St 101. V Gorici, v torek dne 4 novembra 1913 i ečaj KLIlf Te!efon št. 83. 'Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Urednifitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., S-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v.uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nemško ljudsko šolstvo v Gorici, Nekako vajeni smo že krivic, ki jih zadaja nam dan za dnern nemški sosed, pa bodisi že na gospodarskem, političnem ali šolskem polju. Mnogo se je pisalo te dni o nemški gimnaziji; storili so nam krivico, ki kaže jasno kakor beli dan, da nemštvo razširja v naših krajin le vlada in to z največjo skrbjo. V naslednjih vrsticah podam sličico nemškega ljudskega šolstva v Gorici ter hočem za trenutek odgrnlti krinko raz obraz nemškega mecena — naše vlade! Opomniti pa moram Že naprej, da te krivice niso nov?;, menda že kmalu porečejo, da je to stara nemška posest. ¦ , , |. . . t. .->- Predno se Se naselil v Gorici »Schul-verein«, je vzdrževala vlada tttrakvišti-stično vadnico na c. kr. ženskem učiteljišču ter pripravnico za nemško realko in gimnazijo. Če že ni bil poduk povsem V materinem jeziku, so bili tam nameščeni vsaj naši učitelji, ki niso navdajali deči nemškega duha. Z novo železnico pa se je pripeljal sem tudi »Schulverein*; menda se jL zdeia vladi c. kr-. vadniča premalo nemška, inie-i\ je hotela tako šolo, kakor kje v LinčU. Ha Šenenem trgu in v bližini kolodvora so sezidali šolski poslopji. Nemški pajek je razprel svoje mreže. Šole so se hitro napolnile z vsakovrstnimi otroki, dobile so pravico javnosti in tedaj se je pričela kupčija t vlado. Ža kandidatinje ni bila več «iobfa lastna vadnica na učiteljišču, odka-žali so jim šulferajnsko šolo, sevč proti odškodnini. Da ta odškodnina ni tako majhna, se vidi: Vseh razredov štele »S c h u I v e r e i n« v Gorici 13. od teh je 1 i podržavljenih in le dva sta še privatna. Utegne kdo oporekati i Imajo dosti otrok in ker jim ni občina preskrbela šole, je bila v to primora-na država. Sodite oa sami: la. razred ima 33 otrok, Ib. 31; Ha. 46, lih. 35; lila. 46, Wh, 35; IVa. 46, IVb. 27; V. 53 in VI (deški) 23. Razredi lb. Itn. in Hib. so nastavljeni pri drž. kolodvoru, via delle Offi-cine. Dalje imajo še trorazredno meščansko šolo za deklice: I. raz. 17; 11. 11: HI. 15. Podržavljeni :>o vsi razredi razen IVb. in VI. Sedaj pa mislimo, koliko otrok ima šolski Dom«, »Mali in Novi Dom« ter »Narodna šola« na Blančah in koliko je tam razredov podržavljenih —! Nobeden! In pa kakšni Prusi hodijo v te šole! la. Ha, IVa, V. razred, potem v paralelkah pri državnem kolodvoru! Na nemški meščanski šoli (dekliški) na Piazza Bertolini! Tako v I., H., III. razredu! In mislite, da je vlada s tem, da je prevzelo naučno ministerstvo celo šolo razen dveh razredov, še zadovoljna? O kaj še. Schulvereiu ima pravico oddajati učiteljska mesta in s tem je zagotovljeno, da bodo vedno le Nemci učiteljevali na tem zavodu. Ni še dovolj, še eno: Kakor sem že omenil, nlača država vse tri učiteiie na šulf. šoli pri drž. kolodvoru. Scliulverein nima s to šolo niti 200 K stroškov na leto, vendar so se pa zmislili v Trstu še eno; od I. 1909. nakaže vsako leto ravnateljstvo c. kr. drž. železnice tel šoli letno podporo v znesku 4000 kron z ozirom na to, da so v tej šoli tudi železničarsk? otroci! Tudi v »Narodni šoli« na Blančah je Črez 70% železničarskih otrok, pa vprašajmo, koliko so že neki tam dobili? Nič! Nehajmo že enkrat biti oni dobri, gostoljubni Slovenci ter povzdignimo svoj glas tja