474 IN MEMORIMI — DR. ERNEST TURK Kot znanstvenik se je Turk razen v disertaciji in nekaterih poljudnih člankih ukvarjal z obdobji in gibanji, ki jim je sam pripadal: s preporodovci pred prvo svetovno vojno, z jugoslovanskimi dobrovoljci med prvo svetovno vojno in z delom skupine vojnih dobrovoljcev iz let 1912—1918 med drugo svetovno vojno. Večji in tehtnejši del svojih razprav je napisal v času po upokojitvi. Preporodovcem je predvsem namenjena razprava Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh letih pred prvo svetovno vojno, ki je izšla v zborniku, posvečenem Ljudmilu Hauptmannu ob njegovi osemdesetletnici. V zborniku Preporodovci proti Avstriji (1970) je zajel celotno obdobje v članku Kratka oznaka gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih razmer pri Slo­ vencih od začetka našega stoletja do prve svetovne vojne. Leta 1936 je izšel v Ljubljani obsežen zbornik (830 strani) z naslovom Dobro­ voljci kladivar j i Jugoslavije 1912—1918. Uredili so ga Ernest Turk, Josip Jeras in Rajko Pavlin. V njem so bili prispevki in spomini dobrovoljcev, Turk pa je napisal najobsežnejši članek: Zgodovinski oris pokreta jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev y svetovni vojni. O tej problematiki je napisal Turk še marsikaj, najpomembnejša pa je prav gotovo knjiga Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski med prvo svetovno vojno 1914—1918, ki je izšla leto dni pred njegovo smrtjo (1978). V njej je odgovarjal Turk tudi na različne kritične ocene in očitke, ki so se pojavljali v zgodovinopisju in publicistiki o dobrovoljcih v Rusiji nasploh in o posameznih problemih z njimi v zvezi, že ime samo je tak problem. Odločno se je boril Turk za izraz »dobro­ voljci«. Zanj in za njegove vrstnike je bil izraz »prostovoljci« odbijajoč in nespre­ jemljiv, saj jih je spominjal na staro avstrijsko vojsko in njeno institucijo eno­ letnih prostovoljcev (einjährig Freiwillige), ki s prosto in svobodno izbiro seveda ni imela nobenega pravega opravka. Zato so bili mnenja, da je »dobrovoljec« po­ jem, »ki se je izoblikoval v določenem osvobodilnem gibanju naših narodov in ga zato ni mogoče predrugačiti«.4 V takem smislu so prišli dobrovoljci tudi v našo zakonodajo in v ustavo SRS iz leta 1974. Več člankov je napisal Turk tudi o skupini dobrovoljcev iz prve svetovne vojne v času narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno; naj omenimo le že navedeno knjigo in zbornik o preporodovcih. Ne glede na določeno enostranost je gotovo, da so dela, ki jih je napisal dr. Ernest Turk o preporodovcih in dobrovoljcih, tako tehtna in pomembna, da jih bo moral upoštevati vsakdo, ki se bo ukvarjal s to problematiko. Vasilij Meli k IZBRANA BIBLIOGRAFIJA DR. ERNESTA TURKA Kriza brižniškega gospostva na Kranj­ skem v 13. stoletju. — Ljubljana 1923, str. 55, Doktorska disertacija. Jože Kokole v bibliografiji doktorskih di­ sertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920— 1968 (Ljubljana 1969) piše, da je original izgubljen (str. 155, št. piše 684). Dr. Ernest Turk pa je našel svojo kopijo, jo dal pretipkati m po en izvod podaril dekanatu filozofske fakultete ter knjižnici PZE za zgodovino. Preporodovci in pokret jugoslovanskih dobrovoljcev. — 20 let »Preporo­ da« 1912—1932. Ljubljana 1932, str. •' '40—46. Jugoslovanski prostovoljci v svetovni vojni. — življenje in svet 1934, str. 495-^97, 520—523, 544—547, 568— 571. Jugoslovanska misel in nacionalno gi­ banje med slovensko mladino đo zedinjenja. — Misel in delo I, 1935, str. 158—165. Ocena: Maister R., Vojaški transporti in naše Podravje ob prevratu 1918, •Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora, Marburger Schutzwehr — Mari­ borska varnostna straža. Koledar Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, 1931, 1932. 1933. — Jugoslovenski istorijski časopis 1935, str. 626—632. Ob dvajsetletnici I. dobrovoljske divi­ zije v Dobrudži. — Misel in delo II, 1936, str. 285—293. Zgodovinski oris pokreta jugoslovan­ skih vojnih dobrovoljcev v svetov­ ni vojni. — Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912—1918. Ljubljana 1936, str. 15—109, Uredil zbornik skupaj z Josipom Jerasom in Rajkom Pavlinom. Ob jubileju našega narodnega osvoba­ janja in zedinjenja. — Vodnikova pratika 1939, str. 36—46. Vojni dobrovoljci in narodnoosvobo­ dilna borba. — Slovenski poroče­ valec 27. 9. 1953. 4 Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski, Ljubljana 1978, str. 5. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 3 475- Dobrovoljći ali prostovoljci. — Delo 28. 7. 1962. Kdo je bil Milan Gorup? — TV-15, 27. 4. 1965. Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh le­ tih pred prvo svetovno vojno. — Hauptmannov zbornik. Razprave SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede V, 1966, str. 389— 419.- Diskusija k oktobrski revoluciji in Slo­ vencem. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1967, str. 497— 499. Ob 50. obletnici preboja solunske fron­ te. — Naši razgledi 5. 10. 1968. Delo »Pure ceco« je bil Slovenec. 18. 5. 1968. Zgodovinska resnica. Velika ofenziva. Ob 50-letnici preboja solunske fronte. — Delo 21. 9. 1968, sobotna priloga in Delo 22. 9. 1968 (popra­ vek). Dobrovoljci-Slovenci in borci za se­ verno mejo. — Delo 3. 10. 1969. Boj preporodovcev-dobrovoljcev v dveh svetovnih vojnah za osvobo­ ditev in združitev naših narodov. — Preporodovci proti Avstriji. Ljubljana 1970, str. 75—94. Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski med prvo svetovno vojno 1914—1918. — Ljubljana 1978. 192 str. Nataša Stergar PROF. BOGO TEPL* (Velika Loka 10. 1. 1900—Maribor 13: 7. 1979) Dne 13 julija 1979 je v Mariboru preminil Bogo Teply, slavist, zgodovinar in upokojeni ravnatelj mariborskega pokrajinskega muzeja *-iP7mSkeea Bogo Teply se je.rodil 10. januarja 1900 v Veliki Loki kot sm zelezmsKega uradnika. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranjui. ma uinraIF« J£V No­ vem mestu. Studije slavistike in zgodovine je «Р^.^^^М^А^^. sta еа kot Drofesorja pritegnila predvsem Ivan Prijatelj in Ljudmil tiauptman Leta 1922 S Ko Teply nastopu službo profesorja v Mariboru, ki mu je ostal zvest s presledkom vojnih let in kratek čas po vojni vse do konca življenja. Ko e letafl949 lavnateTmariborskega muzeja Franjo Baš odSelna ^fÄS v Ljubljano, so vodstvo muzeja zaupali Bogu Teplyju. Kot muze^odfolaJe'Lf Teuf deloval do svoje upokojitve v letu 1963. Zadnjih šestnajst let se je v un! verzitetni knjižnici v Mariboru posvečal izpisovanju političnih, I°sP™a*s£n,m kulUimfh podatkov iz starejšega mariborskega časopisja^ Čeravno J ^zadnja M bolehal, je sklenil svoje življenje sredi dela, duhovno svež m živo zavzet za ш turno porajanje. ^ določno zaokrožujejo štiri' področja zanimanja in delovanja. Bogo Teply je bil prizadeven in tudi uspešen pedagog, ki, je znal svo^m učencem zbuditi zanimanje za slovenski jezik in domačo zgodovino. Za­ vedale je? daVavlj a poslanstvo vzgojitelja mladega rodu ob severna meji za­ vedal se je tudi socialno in-nacionalno neizravnanih razmer in casa, ki je ze nosil v sebi slutnie bližajoče se vojne in usodnih sprememb. ?Dmgo področje Téplyjeve dejavnosti se je krepilo z njegovo predanost o so­ cialističnemu svetovnemu nazoru in ^egovo zavzetostjo za predvojno Jelavsko^gi- banje Teply je aktivno deloval v vodstvu zveze Svobod, predaval je delavcem m Si v Koledar Cankarjeve družbe, revijo Svoboda in Delavsko politiko, večinoma ^od psevdonimom Signîa in Talpa. Posebej je ostal v spominu njegov.rtvorltVem sovor ki ga je imel kot predsednik na velikem shodu.Svobod v Celju leta ladö. lomembna je vrsta njegovih razprav o marksizmu, prav tako-tudi njegovi prevod del naprednih pisateljev iz svetovne književnosti. Tudi v ocenah, ki jih je pisal o literarnih? gledaliških in likovnih delih, je opozarjal na socialno tematiko in podcrtavši v njih kritične misli. Že zgodaj se je uvrstil med ljudi, ki so .zavestno UtÌr¥Xe pfdro^nï'katerem je Bogo Teply zapustil močno sled, je „Jemalo kulturo: gledališče, knjižnice, muzej, zgodovinsko m muzejsko društvo v predvoj­ nem Mariboru, po osvoboditvi pa predvsem muzejstvo. Čeravno je bil aktiven mu- rejski delavec samo štirinajst let, se je Bogo Teply v teh letih razvil v izredno dejavnega muzealca. Skrbno je vodil mariborski muzej, utrjeval v njem razisko- a no delo T tako poglobljeno muzejsko poslanstvo prenašal tud! na svoje sode­ lavce Njegova zasluga je, da se je muzejstvo v Mariboru bistveno okrepile.inda so iz pokrajinskega muzeja izšle nove kulturne ustanove - umetnostna galerija,