem — Marko, Miklov brat," ji odgovori žalostno starček. "Vi ste brat — mojega — nesrečnega o-četa?! Vi ste moj striQ, stric še bolj nesrečne Miklove Zale!" Govoreč, se oklene sivolasega moža ter ga goreče poljubuje v lice. Uganila je, da je on njen stric Marko, o katerem ji je mnogokrat pripovedoval oče Serajnik. Mislila je vedno, da se njegova duša že veseli v nebesih, ali glej, zdaj je prišel naenkrat tu pred njo, kakor da bi bil vstal od mrtvih. Dolgo sta govorila potem Zala in Marko o nezgodah svojega življenja. Z živimi barvami je slikal sivolasi inož krvave boje s Turki pred Belgradom. Opisoval je pogumnost svojega brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno je .govoril o pobožnem menihu Kapistranu in o čudo-tvorni njegovi podobi Matere božje. Sedaj je pokazala Zalika svojemu stricu Kapistranovo svetinjo. On jo je spoznal za tisto, katero je nosil sveti mož v boju in jo pozneje podaril njegovemu bratu Mi-klu, zato ker mu je bil rešil življenje. Marko se ni mogel prečuditi nad tem, kako Bog vodi pota človeška. Z navdušenostjo je prijel za znano sliko in jo pritisnil v božjem strahu na gorke prsi. Zdaj je bil ves oživljen, navdušen in ognjen. Novo življenje mu je vdahnila ta slika v ovenelo truplo. Nova nada mu je prešinila dušo in srce. V temni sužnosti se je bil postaral, bil osivel. Njegovo življenje je bilo podobno cvetlici, ki usahne in ovene, ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega solnca. A zdaj se je starček zopet pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi je čutil novo moč, novo življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, kakor takrat, ko je še pestoval nežno Zaliko doma v Rožni dolini. "S solzami v očeh sva se ločila tvoj nesrečni oče in jaz od tebe v zibelki in od tvoje uboge matere. Tedaj sva šla neustrašena gotovi smrti naproti. S solzami v očeh pa te najdem zopet, draga Zalika, ali sam brez tvojega očeta, in povrh še v tuji, nepoznani deželi. Sedaj grem k novemu, boljšemu življenju. Na teh-le rokah sem te pestoval mlado dete. Ljubil sem te, kakor svojo kri, kakor svoje telo. A ta ljubezen še ni zamrla v mojem srcu, ni se zadušila v temni sužnosti. Ne, ona še živi, a tem močneje, čim dalje te gledam, ljuba moja Zalika. Rešiti te moram, moje dete. Za te hočem žrtvovati svojo kri. Poskusiti hočem, da te spravim iz teh zaduhlih zidin. Iztrgati te hočem iz mehkužnih, poželjivih rok nečloveških Turkov. Privesti te hočem v naročje tvojemu dragemu Mirku!" Zalika se je čudila nad to izpremembo sivolasega moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela goreča ljubezen, pogum in mladostna navdušenost. Njegovo največje hrepenenje, njegova največja želja je bila sedaj, da reši svojo ljubo Zaliko sužnosti in mučeniške smrti. Dolgo sta se pogovarjala naša prijatelja. Zalika je s solzami v očeh tožila, kako jo je zvijačno izdala njena nekdanja prijateljica Almira in da je to gotovo storila le zaradi tega, da si prisvoji njenega ženina Mirka. A zdaj se najbrž sama ponaša, da je le ona rešila Mirka in njegove tovariše, in ljudje ji menda to tudi verjamejo. Marsikaj sta si še povedala drug drugemu, a naposled se tudi dogovorila, kako in kdaj hočeta poskusiti, da utečeta. Čas Markove straže je dotekel in on se je ločil, navdušen in oživljen, od svoje drage bratične. Drugi dan sta se skrivši, vsak po svoje., pripravljala na tajni ponočni beg. Marko sam je vse priskrbel, kar je bilo potrebno, da se rešita. Pozno v noči tistega dne je prišla zopet vrsta na Marka, da je stražil po hodnikih in mostovžu. Mrtva tišina je kraljevala v starem zidovju sultanove palače. Le njegove stopinje so skrivnostno odmevale, naznanjajoč, da vestno čuva stražniko-vo oko. Ali naenkrat se je ustavil čuvaj in potrkal tiho na vrata Zaline sobe. "Hitro se obleci v to-le preprosto obleko !" reče Marko, stopivši oprezno v Zalino sobo. "Jaz imam sedaj stražiti do ene ure po noči. Imava torej malo časa. Lice si pobarvaj s črno barvo! Mislili bodo, da si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru . . . Tako je dobro, kakor si zdaj. Na, sedaj si še opaši ostro sabljo pod gornjo haljo! V nesreči ti utegne koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa poskrij bolje ko moreš, v roko pa vzemi ta-le zavitek! V njem je zame obleka, kakoršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj blaga za na prodaj. Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!" In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni stražnik po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim — črna zamorska služabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena so se tresla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena! (Dalje) i Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois » ELEKTRIKA IZ ZEMELJ- kjer je bilo treba izvrtati samo SKIH GLOBIN [po 100 m globoke rove, da je Anglež, Parson, genialni izumitelj parne turbine, očetuje misli, ki se nam vidi danes sicer še tehnična utopija, a bo morda že jutri uresničena človeštvu in njegovemu razvoju V prid. Znano nam je, da postaja toplota tem večja, čim globlje prodiramo v globino zemlje. Vsakih 33 m globlje pomeni 1 stop. Celzija več. Že v globini 5 do 6 km mora biti ta notranja zemeljska toplota tako velika, da se vsa voda spremeni v paro, v desetkratni globini bi se stalile že skoraj vse kovine, a še globlje spodaj se morajo vdati že najtrši graniti. Kaj nam je v dobi, ko napovedujejo že konec zemeljskih premogovnih zakladov, bližje nego misel, da bi izkoriščali te ogromne toplotne zaloge, ki so zaprte v notranjosti naše pre-mičnice? Naši najgloblji rovi segajo danes sicer komaj v globino 3 km, toda skoraj ni dvomiti, da bomo mogli nekoč s svojimi tehničnimi pripomočki vsaj še enkrat globlje. In tu bi po Parso-novi zamisli lahko namestili stroje, ki bi lovili vodno paro in jo dovajali turbinam, ki bi njeno silo spet spreminjale v električni tok. Vir te energije je praktično neizčrpen in tako ogromen, da mu med sedanjimi, praktično izkoriščanimi viri energije ni para. Nedavno so poročali iz Japonske, da je pričela 250 km od Tokija obratovati velika elektrarna, ki izkorišča zemeljsko toploto. Seveda rti v ta ramen segla v globino 5, 6. km, kar ji tudi ni bilo potrebno, kajti zemeljska toplota prihaja tu skoraj sama na površje zemlje. .Eli;ktii.; ,,.t s*. Jx;^ a 'uTI ai: kem ozornl.1 ose/ne po njih siknila vrt>ča para v zrak. To paro so zajeli v kotle pod primernim pritiskom, jo napeljali na turbine, ki ženejo mogočne generatorje. V generatorjih se pro;.zvaja električni tok, a če po vaseh okrog tega ozemlja v prijaznih sobicah zvečer zagorijo električne žarnice, tedaj sveti v teh žarnicah prav za prav zemeljska toplota. Nova eletrarna, ki je ena največjih na Japonskem, pa nikakor ni prva svoje vrste. Že pred četrt stoletja je pričelo v Italiji, na vulkanskih tleh pri kraju Larderellu obratovati slično podjetje. Že v časih pred svetovno vojno so tu izvrtali po 80 m globoke rove, da bi napeljali podzemeljsko paro na turbine. Elektrarna pa je pričela obratovati šele med vojno in je bila z več nego 10.000 kilovati zmogljivosti za dolgo časa največje podjetje te vrste na svetu. Danes zahtevamo že dosti več in pred nekoliko leti je začela nastajati podobna centrala, samo neprimerno večja, na japonskih tleh. Delo je sedaj končano in ljudje že uživajo njegov plod. ZRAČNI NAPADI V PRIME-RU VOJNE Znani holandski letalski kon-strukter Fokker je v nekem razgovoru podal svoje mnenja o letalski vojni bodočnosti. Ta vojna ne stoji neposredno pred nami, vendar pa njene možnosti ni zavračati. Današnja velemesta niso zmožna, da bi se ubranila z vsemi pripomočki moderne tehnike o- )• -t « k u, j. -• rn 1 pi ^UtijoiiB ylw^uvij. J.G ;o pokazali zračni.manevri v zad- njih letih" z .vso jasnostjo. Zračni napadi se bodo v Bodoči vojni izvršili % bliskovito naglico. Za na-padalco bodo obenem vojna napoved, kajti ne bo več mogoče izmenjavati not in vršiti večdnevnih mobilizacij. Tisti bo imel prednost, ki si bo z nepričakovanim napadom zagotovil u-speh in uničil nasprotnikova gospodarska in fabrikacijska središča, preden se bo izvedla obramba v celem obsegu. Težnja bo ta, da se važne vojaške naprave, kakor tudi važne fabrikacijske točke vojnih tvoriv uničijo po zračnem brodovju z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami. Ti zračni napadi se bodo u-smerjali tudi proti civilnemu prebivalstvu, povzročali bodo paniko in z uničevanjem železniških prog in cest onemogočali prehrano velemest. Kdor prej pride, prej melje, je geslo vseh zračnih strategov. Navzlic vsem obrambnim pripomočkom je nevarnost, da se v meglenem vremenu ali v noči približanje velikega zračnega brodovja ne bo dalo preprečiti. Po bombardiranju kakšnega velemesta z bro-dovjem kakšnih 300 letal ne bodo imeli gasilci nobene možnosti več, da bi pogasili neštevilne požare. Učinek plinskih napadov pa zelo pretiravajo. Ta učinek je namreč preveč odvisen od najrazličnejših