Poiitični ogied. Avstrijske dežele. Kakor je zaaao, stoje tri aajvečje države v srednji Evropi, Nemčija, Avstrija ia Italija med seboj v tesai zvezi. Ime ji je ^tripelalijaaca" ali zveza treh držav. Med Avstrijo ia Nemčijo je le-ta zveza prav tesaa ia stojite druga za drugo, med Avstrijo ia Italijo, ter potlej med Italijo in Nemčijo pa ai več tako teaaa zveza. Ce se katera teh držav zaplete v vojako, treba je drugi samo aekaj vojaštva poslati aa mejo, ai pa ji treba seči za meč. — V drž. zboru so ultraaemški poslaaci hoteli uae dai, aaj bi se zveza Avstrije in Nemčije ustavao vkajižila ia bi tedaj obe državi bili aekam eao truplo, to pa so slovaaski ia trezaiši aemaki, se vč, da zavrgli. — Miaister za uk ia bogočastje je predložil aačrt postave, po kateri bi se imelo mlado ljudatvo aa visocih šolah aekaj vec učiti. pa maaj piti ali tudi upiti, toda aemški, liberalai poslaaci so valed tega vsi po koaci ter upijo, da ae krati a tem svoboda mladoati. Trezea olovek pa se v tem ae premišlja ter atopi rad aa atraa goapoda ministra. — ,,Najbolj aemško meato" ali Gradec ima v avojem obzidji može, da ae Bog usaiili Avstrije, ako dobodo oai kedaj krmilo vlade v roke. Uai dea ao poslali brzov v Berolia, kaezu Bismarcku v prizaaaje; kje gori v Koliau bi še ae klečeplazili tako pred kaezom! — Za aovo cerkev v Gradcu sta kaeza Liecbteaateia kupila vsak po edea velik zvoa, skup za 6700 gld. Kaeza sta v resaici prva, katol. plemenitaša v lepem Stajarji. — V Zilaki Bistrici imajo Sloveaci podružaico sv. Cirila ia Metoda, pri zadajem obč. zboru bilo je vpričo 90 udov, to je lepo število. — Snuje ae eaaka podružaica tudi v Kotljah. — V Prevaljab obstoji podražaica šulvereiaa a domače ljudatvo ae mara za-ajo, pač pa uradniki tamošajib fažia. Po takem pa pač ai čuda, če se fužiBam ae godi dobro. — S 1. marcijem izgubi 350 delalcev v Zagorji delo, ker ai naročil za premog. Kam bodo šle pa reve potlej ? Kacib ato dobode bojda dela v Ljubau, za ostale pa še aihče ae zaa, kje ga dobodo. — V Ljubljaai so izrekli skorej vai zdravaiki, da je aajbolje zoper oaepaice, če ai jib da človek cepiti, predao jih dobi. Vojakom ia jetaikom 80 jih bojda cepili ia doslej ai aobea jetaik dobil osepaic, vojakov pa le dva ter sta jib oba prestala. — Na Kraajakem dobodo premalo vojakov, ako jih yzamo samo iz treb staroataih razredov ia pride torej letos še 4. aa vrato. Kaj je tega krivo? — V Podgori pri Gorici je ,,kat. bralao društvo" ter budi krepko tamoaaje slov. ljudstvo. Tega pa je tudi treba, kajti italijaaščiaa vriva ae jim oadi po vaeh kotčh v življenje. — V Zdravščiai imajo tovarao za sviloprejo, uao aredo je počila cev ia de kleta, ki so oadi, bežala ao iz tovarae, toda aesrečao. Moatovž jih ai mogel aesti ter se je vtrgal ia 34 revic je padlo v globiao. Izmed njih bode pa še yeadar-le Bekaj ozdravelo. — Trat gre za drugiBii liberalaimi meati ter je že skleail protest zoper verako šolo. Ni čuda, jud, dr. Luzzato aosi, kakor ae pravi, zvoaec v meataem zaatopu. — Slov. ,,sokol", telovadao društvo, stoji v Trstu krppko, tudi premožeaja že ima aekaj. — Nekdaaji drž. poslaaec v Zagrebu, dr. D. Starčevič, je že prišel aa Lepo glavo — v ječo. Peljali so ga tje roke v vezčh, toraj aič drugače, kakor prave hudodplce. Ljudje, ki so to videli, škripali so z zobmi in sodi se lehko, da se jim madjarska vlada s tem ai prikupila. — Ogerska vlada prodaja drž. posestva, prav, kakor svoje dai liberalaa avstrijska. Laai je skupila zaaje okoli 1,400.000 gld. No, zapravi se posestvo ležje, kakor pa se pripravi. Vunanje države. Potovaaje v Rim k sv. Očetu sedaj Bialo pojeajuje, pa k malu se začae iz nova, Bajveč romarjev bode pač o veliki aoči ia pa po ajej. — Kralju v Rimu bode k malu tveba aovih miniatrov, aaaoai miaister, Coppia, ia bojda tudi Criapi jemljeta že alovo, kaj bode pa potlej s tripelalijaaco? Criapi ji je bil. kakor ve ves svet, za botra. ¦— V Špaaiji ima sedaaja vlada lepo večiao drž. poalaacev za se, izmed 322 poalancev stoji 261 aa strani vlade. — Na Fraacoskem ae pripravlja postava, vsled katere trpi vojaška služba tje do 45. leta. torej celib 25. let. — Beaede Biamarcka, da postavi Nemčija lebko 5 railij. vojakov aa aoge, velja pri Fraacozih za golo babaaje, veadar pa jim dela preglavico miael, kaj pa, če je veadar le resaica? — Aaglijaka kraljica upa, da se ohraai mir v Evropi ter je veaela, da je irsko ljudstvo sedaj že bolj zadovoljao z vlado. Le ta naj skrbi, da si aakupi domače, irsko Jjudstvo čedalje več zemlje ter ara poataae tako laataa. Bpsede so lepe, aaj jih le tudi vlada izpolai! — V Berolinu ae podaljša. izredno stanje zoper socijaliste ali ,,nemirae delalce" tje do 1890. Vlada bi bila rada ostreje poatave, toda ai ji obveljalo. —¦ Nemški ceaarjevii', priac Friderik Viljelm ima v Saa Rerau dovolj zdravaikov, zdravja pa malo. Te dai so mu prerezali aa vratu ter dejali Beko cev v aapaik, aicer pa bi niu bilo izmanjkalo sape. O aemškem cesarju, atarem Viljemu, je vse tiho, samo sem ter tje ae Bazaaaja, da je bil kje kdo izmed velikašev pri ajem. Zadaje dni je bil pri ajeai geaeral Werder ter mu je priaeael poročila iz Peterburga, od ruskega cara. Kaka pa, to ai zaaao. — Kolikor ae kaže, ae misli Ruaija aa vojako; poročila, da ima na aeniškili ia avatrijakib mejah čuda veliko vojakov, so bila ajih število pretirala za veliko. — V Bolgariji že priac Koburški ai več po volji Stambulovu ia njegovi straaki. Le-ta bi aajraji videl, da se bi kak aov, aedoletai kaez izvolil ter bi potlej ob, Štambulov, za-aj vladal. Mož ae misli za se slabo. — Turčija si je aaročila veliko aovih pušek pri Nemcih iii avet ae poprašuje, odkod da bode kje dobila deaarja za-BJe. — V Abesiaiji je aeka četa ital. ali zavezaih vojakov sprijela se z malo četico abeainakib. vojakov ter bojda tej ubila 1 čaataika pa 1 vojaka. Kaj pa, če sta častaik pa vojak le bila leaa zajca ? Vae kaže, da je Italija sita Masaye, toda poti ae aajde, da pride sopet aa lebkem iz aje. — V Beirutu je aastala resaa rabuka med kršč. ia mobam. Jjudstvom.