do Dunaja z zahtevo: Dajte nam, kar je našega! Slovenski davkoplačevalci se že naprej boje, če bi se naši poslanci kdaj zmotili in hoteli kdaj poboljšati našemu učiteljstvu borno plačo, nihče se pa ne gane, ako dobi med nami kar 11 saleburških učiteljev boljša državna mesta! Predavanje dr. Bogomila Došnjaka. Na OgfškerH Vidimo kako upliva strahovlada in absolutno načelo večine škodljivo za vso deželo hi žatd beremo vedno o iitivih škaiiditlih, ki še dogajajo na Ogrskem. Pa kaj bi hodili tako daieč, saj vidimo mi Krartjskeili, kako je kvarno, če ne pride manjšina do svoje veljave. Ker manjšina ima važno nalogo da sili s svojim Ugovarjanjem" in š svojo kontrolo, da vrši Večina svoje naloge le najbolje. Zato je dejal že iOrd Bollngbroke, da ima manjšina patfiotično nalogo, opotiifati. Kjer pa rtihla manjšina svojih pravic, tam seveda tiidi ne more Vršiti svojih dolžnosti. Tam navadno nastane iž vladanja večine strahovlada večine. Kateri zakoni pa morejo preprečiti strahovlade in kateri SO pravični manjšini, o tebi veieaktuainem predmetu je predaval g. dr. B o g U m i 1 V o š n j a k na zadnjem predavanju »Narodne* Pros vete«. Njegovega vseskozi zanimivega predavanja se žal marsikdo nI udeležil, ki bi imel od predavanja le ha-sek. Upamo, da bodo znali Goričanl v drugo bolj ceniti trud g. predavateljev. G. predavatelj je izvajal: Splošna in enaka volilna pravica v demokratični sodobnosti zahteva brezpogojno, da se praksa in teorija vedno bolj bavita z vprašanjem zaščite manjšine. Načelo večine izvedeno na ta način, ko pri snlošni in enaki volilni pravici je velika laž. Koliko glasov se zgubi vsled abstinence volilcev, pri kolikih volitvah se vr-še protipostavnosti, dalje falzificirajo najrazličnejši volilni manevri izid volitev. Navadno volijo vsi polnopravni državljani, kot to določa natančneje volilni zakon, ki je v vsaki deželi različen. Praviloma so pa kaznenci, umobolni, ženske in otroci od volilne pravice izključeni. V državi An-dorra je določeno celo tako, da imajo volilno pravico le poročeni. Zastopniki splošne in enake volilne pravice trde, da so poslanci zastopniki vsega prebivalstva, dasi pride k volilni žari primeroma le malo število volilcev. Po absolutnem načelu večine, kakor se navadno vrši, se dogajajo lahko čisto nepravilne stvari. Glasovi, ki so oddani za manjšino sploh ne pridejo v noštev. Če je bilo oddanih od 1000 glasov 501 glas za kandidate večine, 499 glasov na za protikandidate, potem je vseh teh 499 glasov nezastopanih. Priti bi pa moral vsak državljan s svojim glasom do veljave. Potem uvodu je podal g. predavatelj zgodovino razvoja načela večine, kakor se je izvršil tekom časa. Ruski letopise! pripovedujejo, kako se je ustvarjalo načelo večine v republiki Novgorodski. Obe nasprotni stranki sta se spopadli na mostu in slabša stranka je bila vržena v reko. Enoglasnost za uve-Ijavljenje sklepa je bila vedno pri slovan- skih in germanskih narodih v veljavi. Najhujši izrodek načela enoglasnosti je bil poljski Iiberum veto, ki je posebno jasen dokaz napačnosti načela enoglasnosti. Slavjanofil fiomjakov je poslal 1. 