meteoroloških elementov. Veter, temperaturo in vlago je treba natančno upoštevati, če hočemo, da bodo plini, ki so vendar večinoma težji od zraka, razvili vso svojo silo. Kakor znano zadostuje kratek dež, da napravi tudi največjo množino plina v najkrajšem času neškodljivo. Z Z * J X X J J Z ?f ?f J J Z Z J ?f ?f * J Velikonočne razglednice tiskane v slovenskem jeziku se dobijo v Knjigarni "Amerikanski Slovenec". VELIKE RAZGLEDNICE Z KUVERTAMI stanejo po 10c. komad. NAVADNE RAZGLEDNICE pa stanejo 5c. komad. Ducat 40c. Naročila sprejema dokler traja zaloga Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. £ t t t t t £ £ k: £ £ e r t £ t <č t £ t t t <č t ič ič Veliko vlogo pripisuje Fokker materialnim težavam, ki bi se pokazale prav kmalu po izbruhu zračne vojne. Tudi vprašanje nadomestila za vodje letal bi stopilo kmalu z vso težo v ospredje. Uničena letala bi se ne dala kmalu nadomestiti, ker bi na- , -protmk izdelovalnice seveda ] trajno napadal, tako da bi nastale večje obratne izgube. Odločilno vprašanje ni to, koliko letal ima kakšna dežela, temveč kakšna je njih borbena vrednost, in kako hitro bi se dali uničeni a-parati nadomestiti. Pri tem je upoštevati, džt so moderni aparati zelo komplicirani in njih instrumenti zelo občutljivi. c ŠIRITE AMER. SLOVENCA! KOLIKO MRAZA VZDRŽE ŽIVA" BITJA Marsikdo bi mislil, da v mrazu nekaj stopinj, torej pod zmrz-liščem vode, ugasne vsako živalsko življenje. Opazovanje živalstva v naravi in poskusi dokazujejo, da je to mnenje popolnoma napačno. Končno so znanstveniki dognali, da pač obstoja vročina, ki uniči vsako živo bitje, dočim še tako strašen mraz ne more uničiti vsega življenja v naravi. Ribe, žabe, polži in žuželke morejo na pr. zamrzniti v vodi, ne da bi jim ta nezgoda kaj škodovala. Ko se razleti led, se namreč živali zopet zbude iz nekakšnega ledenega spanja, ne da bi utrpele kako škodo. Seveda velja to le dotlej, dokler takim živalim ne zmrzne tudi notranjost telesa. V takem primeru namreč raztrgajo ledeni kristali, ki se tvorijo po žilah in tkivu, ves organizem, tako, da vsako življenje ugasne. Ta smrtna meja je pri raznih živalih nizka in odvisi od množine raztopljene soli v krvi. Raztopina soli zmrzne namreč šele pri zelo hudem mrazu. Tako zmrzne kapljica človeške krvi šele pri 15 stopinjah pod ničlo v ledeno grud-vico. Življenjska meja v mrazu se je pri mnogih živalih dala določiti; tako so ribe, zamrznjene v kosu ledu pri 15 stopinjah pod ničlo, potem ko se je led raztopil, veselo zaplavale po vodi; če so pa led ohladili pri poskusu na 20 stopinj pod ničlo, ribe niso več oživele. Žabe zdrže 28 stopinj pod ničlo, pri 30 stopinjah pa zamrejo. Žuželke vzdrže še mnogo hujši mraz, nekatere bakterije pa prenesejo brez škode celo mraz tekočega zraka ali 190 stopinj pod ničlo. Ta strašni mraz, pri katerem se vtekočini celo plin helij, je le za dve stopinji manjši kot največji mraz, ki je sploh mogoč in kateri vlada v vsemirii. Prav verjetno je, da nekatera najnižja bitja vzdrže celo ta mraz, tako, da mraz ne more uničiti vsega živ-,'n.c../'a, čtepriiv v njem življenje nekako ugasne. Oživijo pa ta bitja zopet, ko mraz popusti. Dokaz za to domnevo bo mogoče prinesti seveda šele takrat, ko se bo znanstvenikom posrečilo v laboratorijih doseči to najnižjo stopinjo mraza — 273 stopinj pod ničlo. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Društvam Najsvetejšega Imena in društvam Krščanskih žena in mater naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi društvene pravilnike in obrednike. Istotako imamo v zalogi slovenske regalije za oba društva in društvene znake za društvo Najsv. Imena. Vse te potrebščine za omenjena cerkvena društva se naroča od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K. 5. K. J, Traja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseli drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jetlilota, ki posluje že 41. leto, vas potoni svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi S različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. ("lani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore: 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu. "A" ali "IV. Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "R" se plača $1000 posmrtnine. Pekom kampa nje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine: $2.00 za $1000: $3.00 za $1500. in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI RALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI!