V Gorici, v sredo dne 21. junija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami s »Kažipotom« ob novem leta vr«d po p o iS t i pre-ciiiiui.i ali v Gorici na dom posiljana: vso Ii>to .......13 K 20 h, ali fdd. 6-GO pol leta........G » li(J » ¦> » 3-30 Mit leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamično številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici '-tov. 7. v Gorici v »Goriški - Tiskarni«"'v\: OnbrStftJfrvi; vsak dan od S. uro zjutraj, do 6. zvečer; ob nedeljah - od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo ptf petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., jpkrat G kr. vsak* vrsta. Večkrat po dogodbi. — VečjK^rke po profctoni** -- Reklame in spisi i — Za obliko in vsebii 'ovomost. Tečaj XXXV. i v uredniškem idolu 15 kr. vrata Inno oglasov odiSfenjaino vsako od* »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak daii od 8. do 12! dopoluunc ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !). do 12. dopoludir . UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino ia oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere 110 spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »So&« vsak petek in stane vse leto-3 K 20 h ali gld. 1-bU »Soča« in »Primorec* <*c prodajata v Gorici v to-oakarni Sclnvarz v Šolski ulici in .Tel le rs it z v Nunski ulici; _ v Trstu v tobakarni Lavrcnfii « na . trgudella Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna«« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. C. ki\ kmetijsko društvo. Furlanski poslanec Antonelli je podal poljedelskemu ministerstvu interpelacijo, v kateri zahteva za c. kr. kmetijsko društvo za Goriško-Gradiščansko in za oddelek červinjanski večje podpore nego sta je bila doslej deležna. V interpelaciji omenja poslanec, da obstoja društvo 140 let, ali nayzlie temu, da so mu naseljevali sposobni možje, ne more napredovati, v glavnem zato ne, ker se podpore od strani vlade vedno bolj in bolj manjšajo ter so za nekatere kme: tijske stroke popolnoma prenehalo. Dalo bi se doseči potom tega društva velike uspehe, zlasti glede živinoreje; z nakupom umetnih gnojil, strojev, z ustanovitvijo premij, s poskuševalnimi njivami, z drevesnicami itd. V tako svrho pa ne zadoščajo le prispevki dežele in privatnikov. — Poskušovališče v Gorici bi bilo lahko veliko koristi, ako bi se upoštevala zahteva po znižanju tarife za analizo. Vrhu tega naj bi kmetijsko nadzorni&tvo pri namostništvu stalo v boljših zvezah z omenjenim društvom, doeim isto nadzorništvo društvo prezira. Omenja celo vrsto prošenj za podpore, predloženih od društva za prihodnje leto, ter zi-hteva od minister-stva, naj prouči uajvestnejše yse okoliščine pri tem društvu ter ukrene potrebno. Taka je vsebina Antonellijeve interpelacije. Pravzaprav moramo biti hvaležni laškemu poslancu Antonelliju za to interpelacijo, ker morda pride vendar pc tej poti ministerstvu do ušes, kaj vse se uganja v tem slavnem c. kr. kmetijskem društvu v naši deželi. Nadzorništvo pri namestništvu v Trstu naj le predloži vse pritožbe o toni društvu poljedelskemu ministerstvu, pa isto kmalu uvidi, v Čem obstoji glavna krivda, da društvo ne more uspevati. Nadzorništvo pri namestništvu pa je tudi dolžno to storiti ter povedati golo istino, kajti to, kar se je počelo v tem društvu, ki nosi naslov c. kr., v zadnjih letih, presega vse meje. Znane sleparije so take, da bi morali vsled teh prizadeti možje izginiti s površja — ali navzlic tenni jih vidovamo v vedno večji glo-riji. Glavni dve nesreči za c. kr. kmetijsko društvo sta v sedanjih časih deželni glavar Pajer in njegov agronom Hugues. Ta dva moža sta uvedla v društvo laško politiko ; in kjer obstoja ta, tam so umevno tudi sleparije doma. Sicer vemo, da je vladalo svoj čas precej ogorčenja na namestništvu radi Pajer je vega postopanja, ali ostalo je le pri ogorčenju; tistih potrebnih korakov, ki so bili jedino umestni, namestništvo ni hotelo storiti. Pajer je še vedno predsednik društva, za katerega pravi raz-vitek se briga vlada toliko, kolikor za lanski sneg. Kajti drugače bi bila storila kaj energičnega, ne pa pustiti, da je Pajer razdrl društvo ter si potem pomagal z ustanovitvijo dež. kmetijskega urada, pri kateri so mu naši klerikalci tako izdajalsko hlapčevali. Sedaj je položaj tak, da ni c. kr. kmetijsko društvo za nič, o tistem deželnem kmetijskem uradu, o katerem se je toliko bobnalo, pa tudi ni ne duha ne sluha. Za kmetijstvo je res v sedanjem stadiju Pajerjevih muh najslabše preskrbljeno, in Anto«elli ima prav, da M to čutiti poljedelskemu ministerstvu. — Vlada naj bi vendar kaj ukrenila, da že prenehajo enkrat take Škandalozne razmere, kakoršne sta ustvarila Pajer in Kmetijsko društvo bi v naši deželi prav lahko dobro uspevalo ter donašalo našim kmetovalcem brez razlike narodnosti lepe uspehe, če bi bilo v vodstvu tega društva kaj razsodnosti doma, če bi delalo nepristransko edino le v namen, katerega ima. Tako pa uganja pod Pajerjevim vodstvom laško politiko — in s tem je vse povedano. Vlada bi bila morala poseči vmes pravočasno, povedati Pajerju, da naj gre, krivce na vseh znanih sleparijah odstraniti, ter pomoči, da bi bilo prišlo do reda y tem društvu. Tako pa je šlo z društvom že čisto nizdol, kmetijski urad Pajerjev pa še ni zagledal luči sveta. Tako se vsa reč homota, da ni vse skupaj nič, pa tudi ne bo, dokler bo imel Pajer toliko vsemogočnosti v rokah, kolikor je ima sedaj, ter dokler bo vlada slepa in gluha nasproti vsem laškim sleparijam, pod katerih težo trpi dežela... Ministerstvo mora zahtevati od namestništva točne podatke o društvu, in namestništvo jo obvezano, povedati resnico. Le tako more slediti na interpelacijo prav odgovor, če sploh pride, če se vse skup ne zakrije s plaščem molka, kakor se je zgodilo pri vseh zadnjih dasi tako utemeljenih, v l.ebo kričečih pritožbah. To je prav mogoče, ker Pajer velja vladi več nego vse kmetijstvo. Ce to propada po krivdi Pajerja, naj propada — da le Pajer ostane!... Vsekakor pa pričakujemo z napetostjo, kak uspeh doseže Antonel-lijeva interpelacija. — Vedno bolj so vidi, kam vede deželo nesrečno Pa-jerjevo gospodarstvo. DOPISI. Br|6 pri Kihembergu, 10. <>. 05. Spodoben človek m s „Prim. listom" rad ne ukvarja. Tntli mi se ne bomo mnogo s tem trnovskim krempljem prerekali, ali morda po kakem obrambnem društvu kovali popravke. Glasovi takih listov ne gredo visoko... Vendar pa moramo nekoliko zadevo, o kateri piše omenjeni list svojim backom v 24. štev. z P.rjij, pojasniti. Najprej moramo konstatirati, da urednik omenjenega lista, ima posebno veselje napadati osebe, ako more spredaj postaviti besedo „učitelj*. Potem tiska priimek in vse skupaj z debelimi črkami. To je gotovo največa katoliška čednost omenjenega urednika, ki ima več učiteljev v sorodstvu. Dne 4. t. in. stil bila v lirjah dva plesa: društveni za ude in povabljence se je vršil v zaprtih prostorih v Kasovljah, drugi ples na harmoniko pa v neki krčmi. Drugi dan na to je prišla toča, ki je del občine pobila, „Prim list" pa prtcej prišvedro z učiteljem Možino na dan; se joče, kako so plesi škodljivi, prosa, je-li učitelj zato tli, da prireja plese itd.? Same ljubeznivosti! Mi pa povemo „Prim. lista", da bralno društvo v Drjah je že priredilo več veselic in jih bo še! Pa ne društvo in ne učitelj Mo* žina ne pojdejo prašni za dovoljenje niti urednika „Prisniojencaw, niti koga v Frlanico. Iiesniea pa je, da učitelj Možina je bil proti plesu za ono nedeljo in je bil sam skoro ves dan zadržan po opravkih v drugi občini. Torej se vidi, da za plea ni agitiral. Tudi hoče vedeti urednik, kdo je pisal vabilo in objavo v „Soeo", in ve, da se ne zaduši, če enkrat več ali manj laže, Iz vsega so vidi konjsko kopito posvečenega urednika, ki na vsak način hoče svojemu bližnjemu škodovati. Nedolžen agitatoričen stavek, ki nima nikakoga zla pomena ali nnmena, obrača nnrobo in strnši z njim svoje „braveou. Ako bi bil „Prim. list" ali njegov urednik res proti plesom, bi vplivni na ž ".p a na v Hihembergii, da bi ne bil dopustil isti dan v itrjah javenega plesa s harmoniko v krčmi. Dnsi je toča v obližju tega plesa padalo, vendar vsi Pavlici o tem molče in krivyo društvo, ki je v Kasovljah zarajalo. — Ako bi bil urednik „P. 1/ proti plesu, bi delal na to, da bi ne prirejala veselic in plesov kaka t katoliška Čitalnica1', in bi ne smela s tem grešiti. Ako bi bil dotičiti urednik nasproten plesom, bi dalje lehko ukazal, da bi vsaj v 1'rlauici ne ' plesali, kakor se je to letos še celo sv. postni Čas godilo. (Povemo mu na uho, da je celo radi tega plesa štorklja v prezgodnjem času koj drugi dan prišla v pohode — z mrtvim darom.) Torej vidite hinavstvo urednika „Pr. 1.", ki ne plesa, ampak svojega polit, nasprotnika hoče po katoliško uničiti! Dalje pravi ,*Pr. list", da je „Soča" s svojim vabilom hotela sramotiti katoliško prepričanje in da so nekoji katoliško misleči možje v Drjah užaljeni. No, najbolj je vžaljen župan Pavlica, kajti tako nežnih čutil človeka, ki bi gorel za vse sveto in dobro, naravnost za nebesa kakor 011, ga ni! Sinili se nam njegovo rahlo in dobro srce, ki toliko trpi za sveto vero! Grof Monte Cristo. flapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Proti koftcu drugega dneva dospe tja. Ladija je plula hitro in preplula pot v petintridesetih urah. Dantes si nauvnko ogleda obal in se no vsidra v navadnem pristanišču, ampak v malem zalivu. Otok je bil čisto prazen; izza Dantesovega odhoda očividno ni nihče stopil nanj. Dantes se napoti k svojemu zakladu in najde vse tako, kakor je zapustil. Drugi večer je bilo že vse neizmerno bogastvo na jahti, skrito v tajnih predalih. Dantes čaka nato še osem dnij. Tekom tega časa pluje s SV»J0 ladjjo okoli otoka in jo poskuša, kakor vežba jezdec inla-ga konja. V tem času spozna vse »jene vrline iu napake ter SKleiifi prvo pomnožiti in druge odstraniti. ()smi daii zagleda Dantes Iadijo, ki se z razpetimi jadri 1 ot°fcii, ter spozna Jaeopovo barko. Takoj da znamenje, kateremu Jacopo odgovori, in v dveh urah obstoji barka poleg jahte. Odgovor, kateri je dobil Edmond na svoji vprašanji, je tol žalosten. Starec Dantes je umrl. Mercedes je izginila. Edmond posluša ta dva odgovora z mirnim obličjem, toda a "°J odide na kopno in zapove, da mu ne sme nihče slediti. Dve uri pozneje se vrne. Dva moža z Jacopove barke ^aine na jahto, da mu bodeta pomagala, in jahta krene proti Marseilleu. Da je umrl njegov oče, to je slutil, toda Mercedes? Kaj se je zgodilo ž njo. Ne da bi izdal svojo skrivnost vsaj deloma, Dantes ni mogel dati svojemu agentu zadostnih navodil; tudi je imel še izvedeti stvari, po katerih je mogel vprašati le sam. Zrcalo mu je povedalo, že v Livornu, da se mu ni treba bati, da ga spoznajo. Poleg tega je imel na razpolago vsa sredstva, da se pre-obleče. Nekega jutra pripluje torej jahta v spremstvu male barke v marseillesko pristanišče in se vsidra baš nasproti onemu mestu, kjer so vkrcali Dantesa onega nepozabljivega večera, ko so ga odpeljali na grad If. Z nekakim strahom zagleda Dantes orožnika v čolnu Sanitetne straže. Toda z ravnodušnostjo, ki si jo je pridobil zadnji čas vsaj na zunaj, mu pokaže angleški potni list, ki si ga je kupil v Livornu, iu s pomočjo nenavadnega, vse prezirajo-čega vedenja, ki na Francoskem navadno imponira, .pride brez vsake ovire na suho. Prvi človek, katerega sreča Dantes na obrežju, je bil niornar „Pharaona". Ta mož, ki je služil nekoč pod njegovim poveljništvom, mu je bil jasen dokaz, koliko se je izza onega časa izpremenil. Dantes gre naravnost k njemu ter ga vpraša več stvarij, in ta mu odgovori, ne da bi pokazal s svojim glasom ali obličjem, da se mu zdi oni, s katerim govori, znan vsaj nekoliko. Dantes da mornarju v povračilo za obvestila neki denar, toda trenotek pozneje piihiti vrli mož za njim. Dantes se obrne nazaj. „Oprostite, gospod," pravi mornar, »gotovo ste se zmotili. Hoteli ste mi dati štirideset novčičev, a ste mi dali dvojen napoleonovee." „Res, prijatelj," pravi Dantes, „zmotil sem se. Toda vaša poštenost zasluži plačilo. Zalo imate tukaj še drugega in pijte s svojimi tovariši na moje zdravje." Mornar je vsled tega daru tako presenečen, da se celo pozabi zahvaliti, in zroč za Dantesom, pravi: „To mora biti kak nabob, ki prihaja iz Indije." Dantes nadaljuje svojo pot. Vsak korak, katerega napravi, pomnoži nemir njegovega srca, ki se mu krči bolj in bolj. Ne-izbrisljivi spomini na detinstvo, ki so stali vedno pred njegovo dušo, dobijo na vsakem trgu, na vsakem cestnem oglu novo življenje. Ko pride na konec ulice de Noailles in zagleda Meil-hanski drevored, začuti, kako se mu šibijo kolena, in skoro zaide pod neki voz. Končno dospe pred hišo, v kateri je prebival njegov oče. Cvetlice, ki jih je gojil dobri starec na oknu, so izginile. Dantes se nasloni na bližnje drevo in dolgo časa zamišljeno opazuje gornja nadstropja te ubožne hiše. Končno se približa vratom, prestopi prag, vpraša, če je prazno kako stanovanje in hoče videti stanovanje v petem nadstropju, dasi mu povedo, da ni prazno. Ko le sili in sili, gre hišni oskrbnik ž njim in prosi v tujčevem imenu osebi, prebivajoči v njem, naj mu pokažeta sobici, ki tvorita to stanovanje. V tem malem stanovanju sta prebivala mlad mož in mlada žena, ki sta se poročila šele pred jednim tednom. Videč ta mlada človeka, Dantes globoko vzdihne. Sicer pa ga ni nič v stanovanju spominjalo njegovega očeta. Stene so bile prebarvane, staro pohištvo, ki je bilo Dantesu živo v spominu, je izginilo. Samo zidovi so bili še vedno isti. Dantes se ozre po postelji; stala je na istem mestu kakor postelja njegovega očeta. Nehote se mu orosijo oči: na tem mestu je umrl starec, kličoč ime svojega sina. Začudeno gledata mlada človeka resnega moža, na katerega licih sta se lesketali dve debeli solzi. Toda mlada človeka sta spoštovala svetost bolesti: zato ga ne vprašata, ničesar in 98 Bog pomagaj! — Drugi, ki je tudi vžaljen v svojem krščanskem srcu, je oni, ki je v Ka-sovljah na kašči tekal za tujim krilom! — Tretji vžaljeni katoličan je oni, ki igra, popiva in se reže okoli cele noči, da je pustil celo ženo doma samo umirati! Četrti, peti in šesti so istotaki. Lahko jih fotografiramo, a •naj bo; še teh nismo radi, da nas ni „Prim. list" izzval, katerega pristaši so in ki mu jih privoščimo! — Torej vidite, da tudi o žalje-nju krščanskega čuta ni tu govora, ampak urednik „Pr. lista" hoče po svoji neugnani škodoželjnosti škodovati svojemu bližnjemu! Lep katolik! Ako se dalje „Pr. listu" smili kmet in ne dela ž ujim tako kakor . filoksera s trto, bi napravil poziv na vlado ter na pristojna mesta za podporo po toči poškodovanim! Pa bi tudi zbudil župana Pavlico, da bi se kaj pobrigal za prizadete kraje. A če bi kaka podpora došla, da bi je ne porabil za obzidavanje Frlanice, kakor je to storil svoj čas, ko smo od obilih podpor {17.000 K>, ki so prišle za Kihemberg in Brje, dobili Brejci ~ figo! Domače in razne nouice. Poroki. — V ponedeljek se je poročil g. Makso Božič, notarski kandidat v Ajdovščini, z g.