1860. v imenu moskovskih slavjanofilov srbskemu narodu znano svoje pismo, kjer stavlja vodja slavjanofilov nasvete, kako naj uredi srbski narod svoje življenje. V tem pismu pravi: Želeti je, da bi reševala skupščina svoje posle z enoglasnim sklepom. Nemci so prinesli v sjovanske dežele načelo večine, ko da bi modrost bila vsigdar na strani večine.' Če se sklepa po načelu večine potem se nikdo ne trudi prepričati sobfate. Vest in razum je več vredno ko igra1 ž giflsovi. Zanimivo je, da smatra Rousseau svojo ptigOdbo za enoglasno sklenjeno. Radi tega bi morali nastati vsi ustavni zakoni na podlagi enoglasnega sklepa, do-čitn hI pri navadnih zakonih zadostovala navadna večina. Načelo večine, da odlo-čuie povsod in vsikdar le večina, se je najbolj udomačilo ob času. velike francoske revolucije. Francoska republika, s svojim nasiljem in s svojo brutalnostjo večine, kot tudi njen nadaljevalec in spopolnjevalec Napoleon prvi sta uvedla večino povsod In kruto zatirala vsako manjšino. Posebno v romanskih deželah je postala večina, ki noče priznati manjšini nikakih pravic pravi malik. In vendar je dostikrat večina v borbi proti duševni eliti najboljših v narodu. Večino ivorijo irfase, a te so konservativne. Mase hočejo socialni in družabni status ono, splošna in enaka volilna pravica pa daje masam vse orožje • v .roko, kar je vsled konservativnosti mase cesto škodljivo kapitalu in bogastvu. Ibsen se vpra-šiiie, kdo ima večino v deželi. In njegov odgovor se glasi. To je gotovo, da so neumni v ogromni večini. Soglašati pa je le z Tbsenorri, da so duševni plebejci v niža-vah in višavah družbe. Eden najboljših jugoslovanskih politikov dr. Ante Starčevič ni odločen pristaš načela večine. V svojem delu »Stranke u Hrvatskoj« pravi: Dokler bodo živeli ljudje, vsigdar bodo prišle v poštev lastnosti ljudi, ko tudi njih slavno ime, dobra kri, boljša vzgoja, znanje in imetje. — Priznati je treba, da ni socialno izenačenje nikjer večje, ko med Jugoslovani. Kljuh temu vzornemu izenačenju pa je uvedla Srbija, kot ena prvih držav na kontinentu zastopstvo manjšine, ki ščiti inteligenco pred masami. Kaj je razmerna volilna pravica? Vsaki stranki naj pripada toliko poslancev, kolikor jej pritiče oddanih glasov. Ako voli sto volilcev pet poslancev, tedaj pride na dvajset volilcev en poslanec. Število volilcev se deli v številom poslancev in tako dobljeno število imenujemo volilno število. Kandidat, ki doseže volilno, število je izvoljen. Glasovi, ki so sicer njemu namenjeni, pa presegajo volilno število pridejo v prid drugemu kandidatu njegove lastne stranke. Nato je predavatelj obširno razpravljal o Hare-ovem in Hondtovem načinu izračimanja količnika. Dostavil je, da je to žal edina partija v politiki, kjer je treba rabiti matematiko. Potem je govoril predavatelj o pomenu vezanih in prostih list, ko tudi o belgijskem sistemu list, kjer ima volilec praVico, da se odloči za celo listo, kakor jo predlaga stranka, ali pa da da gotovim kandidatom prednost in voli kandidate iz več list. Razmer v svoji popolni obliki je najprej upeljala Danska. Belgija je upeljala razmer najprej pri občinah in šele 1899 tudi za parlament. V Švici se voli v mnogih kantonih po razmera. Še pred Belgijo pa je upeljala razmer Srbija. Značilno je, da se v Srbiji volilni okraji, razven mestnih menjujejo. Takožvani državni odbor določuje volilne okraje in število poslancev, ki pride na en volilni okraj. Določitev obsegov volilnih okrajev pa se zvrši pred volitvami. V Srbiji se voli s kfogljicami". Vsaka stranka ima svojo žaro ih v to žaro spusti volilec krogljico, ki se. potem se-štejo. Na Bolgarskem imajo upeljano pro-porčno volitev z letom 1912. Vsaka stranka ima glasoVnice z gotovimi barvami, ki so protokolirane pri okrožnem sodišču. Bela barv; in pa narodna trobojnica se ne smeta rabiti na glasovnicah. Kot nedostatek razmerne volilne pravice smatrajo nekateri veliko zamotanost volilnega postopanja, ter pravijo, da je razmerna volilna pravica boli za matematiko ko pa za politiko. Dalje trde, da razbija razmerna volitev velike stranke in da je nemogoče z razmernim volilnim redom ustvariti velikih večinskih strank. Resnica je pač, da je razmer posebno ugoden za male stranke in bi bil raditega tudi Slovencem zelo koristen, če bi bilo več malih a dobro organiziranih strank. Brez organiziranih strank si pa ni mogoče predstavljati razmerne volilne pravice. Ako se ba ustvarijo male stranke potem je obstrukcija nemogoča. Danes ne pomeni obstrukcija nič druzega ko izsiljevanje .političnih uspehov. Misel obstruirati se je širila po zbornicah ko nekaka sugestija mas. Pravijo, da pridejo vsled proporca manj zrele stranke do zastopstva a treba ?e povdariti. da je za take stranke le korist -no. če stopijo v dotiko s praktičnim zakonodajnim delom. Dobrota razmernega volilnega reda pa obstoji tudi v tem, da se strankam ni treba bati za mandate, če ne zasledujejo demagogične taktike. Saj jim je zagotov-Hen no razmeru oni vpliv, ki jim gre po številu pristašev. Silno važno je pa tudi, «!a so z razmerom odpravljene ožje volitve, ki demoralizirajo volilce. Pri razmeru vodi volilca ideja ne pa oseba. Razmer zahteva velike volilne okraje, v katerih je kandidat neodvisen od vseh intrig doma čin mogotcev in kjer ne unlivajo nobene osebne privatne razmere. V velikih volilnih okrajih prihajalo do veljave le splošni vidiki narodnega življenja. Razmer omogoča voditeljem strank, da pridejo v parlament, tudi če bi imela njih stranka pri volitvah nesrečo. Končno -na; rodi razmer tudi nekako strnljivost med pristaši raznih strank in uničuje brutalnost štrankarstva, ki nastane pri splošni in enaki volilni pravici, kjer ostanejo velike manjšine brez vsega zastopstva. V tem oziru se je raz-merni volilni red posebno izkazal v Belgiji. Razmerna volilna pravica je stvar socialne pravičnosti obenem pa tudi narodne pravičnosti. Posebno narod, ki se bori za svoj obstoj, ki ni vsled svoje ne-¦ številnosti nikjer v večini, ki ni nikjer gospod, kakor naš slovenski narod, mora •najti zaslombo v besedah Tbšena, ki so Velikega etičnega pomena, da ima namreč . manjšina vedno pravico na svoji strani. Shod slovenskega političnega društva v Štanjelu. Slovensko politično društvo v Gorici pridno nadaljuje s svojim de'-)m med narodom. Povsodi vidimo marljive delavce, ki širijo s shodi naobrazbo in zanimanje za politično delo- Tako je priredilo tudi v. soboto politično društvo dobro uspeli shod v prostorih znane gostilne g. Starca v Štanjelu. Okoli 200 zavednih Kraševcev je pozorno poslušalo zanimiva izvajanja govornikov in z živahnim pritrjevanjem pokazalo, da m odobrava delovanje poslancev in načela »Slovenskega političnega .društva v Gorici«. Na shod jih je prišlo tudi zelo veliko iz Rihemberga in Gabro-viee. Shod je otvoril g. dr. Dinko Puc, ki se' je v toplih besedah zahvalil vsem za udeležbo, nakar je bil med živahnim odobravanjem izvoljen za predsednika g. župan Hočevar. Prvi je govoril g. dr. Dinko Puc. V ostrih besedah je govornik pokazal prejšnje slabo deželno gospodarstvo in karak-teriziral z značilnimi dejstvi kako pretirano draga je bila deželna uprava. Konsta-tiral je, da ostane deželi, če plača vse svoje obveznosti in proda vse kar ima, da ostane celih 9000 K. Če je Avstrija zadnja v Evropi, potem je Goriška vsled slabega prejšnjega gospodarstva zadnja v Avstriji. Nikakor ni mogoče takoj popraviti vse deželno gospodarstvo, ali se more in se mora zahtevati, dovolj je že storila dežela za Furlanijo, sedaj je naloga dežele, da skrbi tudi za slovenski del dežele. V svojem daljnem govoru se je zavzemal g. dr. Puc za deželni šolski zakon, ki bi preskrbe! deželo s potrebnimi šolami in ki bo tudi preskrbe! za potrebno kritje. Nato je razložil g. dr. Puc pomen in namen Slovenskega političnega društva v Gorici in pozval navzoče, da se oklenejo tega društva in da pristopijo kot člani. Z velikim odobravanjem je bil povsodi sprejet lepi - govor g. dr. Dinka Puca. Kot drugi govornik je nastopil g. deželni odbornik Fran Dominko. V jedrnatem govoru je pojasnil volilcem sedanji položaj v deželnem zboru. Povedal je vzroke, vsled katerih se samostojni poslanci niso mogli izreči za potrditev laških mandatov. Samostojni poslanci so bili vedno za skupni nastop vseh slovenskih poslancev pa novostrujarji so bili tisti, ki so delali ovire in tako preprečili skupni nastop. Samostojni poslanci se dobro zavedajo svojih dolžnosti zato se.^aj vsak vo-lilec obrne na nje, če želi kakšnih pojasnil Oni so vedno pripravljeni priti med nje in se ž njimi posvetovati, da izvejo tako želje volilcev za katere se bodo zavzeli z vso silo. Viharen aplavz je bil odgovor vo-lilcev na ta jedrnat govor. K besedi se je nato priglasil g. Kante iz Velikega Dola, ki je govoril o potrebah Krasa. Predvsem je potrebno, da se bolj "marljivo skrbi za dobre pašnike. V ta namen naj dežela izposluje posestnikom brezobrestna posojila. Silno potrebna so dalje umetna gnojila, ki se uporabljajo vse premalo. Priporočal je g. Dominku, da skrbi v tem oziru pri deželnem odboru za potrebne sklepe. Tudi ta govor je bil sprejet z zasluženim odobravanjem. Prav lepo Je nato govoril g. CigoJ iz Rihemberga o zboljšanj*u živinoreje na Krasu. Zavzemal ss je dalje za vzorno vinsko klet, ki bi bila v veliko korist slovenskim vinorejcem. Deželni denar se je dosedaj dovolj trosil za nepotrebne stvari, kaj je bilo treba tako drage umobolnice. Končati pa je treba tudi s protežira-njem Furlanije, tudi slovenski del dežele mora priti na vrsto, ker končno nimajo Slovenci samo dolžnosti ampak tudi pravic v deželi. Živahno odobravanje je po-ka?al°'da so v tem ozfru vsi volilci enega mnenja. Kot zadnji govornik je nastopil g, dr. Bogumi! Vošnjak. Dosedaj je bilo v navadi, da so prišli poslanci pred volilce le za časa volitev, po volitvah so pa pozabi-li na svoje obljube rn na volilce. To se je pa sedaj nehalo. Bilo je to proti načelom demokracije, na katerih je pa sezidano »Slovensko politično društvo«, ki vodi sedaj vse politično delo na Goriškem. V to društvo ima vsak pristop In vsak ima iste pravice, tisti ki plača veliko in tisti ki le malo žrtvuje za drultvo. Vsled demo- kratičnega načela pa Ima društvo tudi povsod uspeh. Nato se je bavil govornik z gospodarskimi vprašanji. Naglašal je kako velikega pomena je za Kras bližina' tako velikega mesta kot je Trst, Trst bi moral postati vir'blagostanja za Kras. Zato je pa treba delati z vso silo. Z apelom na volilce, da naj delujejo povsodi za »SI. politično društvo« je zaključil g. dr. VoŠnjak svoj govor. Volilci so pa s svojim odobravanjem dovolj jasno rekli, da bodo to tudi storili. Tako se je končal shod lepo in želeti je le, da bi se vršilo še več sličnih shodov. Balkan. Zopet Albanija. — To nesrečno dete velesil nikakor noče prenehati s svojim sitnarjenjem. Komaj smo se izognili eni neprijetnosti, ko že trka druga na vrata. Preje je bil boj vsled severne Albanije sedaj pride na vrsto južna Albanija. Laški in avstrijski poslanik sta izročila v Atenah notos ki zahteva od grške vlade, da ne moti grška vlada delovanje mednarodne komisije, da odpokliče takozvane »svete bataljone« in da izroči mesta Argiro-kastron, Korico in Santi Ouaranti Albaniji. Sedaj se vidi, kako resno ščiti Avstrija in Itaiija narodnostni princip. Prebivalstvo teh mest je grško, ki noče ničesar slišati o Albaniji in ki je zato osnovalo svoje prostovoljske bataljone (»svete«), da z orožjem brani svojo narodno samostojnost. Tako velja za severno Albanijo princip narodnosti v južni Albaniji pa teptajo njegovi zagovorniki narodno misel. Kdo bi bil pa tako naiven, da bi mislil, da je Avstrija za narodno avtonomijo. — Grška se mora seveda ukloniti in avstrijska diplomacija je tako dosegla, da imamo sedaj še v Grški smrtnega sovražnika. Grof Berchtold bi se res lahko že odpočil. Crnogoreko-srbska mejna pogajanja so končana. Črnagora dobi razven Peči še mesta Plevje, Djakovico in Metohijo. Princ Wied, določen za vladarja Albanije. — Tudi Albanija bo imela kmalu svojega kneza, ker so se velesile že zje-dinile za princa Wieda. Ta zahteva sicer še nekatere garancije, ki mu jih bodo pa velesile pri njih znani ljubezni do Albanije gotovo izpolnile. Zahteva namreč, da jamčijo velesile za nedotakljivost in neodvisnost Albanije, da sam določi ustavo in da priskočijo velesile Albaniji z znatno finančno podporo na pomoč. To zadnje se pravi po domače: Princ Wied ima le 150.000 K letnih dohodkov, ker pa Albanci ne mislijo plačevati davkov, bo pa Avstrija dala princu redno letno podporo. Radovedni smo le še na ustavo, ki jo bo dal princ Wied Albaniji. Politični pregled. Ministerstvo Sturgkh. — 3. t. m. je minilo dve leti, odkar ie na Čehi Avstrije Stiirgkhov kabinet. Doživeli smo v tej dobi veliko neprijetnosti in žal ne moremo reči, da nas ne čakajo nove. Slovenci gotovo nimamo vzroka, da bi se veselili Stiirgkha, ker nemoteno gre germaniza-cija naprej, kakor posebno jasno kaže slučaj Pitreich in slovenski sodniki. Priznamo pa radi, da osebno se ne more očitati Stiirgkhu ničesar, da ima resno voljo izvleči Avstrijo iz blata, le da mu morebiti manjka prave eneržije. Kajti Avstrijo bo rešil le tisti, ki bo vzel v roke metlo in začel pometati neusmiljeno. Pa če treba tudi ljudem kot grofom Berehtoldom ne bo smel prizanesti. Izseljeniški škandal v Avstriji. — Policija pridno nadaljuje s preiskavami, ki vedno spravljajo nov material na dan. V, pondeljek je policija v Lvovu obnovila hišne preiskave v vseh izseljeniških družbah in je na podlagi preiskave aretirala na novo 1 5 0 o s e b. V Krakovu je aretirala policija na zahtevo kazenskega sodišča šefa tarnošnje podružnice »Austro-Americana« cesarskega svetnika Resa, uglednega meščana in podpredsednika trgovske in obrtne zbornice. Podružnico so zaprli. Ravnatelj podružnice »Canadian Pacific« dr. Gargas je še pravočasno pobegni! na Rusko. Včeraj so v Krakovu zopet aretirali 16 oseb. To bo smradu, kadar bo sodna obravnava pričela s -svojim delom. Domače vesti. Predavanja »Narodne Prosvete«. — Vsled zaposlenosti g. predavateljev d r. O z v a 1 d a in d r. Bučar] a se vršita napovedani predavanji pozneje oziroma odpadeta. Nastopni dve soboti 8. In 15. t. m, torej ne bo predavanj. Abonente pa opozarjamo, da se izvrši vseh 12 predavanj, da se bo vsako predavanje nadomestilo. Še posebno pa opozarjamo vse Go-ričane na naravoslovska predavanja, ki jih otvori g. prof. S e i d 1. Zdi se nam nepotrebno še posebej povdarjati odlično znanje in pa izborno predavanje g, prof. Seidla. Saj so gotovo lanska predavanja še vsem v spominu, kar bo najboljša reklama. Za tem pa predava dr. Pavel Grošelj. Njegova predavanja so bila vedno v Ljubljani dogodek in Ljubljana nima boljšega predavatelja. Zato smo prepričani, da ne bodo Goričani zamudili nobenega teh predavanj! Predavanje dr. UešiČa. V- K obširnemu in v glavnem vernemu poročilu o mojem zadnjem predavanju v cenjeni »Soči« se usojam dodati par beležk, da ne bo nesporazumljenj. »Soča« je poročala: »Samo troje je mogoče. Ali smo osamljeni, ali se medsebojno uničimo ali imamo skupno gospodarstvo. Samo to je mogoče, vsako besedičenje o slovanski realni vzajemnosti je pa fraza.« To bi se moralo glasiti: vsako besedičenje o kaki drugi baje »realni« slovanski vzajemnosti je pa fraza (ali krinka »za opsjeniti prostotu«). Glede izgube narodne individualnosti sem izvajal: Kdaj se pri tako sorodnih elementih, kakor srno Jugoslovani, izgubi »individualnost«? Ali smo mi, zemljaki Danjka, ki je pred 70 leti bil pripravljen (če že mora-pustiti svoj »narod«, t. j., ljudstvo Slovenskih Goric) rajši kreniti v Zagreb nego v Ljubljano, izgubili svojo individualnost, ko smo prišli pod Ljubljano? Ali je ves slovenski narod izgubil svojo individualnost že radi tega, ker je svoj jezik v zadnjih 50 letih znatno razvil, in to v mnogočem v hrvatsko-srbsko smer? — Izrecno pa sem pripomnil, da nikakor s tem ne mislim, naj bi Slovenci >sedaj krat-komalo pustili ime »Slovenci«. Naslov predavanja se ni povsem kril z v s e b i n o; a jaz sem odgovoren ie za vsebino; naslov je bil pozneje iz posebnih ozirov izbran. Kar bi natanko ustrezalo naslovu, to sem označil v uvodu. Radi neskladnosti med naslovom in vsebino je bil morda kdo razočaran; a med te n e štejem g. dr. D., ki mu realno \ jugoslovanstvo kratkomalo ne ugaja, dasi je v formalni organizaciji »jugoslovanske socialne demokracije«. ' Dr. Fr. Uešič. »Hrvatska Matica« naznanja svojim članom, da prične razpošiljati knjige za \. 1913. dne 20. nov. t. iTPoverjenik za Goriško je g. Srečko Jurdana, ulica v Stra-čice št. 36.— Gg. člani so naprošeni, da izroče članarino poverjeniku. Imenovanje. — Avtor. civ. geometer Krsto Pertot v Trstu je imenovan od predsedništva c. kr. deželne sodnije za zapriseženega sodnega izvedenca za zemljemersko stroko. Smrtna kosa. — V Krombergu je umrl po dolgem trpljenju g. R a j k o B e s 1 a n, bivši praporščak pri lovcih, pozneje knjigovodja pri tvrdki Križnic v Podmelcu, star 28 let. Pobrala ga je jetika. Mati mu je prišla iz Aleksandrije lajšat zadnje dneve. V Gorici je umrl, tudi za jetiko, 21 letni Josip Pavlin, knjigovez. Delal je in se izučil v knjigoveznici Goriške Tiskarne, potem je dela! v Trstu, od koder pa je moral kmalu domov na posteljo trpet in umret. Oče pokojnega je postrešček v Gorici. Umrl je znani posestnik v Sovodnjah vit. Gavdencij To s i. Dosegel je starost 80 let. Bil je do zadnjega zdrav in čil in pogostoma se ga je videlo v Gorici, kamor se je pripeljal s svojim vozičkom. Bil je več let predsednik laškega gledališkega društva v Gorici. Naj počivajo v miru! Umrla je v Dornbergu danes zjutraj gospa Katarina Kerševaifi v 42. letu svoje starosti. Preostalim naše so-žalje! Vseh mrtvih dan.....Na dan yseb svetnikov, v soboto, ob najlepšem vre-memi, je bilo velikansko romanje na gro- bove. Pokopališče se je spremenilo v vrt cvetja; toliko cvetk, toliko rož, toliko vencev je bilo položenih na grobove dni. gih rajnkih; postavljene so bile na 'grobove luči, krog in krog pa je