čno Anico Š a p 1 o v o iz Šturij. Vse najbolje! Slovitskii trgate« in stemstom ottlistiu! - V slovenskem trgu Domžale na Kranjskem se je naselila peščica nemških Tirolcev ter pričela ondi slamnikarsko obrt. V par letih se je ta nemška naselbina pomnožila in postala tako predrzna, da z vso silo zatira domači živelj. Nedavno je priredila nemško slavnost razvitja svoje nemške zastave, pri kateri je s frankfurtaricami provocirala domače prebivalstvo. Nemci so pričeli na domače prebivalstvo iz zasede metati ka-menjein streljati. Tako početje mora roditi odločen odpor. — Najuspešnejši je tak odpor na narodnogospodarskem pojju! ¦— Slovanski trgovci po Slo vens k em, Češkem, Moravske m, Dalmaciji, Istri, 'Bosni in po Srbskem, naročajte slamnike v domžalskih slovenskih tovarnah slamnikov. Te tovarne so: M. Cerar. Andrej Jančigaj, And. Maček, Fr. Hojnik, Franc Mazovec, Janez Klemenčič, L M. Flis, M. Maver. — Vsi ti slovenski tovarnarji slamnikov v Domžalah lahko dobro postrežejo, in ako bi imeli več odjemalcev, bi lahko tudi veliko več delali, nego sedaj. Slovanski trgovci, podpirajte te može, ki so v hudem boju z nemškim kapitalom, slovansko občinstvo zahtevaj povsod slamnikov od zgoraj imenovanih tvrdk! Naredita siainost. — Ljudska veselica na VrhOlljti — Bil je dan, kakoršnih smo vajeni že od aprila sem. Nebo je bilo prepreženo z oblaki, le tupatam je zasijal solnčni žarek, da ni ta ali oni izletnik prezgodaj obupal. TLo so bili pa že vsi izletniki na poti na Vrhovne, ni bilo več sobica iu čim bližje cilju, tem bolj je služil dežnik. — Od daleč so pozdravljale visoke trobojnice z hriba udeležence, in velika množica domačinov je čakala pri slavoloku, da vidi sprejem gostov. S svojo zastavo je prikorakal „Goriški Sokol", za njim pa „Solkanski Sokol'' pred slavolok, kjer je izletnike pričakoval občinski zastop kojščanski in lep venec kojščanskih deklet. Sokole je pozdravil v imenu občine in Bricev kojščanski župan, g. Fr. Obljube k. Iskrene želje so se izpolnile domačinom, je rekel, da lahko pozdravijo v svoji sredi vrla Sokolska društva, te pijonirje in vrle nosite^e narodne zavesti v oddaljene kraje. Domačini pa čutijo tudi velevažen pomen tega trenutka, in naudušen „živio" je sledil tem besedam g. župana. Na ta prisrčni pozdrav je odgovoril starostami;o-riškega Sokola" g. dr. Tre o, ki je omenil, da se društva niso prišla samo zabavat na Vrhovlje, da jih ni vstrašilo neugodno vreme, pač pa so prišla pokazat košček narodnega dela. Omenil je pomen takih prireditev in končno vzpodbujal Brice * narodni zavesti, in slavlje bodi seme, iz katerega vzklije mogočno deblo narodne zavesti v Brdih. Po takih na-udušujočih in vznesenih besedah so se vsula kojščanska dekleta liki metuljčki med Sokole in okinčale slehernega Sokola zlepim šopkom domačih cvetlic. S kojščansko narodno godbo na čelu so odkorakala društva, katerim se je ta čas pridružilo tudi pravkar dospelo pevsko in tam-buraško društvo „P o d g o r a", na veselični prostor, kjer so že čakali društvi u Biljane : „Lipa" in iz Povrne »Naš prapor«. Pri tem moramo omeniti, da je kojščanska godba že precej staro društvo, ki je pa bilo prisiljeno vsled ljutih, nevednih zunanjih sovražnikov in drugih ovir k nedelavnosti. V zadnjem času si je zopet opomoglo na noge, in v nadi, da premaga z vstrajnostjo, pridnim vežbanjem in zunanjo podporo mogoče nedo-statke, iskreno priporočamo to narodno godbo zavednim Bricem, kar bo služilo »jim in tudi povzdigne godbo. Na veseličuem prostoru se je med tem zbralo mnogo občinstva, nad 1500 ljudij. Prišlo je tudi vrlo društvo iz Biljane „Lipa", ki se zaveda svoje težke naloge, in ki se udeležuje vsake večje prireditve, dokaz slavnost v Vrtojbi, in ki pripomore s svojim podelovanjem do lepšega uspeha. Videli smo tu pa tudi Vrtojbčane, ki so prihiteli iz daljne Vrtojbe v Brda, katera so bila pa kar najboljše zastopana. Vspored se je vršil še precej hitro, ker so se zbirali neugodni oblaki, da se je marsikateri Sokol vračal z zmoče-nimi rokami po končani javni telovadbi. Solkanski Sokol je proizvajal vaje s palicami; bilo jih je 28. Goriški Sokol je pa proizvajal vaje na kozlu in bradlji; teh je bijo nad 20. Občinstvo je sledilo s pazljivim očesom tem vajam in marsikateri klic začudenja je bilo slišati iz priprostih ust. Pevske točke so imele zaželjeni uspeh kakor tudi tamburaške točke, in spoznalo se je koj, da so „LipaB, prapor" mogočni braniki Širnih Brdih. Posebno pesniju je ugajal mnogiu „Podgorau in „Naš narodne zavesti po »Venček narodnih saj je pel „Naš pra- por" skoraj vsem Bricem znane pesni. Med vsporedoni se je sicer ulila ploha, toda to je bil le zadnji izbruh razdraženih elementov, ki niso mogli preprečiti u svojimi grožnjami tako lepe veselice, in po tem izbruhu smo imeli mir, da bi ne bilo čuda, ako bi bil kdo pozabil vračaje se domov svoj dežnik na Vrhovlju. Bazgled so je izčistil in marsikateri daljnogled je imenitno služil. Po končanem vsporedu so je vršil ples iu lepi umetalni ognji m razsvetljevali okolico; \ ;enda je bila opravičena kritika iz priprostih ust, da so Rrakt.,e zelo živahne^. Škoda, dajo bilo treba prezgodaj zapustiti visoko in prijazno Vrhovlje, -ki ostane ne samo izletnikom, ampak tudi domačinom še doigo časa v najlepšem spominu. „Goriškomu Sokolu" in tamburaškemu društvu „Pndgori" pa kličemo, na veselo svidenje z drugimi društvi drugo leto na Neblem! Napisi na bohinjski železnici. Pozor, občine! Narodno-napredni državni poslanci so bili v četrtek pri voditelju železniškega minister-stva, sekc. načelniku Wrba, katerega so vprašali, kako misli vlada napraviti napise na novi bohinjski železnici. Voditelj ministerstva je *ekel, da doslej še ni n^i-i?.« določbe, da pa je vprašalo ministerstvo -lade v deželah, po katerih bo tekla nova železnica. Ko mu je deputacija omenila, da naznanjajo že kraj ni repertorji po ljudski štetvi, kako ljudstvo biva ob progi, je odgovoril Wrba, da se ni treba nič bati, da se ukrene v tem pogledu objektivno ne glede na desno ne na levo. Kaj poreče nu omenjeno vprašanje vlada, je jasno že naprej. Vlada sili med Slovence povsodi nemščino, in istotako Jaške .spake za naša krajevna imena. Vlada in ministerstvo sta torej sedaj faktorja, ki se bavita z napisi na slovenski zemlji. Tretji faktor, in sicer najpoglavitnejši, morajo biti pa naše občine ob prog i. Dolžnost je naših občin od Podbrda pa do Trsta, kakor tudi na Kranjskem in Koroškem, da ne dvignejo ter sklenejo zahteve, da imajo biti na slovenski zemlji 18 slovenski napisi. Ime kraja mora ostati n e p o p a č e n o, in n o b o u e ne laške ne nemške spnke ne sme biti poleg! Take uloge naj pošljejo vse prizadete občine nemudoma železniškemu ministerstvu. — če se to ne zgodi, tedaj bomo doživeli škandale, da bo stala n. pr, pole«,'slovenskega imena Avče grda laška spake Auzza, itd. In kaj takega na čistih slovenskih tleh sredi čiste slovenske vasi. — Občiue, na noge! Višjim poštnim kontrolorjem v Gorici je imenovan sloveči konti*olor German Neamann. Velika kolesarska slavnost se bo vršila, kakor že naznanjeno, v nedeljo popoliulne z dirko, koncertom, petjem in plesom. Vabi se p. n. občinstvo, da se odzove vabilu kolesarskega društva »Gorica« v obilom številu, tako [ da skonča slavnost v čast društvu. Vspored nnzuanjajo že tudi lepaki po mestu. Doslej se je priglasilo mnogo društev, katera bodo sodelovala pri veselici. Na vsporedu bodo razna iznenadenja : pridirkajo na veselične prostore starokopitni dirkači na visokih kolesih. Vojaška godba preskrblja plesu«' komad«;, enako tudi pri koncertu. Programi »lirke in koncerta se bodo delili navesčličnem prostoru. Tramvaji . vozijo izpred kavarne „CentralH od 2. pop. naprej. Zanimanje med občinstvom in kolesarji samimi je za to dirko velikansko. Kolesarji, tudi nečlani kolesarskega društva rGorica", so naprošeni, da pridejo v nedeljo dne 25. t. m. točno ob 17y pop. pred kavarno „Central", da bodo nadzorovali pot dirke Selo-Tivoli, kamor jih dovede v to določen reditelj. - ('lani kolesarji so vabljeni un skupen dogovor v petek dne 2.'1. t. m. ob 8 V* uri zvečer v društvene prostore pri ..Zlatem Jelenu" Stare klobase je prodajal odvetniški kandidat in pridigar dr. Dermastia na Sv. Gori, kakor je razvidno iz njegovega govora, katerega je priobčil „Prismojenec''. To, kar j«> pravil modri doktor o ogromnem bogatstvu in revščini, o liberalizmu in socializmu, vse to je bilo pisano že v MPrisrnojencn", in sicer prav tako zmedeno, kakor je on to ponavljal na Sv. gori. Najzanimivejše pač ostane iz tega ponavljanja to, da naj le pridno verujejo v nadnaravno, življenje ter v poplačilo na o n e m svet u. Njegov gospodar dr. Pavletič pa je zadovoljen s plačilom na tem svetu, in kadar bo on odvetnik, bo ravno tak, Tudi duhovniki se držijo plačila na tem svetu, le delavec naj veruje prav pridno v plačilo na onem svetu! In ti duhovniki se prav sedaj pehajo za svoje plačilo na tem | grešnem svetu tako, kakor bi prav :{.. to je, da je statosloveusko bogoslužje davo-Ijeno samo po onih cerkvah, v katerih je bilo nepretrgano v rabi zadnjih 30 let. Čemu hu potem sploh šli škofje v Kini V Potrdilo se jo le to, kar že volja, kar je m-peijeno p roti glagolic-i, znamenje, da se hote po taki poti hoditi dalje proti glagoliei, dokler ne izgine... i i „LakO!lIČna poročila". — Klerikalci bi jfiko radi govorili o velikem vspehu svojega »zadružnega" delovanja -- ali ker ne vedo nič povedati, pravijo v „Gorici", da Lidajajo lako-nična poročila, ker se boje nasprotnikov, ki ovirajo vsako delo, in dokler nimajo njihova 'podjetja trdnih korenik, jih ne smejo nizki i- (Daljeu prilogi.) se umakneta v kot, da lahko joka nemoteno. Iu ko odide, ga spremita ter mu rečeta, da mu je njuno stanovanje odprto vedno in naj se vrne, kadar hoče. Pri odhodu obstane Dantes pri drugih vratih in vpraša, če stanuje tukaj še vedno krojač Caderousse. Toda hišnik mu pove, da je imel mož s svojim poslom nesrečo in ima zdaj majhno krčmo ob cesti, ki vodi iz Bellegardea v Beaucaire. Dantes prosi za naslov hišnega lastnika, se da javiti pri njem kot lord Wilmore — to je bilo ime, ki je bilo napisano v njegovem potnem listu — in kupi hišo za petindvajset tisoč frankov. Plačal je najmanj deset tisoč frankov več, kakor je bila hiša vredna, toda če bi bil zahteval gospodar pol milijona, bi Dantes tudi plačal. Še isti dan obvesti notar, ki je napisal kupno pogodbo, mlada, človeka, da jima dovoljuje novi lastnik, da si izbereta med vsemi stanovanji v hiši ono, ki jima ugaja najbolj, za najemnino, ki sta jo plačevala dozdaj. pod pogojem, da mu prepustila sobici, v katerih sta prebivala doslej. Ta nenavaden dogodek je dal govoriti cel teden ljudem, bivajočim v okolici Meilhanskega drevoreda, in provzročil tisoč slntenj, katerih nobena ni bila prava. Toda še bolj je vznemirjalo duhove in jim dalo misliti, da so videli moža, ki je kupil to hišo in vzbudil pozornost prebivalcev Meilhanskega drevoreda že v toliki meri, kako je šel še isti v ^ skozi malo katalonsko naselbino in vstopil v ubožno ribico kočo, kjer je ostal celo uro ter izpraševal pO nekaterih osebah, ki so umrle ali vsaj izginile jke pred petnajstimi ali šestnajstimi leti. Drugi dan je podaril ljudem, pri katerih je poizvedoval, čisto novo katalonsko barko z vsem, kar spada zraven. Dobri ljudje bi se mu bili radi zahvalili; toda on je dal jednemu izmed pomorščakov nekaj povelj, zasedel konja ter j odjezdil iz Marseillea. " i V. Krčma Pont du Gard. Kdor je prepotoval južno 1'raucijo peš kakor jaz, je opazil med Bellegardeom in Beaucaireom, toda bližje poslednjega, majhno krčmo s tablo, na kateri je naslikan Pont du Gard. Ta krčma stoji na levi strani ceste, obrnena s svojo zadnjo stranjo proti reki Khone. Za poslopjem leži tako imenovan vrt, to je ograjen košček zemlje, na katerem raste nekaj sključenih oljk in" divjih srcokev, katerih listje je posrebreno s prahom. Pod njimi raste nekoliko zelenjave in v kotu nalik pozabljeni straži visoka smreka, ki otožno pobeša svoje prožne veje, (ločim se suši njen vrh v vročini, ki dosega trideset stopinj. Kakih sedem ali osem let sem sta oskrbovala to krčmo mož in žena, ki sta imela za postrežbo samo deklico, ki se je imenovala Trinette, in hlapca, ki se je imenoval Pacaud. Ta dva služabnika sta zadostovala popolnoma, kajti odkar so izkopali od Beaucairea do Aigues-Mortesa kanal, je bila cesta zapuščena in v krčmi so se le redkokrat javljali gostje. Krčmar je bil mož, star štirideset do petinštirideset let, velik, suh in žilav, pravi tip južnega Francoza, z globokimi, svitlirai očmi, z orlovskim nosom in z zobmi, ki so bili Vel, kakor zobje roparice. Lasje so bili kakor brada gosti in nakodrani ; in .zdelo se je, da se kljub precejšni starosti ne morejo odločiti do tega, da bi posiveli. Njegova pot je bila že itak ožgana od solnca, a vsled navade ubogega vraga, da je od jutra do večera vedno stopal na prag in se oziral po gostih, je postala skoro črna. Ta mož je bil naš stari znanec Gaspard Caderousse. Njegova žena, ki se je imenovala kot deklica Madeleine 8msov* so se Cl,,i Radelle, je bila bleda, suha in bolehna ženska. Rojena je bila! Prib*2i»liSče. postelji, dočitn je stal njen mož na svojem navadnem prostoru poleg vrat, kar je delal ubogi vrag tem raje, ker pa je ol>>i pala njegova zakonska polovica neprestano s tožbami nad usodo. na katere je ugovarjal mož navadno s sledečimi filozofičuimi besedami: „ Molči, Carcoute, Bog hoče tako!" Ta priimek je prihajal od tega, daje bila Madeleine Ka-delle rojena v vasi Carcoute. In po navadi ljudi v tem kraj«, ki se nazivajo med seboj iuje s priimkom kakor s pravim imenom, je opustil njen soprog ime Madeleine, ki se mu je zdelo v primeri z njegovim narečjem morebiti preveč sladko in blago zveneče. Vendar naj čitatelj pomni, da je občutil kljub svoji »,'!a-nosti v božjo voljo ubogi krčmar nesrečo, katero mu je prizadel novi kanal, zelo bridko in da za naprestane tožbe svoje žene ni bil nedovzeten. Bil je zmeren kakor vsi južni !]«# in imel je malo potreb. Toda kar se tiče zunanjosti, je bil i«c-čimeren. V boljših časih tudi ni bilo v bližini nobene procesij«1, katere bi se ne bil udeležil s svojo ženo, in prebivalci sosednih vasij niso praznovali nobene slavnosti, pri kateri bi bila manjkala on in njegova žena: on v pol katalonskem, pol »•>' daluškem južnem kostumu, ona v arleški noši, ki je navidezno pol grškega, pol arabskega izvora. Toda verižice, ovratnice, 1«" sani pasovi, njeni vezani in njegovi žametasti telovniki, umetno pletene nogavice in čevlji s srebrnimi zaponkami in gumbi so že davno izginili. In ker se Gaspard Caderousse ni več mogel kazati v okusni eleganci narodne noše, se. je odpovedal s svojo ž« 'l0 vred vsem cerkvenim in posvetnim slavnostim, katerih veseli ubogo krčmo, ki mu je bila le še nekako v Arleški okolici in ostali so ji še sledovi lepote, po kateri so znane njene rojakinje. Toda pod vplivom mrzlice, ki je doma v okolici Camargueskega močvirja, so je čisto izpremenila. Sedela je skoro vedno v naslonjaču, tresoč se mraza, ali ležala y Caderousse je stal torej po svoji navadi zjutraj pred vrati in se oziral s svojimi otožnimi očmi zdaj po kokoših, ki *° kljuvale po t^avi, zdaj po cesti, ko ga naenkrat pokliče njegova žena z ostrim glasom, da zapusti svoje navadno mesto. Mrmraje rrnaga »aoee" it. «. i ene zi. junija 1805. vati domačemu sovražniku. — Ta „ domaČi sovražnik" je namreč kranjska klerikalna „Zadružna zveza", ki je obsodila slavno »Goriško zvezo" na smrt. Kakor smo svoj čas razkrili, so si kranjski in goriški klerikalci v laseh na ^zadružnem polju", in »Zadružna zveza" je povedala brez ovinkov, da tako društvece, kakor je „Goriška zveza", ne more dočakati nikdar pravih uspehov. — Odtod^kkoničnapo*? ročila! Zapuščena »Sloga". — »Slogo" je doletela tista žalostna usoda, katero smo jej napovedali svoj Čas. Nekaj časa so tarnali po gorici" in „Prismojeneu", da bi bilo pravj če-«bi imelo društvo kaj denarja. Dr. Andrej Pavlica (ta človek je sedaj blagajnik »Sloge- — najboljše znamenje, k a m je pridjaloto društvo !| bi se bil rad kratkočasil s štetjem svillih „Sloginih* kronie, ali teh ni od nikoder. Klic po njih je osta\ klic vpijočega v puščavi... Ta ne-JfSloga" je imela sedaj zopet občni zbor. Poživiti se je hotela, ali kako ko pa ni udov blizu. »Občni zbor* je bil nesklepčen. Ali wmi :jte, kaj pravi „Noriea*:..... da ko se rodoljubi (to pa to!) rnzgovarjali o razulh stvareh; iti ti „rodoljubi" bodo govorili o tem doma, in tako iz malega zraste veliko »malo število zborovalcev naj bo seme, iz katerega se rodi veliko delo". Slaba tolažba. Tisto »veliko delo- bo sad, proti kateremu je osat rožica! Glas delavci. - Park1'"1 letos smo čitali v raznih slovenskih časnikih o zavarovanju delavcev za starost. To bi pač bila korist ubogemu delaven, ko v sedanjem času pri toliki draginji in le majhni plači si ne more nič prihraniti za starost; ker mu je treba še družino vzdrževati, le komaj izhaja s svojo uborno plačo, če sploh izhaja. Ni čuda torej, da vidimo v tolikih slučajih enega ali drugega vsega pohabljenega na stara leta okolu hoditi, čeprav je moral vsa svoja mlada leta žrtvovati težkemu delu. Torej ne kaže mu drugo nego podati se s svojimi utrujenimi kostmi v »dobre" roke in požreti marsikatero zaničljivo psovko. To strašno gorje pa bi se dalo z xn-..trovaujein za starost odpraviti. Vsak delavec bi rad plačal na mesec odknzani mu znesek, iu veselilo bi ga, da bi m- stara leta vsaj za silo dobival podporo. V tem ožim imajo tudi županstva dolžnost potegniti se za tako zavarovanje, ker ravno njih največ zadene oskrba onemoglih delavcev; zato je prav, da se potrudijo županstva, da spodbude poslance, ker je njihova dolžnost, da delajo v poslanski zbornici za ta neprecenljiv korak napredka. — Duhovnikom, ki imajo tako ogromne dohodke, zvišajo plače, da bodo še udobnejše živeli, za tak zakonski načrt se hitro dobi večina v naši slavni poslanski zbornici, za delavce se zmeni le malokdo. In vendar bomo »rizadeti pri tem povišanju tudi mi delavci, namreč novi davek zadene tudi nas. Cerkev ima neznansko premoženje, naj da iz svojih \irov povišek, ne pa da bodo trpini plačevali plače duhovnikom ! - To je v nebo vpijoče, to je zločin — kaj takega 3« mogoče le §e pri nas v ljubi Avstriji. Čital sem tudi, da se je letos naselilo v Ameriko največ ljudij iz Avstro-Ogrske. Zakaj 'i Zato, ker smo doma potisnem v ozadje. Povsodi imajo prednost pred nami tujci. Naša država bi morala posnemati Nemčijo v delavskih razmerah in uvesti reforme, ako hoče prft^#^,«^8»topa^. Zt<4o»ačini. Keliko tisoč kron bi lahko dobila v enem letu naša država od laških podanikov ter s tem pripomogla k zavarovanju za starost domačinom. V Nemčiji mora vsak inozemski delavec plačati mesečno odmerjeni mu davek, dočim pri nas tako lepo, brez vseh skrbij. brez vsakega davka na tisoče in tisoče Lahov služi svoj kruh. Potem pa še..koliko zaničevanje in škodo na sploh prizadevajo ti tujci domačinom in državi. Naši merodajni faktorji bi pač morali že enkrat upoštevati to dejstvo ter rešiti domačina izpod jarma. Koliko ljubezni bi pač imel vsak delavec do domovine, in ne bilo bi mu