vrvelo najrazličnejšega občinstva. Toliko je bilo cvetja, da je padel kak cvet tudi na kak pozabljen grob. Že v petek, pred praznikom, popoldne je drdral voz za vozom na pokopališče; tramvaj poln ljudi. In polagali so vence in rože na grobe, prižigali lučke, potočili kako solzo in odšli zopet v življenje delat in trpet___ Vseh vernih duš dan je bil letos včeraj 3. novembra, ker ob nedeljah se ne sme brati črne maše. Zopet lep dan___Glavni obisk na pokopališču pa le bi! v soboto, manj v nedeljo, več včeraj. Popoldne včeraj je bil nekak sopraznik, v Gorici imajo na ta dan popoldne po pisarnah prosto. Na grobu našega prvoboritelja budi-telja nepozabnega dr. Lavriča je gorela luč,'kakor vsako leto ob vseh svetih in položen je.bil na grob tudi venec. Luč je poskrbela kakor že več let Goriška tiskarna. Krasno vreme je bilo v soboto in včeraj, na dan vseli svetih in vernih duš, v nedeljo pa, običajno za te dneve, megleno, temno. Megle so ležale v zraku, vse naokrog je bilo mirno, žalostno, zastrto z gosto meglo.... Tako lepili dveh dni, čez dan tonlih,-kakor sta bila v soboto in m>-nedeHck. na ob tem času že ni bilo kmalu. Gorlšk« izvoščeki so imeli svoje dneve: v netek, soboto, nedeljo, ponedeljek. To ko bili dnevi, v katerih se je dalo kaj zaslužiti. Drugače drdrata mimo izvoščo-kov tramvaj in piha avtomobil, jemajoč:> zaslužek ubogemu izvoščeku___ UčiteHsko društvo za Sežanski šolsM okraj bo zborovalo v četrtek. 6. novembra t. I. v Štanjelu ob 10. uri predpoldne z na-slednim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, Overovljenie zapisnika. Psvhosn otroka — noroča Volkov. Razni nasveti in predlogi. TovariŠi-cc in prijatelji šole, pokažite s svoio udeležbo zanimanje za napredek šole in učiteljstva. Odbor. »Nsši Zapiski« so bili zaplenjeni v petek zvečer. Urednik je dr. 'Turna, tiskajo se v Goriški Tiskarni. Ali policija radi zaplembe ni iskala ne gospodarja tiskarne ne faktorja, da bi iej odprla tiskarno in bi policija tam pobrala iztise N. Z. in tudi nr urednika N. Z., ainoak našega odgovorile e:a urednika. Vprašamo gospoda policijskega šefa: Kako pride naš urednik do te-sra, da ga išče policaj s sabljo na dveh krajih in vzroča zgledovanje ljudi, in to radi zanlembe lista, pri katerem nima naš urednik vendar nič opraviti kakor tudi vx v Goriški Tiskarni? »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se podučuiejo ob nedeljah v dvorani Trgovskega Doma redno od 3.-4. ure npnoldne začetniki (tudi popolnoma nevešči plesov) navadne plese. Ob 4. uri točno se na pričnejo običajne plesne vaje za sestavljene plese, ki trajajo do 8. ure zvečer. Prosi se od strani obiskovalcev točnosti! Naslednja plesna vaja bo prihodnjo nedeljo dne 9. novembra. Na svidenje! Odbor. Od novembra lani dq novembra letos je bilo pokopanih v Gorici 792 oseb; in sicer meseca novembra 64. decembra 71. januvarja 80, febrtivarja 70, marca 85 aprila 65, maja 59, juniia 53. julija 54, avgusta 58, septembra 72, oktobra 61; skupaj torej 792. — Odkar je otvorjeno pokopališče do konca oktobra 1.1. je bilo pokopanih na njem 24246 oseb. Kadite samo cigaretni papir kjer je. najboljši Samomor vojaka. — 22 letni Josip Sorč z Bovškega je bil letos potrjen k vojakom. Uvrstili so ga med vojake-planiii-ee in sedaj na jesen je moral nastopiti vojaško službo. Malo časa je služil, že je počil strel, Sorč se je zadel v srce in obležal mrtev. Vsaj na zunaj ve'seli prihajajo fantje k vojakom, ali čez kratek čas že obupa ta in oni; vsako leto je beležiti obilno število samornor