treba hoditi v Ameriko, ker bi imel Ameriko doma. Izkušen delavec. Nova papeževa enciklika. Kakor poročajo razni listi iz Kima, izda papež v najkrajšem času encikliko o socialnem delovanju v Italiji, da bi tako prenehal dolgotrajni prepir o so-cijalnem stremljenju klerikalcev. Enciklika naj bi pomenila zač«v*ek moderne dobe katoliške socialne politike! Tako je bila naznanjena nova enciklika. - Izšla je ]tf. t. m., obsega pa ne le vabilo, ampak nekak ukaz, naj se katoličani v Italiji ?.ivo poprimejo političnega življenja. S tem je „«ou expedit", po katerega določbi je ». K\ zabranjena katoličanom deležba na politiki, odpravljen. Papež hoče vse .,restavrirati" v Kristusu ter pripeljali h Kristusu družino, šolo in družbo. Interese ljudstva, zlasti delavstva, naj se pritegne v delokrog katoličanov. Naj se dobro organizujejo za volitve. Duhovnik naj stoji seveda visoko nad vsemi drugimi, naj pa se deleži tega gibanja ,,po treznem preudarku", — Ta enciklika se mnogo komentuje, ker ž njo je stopil papež nekako mi nivo slovenskih farovških politiških priganjačev. Vsled tega se bližajo bržčas Italiji hudi časi, vstaja ljut notranji sovražnik! .Pevsko in glasbeno društvo" bode imelo tudi letos konedetni izpit učencev glasbene Šole, in sicer v dvorani »Trgovskega Doma" dne 2i>. t. m. ob 10. uri zjutraj. Natanjčneji vspored sledi. Opozarja se starišo in vse one, kateri se zanimajo za napredek glasbene šole, da prisostvujejo pri izpitu ter se prepričajo o vspehih te prepotrebne glasbene šole. Irredentovska demonstracija in nič drugega je bila slavnost laških kolesarjev v Gorici v nedeljo popoldne. Tukajšnji laški bieikliški klub si je omislil zastavo, katero so slovesno razvili v nedeljo, iu to združili z dirkanjem v Vclodromu. Biciklistov je bilo prišlo res veliko: iz Trsta, Istre, z Keke, celo h...Zadra,-najvef jih je bilo iz Italije: iz Vidma, Vit-torio, Pordenono, (iemone, Merota, Palme, Čedada, Palazzolo, Treviso, Vicence in Buja. Napravili so društva s svoj: mi znaki in zastavami obhod po mestu, da se je malce kričalo »Evviva" po ulicah, kjer se čuje drugače skoro le slovenska govorica. Neko društvo je imelo znake laške trobojnice, katere so sicer zakrili v Gorici z mestnimi barvami, ali tako, da smo vsi vedeli, da imajo na sebi laška trobojna znamenja. Zanimivo je to, da je""mestna" zastava v kraju Vittorio taka, kakor naša slovenska. Bieikliški klub iz Vittorio ima tako tudi za društveno zastavo. Ali kaj se je zgodilo ? Na meji, ko so stopili na avstrijska tla, so jim zaplenili zastavo rekoč, da jim jo vrnejo, ko pojdejo domov. Tak strah imajo pri nas avstrijske oblasti pred zastavo, ki nosi slovenske barve! — VGorici ječutilvsakdo demonstracijo, kdor je videl pohod laških kolesarjev. Politična oblast se je vse to prokleto malo brigala, saj so bili demonstrautje -Lahi! — Goriški Sokol n. pr. ne sme nastopiti v mestu z zastavo v vrstah, joj, to bi bili nervozni politični gospodje na Travniku! Ko je tam spomladi umrl v Gorici neki Ljubljan-čem ter je prišla h pogrebu deputaeija ljubljanskega Sokola, je bilo beganje po glavarstvu, kaj bi storili s to deputacijo. Najrajše bi jej bili prepovedali iti za pogrebom, končno pa so salomonsko razsodili, da se mora peljati v kočiji. Če pride Lah iz Italije demonstrirat v Gorico - je vse prav, iu politični gospodje so povsem hladnokrvni le Slovenec se ne ,me gibati na slovenskih tleh! Pri dirki je prišlo do napada. Ko so vozili na dirkališču okoli, je hotel neki kolesar prehiteti druge, zlasti na jednega je imel piko. Ker je udri v vrsto, je padlo par biciklistov, ki so se poškodovali. Tisti, komur je veljal naskok, se je hotel maščevati, in se je pozneje, ko sta imela priti skupaj, hotel zaleteti vanj, ali ta se je okrenil, da je padel oni ter se udaril v prsi. Potem pa je, ko so šli k razsodbi, planil oni, kateremu je prej spodletelo, na drugega ter ga močno udaril za vrat. Lq težko so pomirili te laške junake! Končno omenjamo še, da laški listi lepo molčijo o tem velikem škandalu na dirkališču. IZ VrlOjbe. Na binkoštni ponedeljek so je nabralo v lluinarjevi krčmi pri veseli družbi Čital niča rje v iu drugih 0 K U> h za podružnico družite Sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe Sv. C. in M. v Vrtojbi sklicuje za v četrtek dne 22. t. m, svoj redni občni zbor, kateri se bode vršil ob .-». uri pop. v šolskih prostorih. Višjim finančnim svetnikom je imenovan vit. T. Premuda, voditelj finančnega nadzorništva v Kopru. Na LenaSSljevem VOZU, ki je bil namenjen v Slorenc pri Moši, sta sedeli dve delavki sredi košar. Najbrže je bilo vse slabo naloženo, kajti blizu pošte sta se preobrnili s košarami vred. Konji so tekli naprej. Delavki sta k sreči le malo opraskani. Izpit za učiteljice na otroški) vrtcih so napravile pred tukajšnjo izpraševaluo komisijo g.čne: Čebokin Julija, Durjava" Ana, Gonič Josipa, Sluga Ida in Zorzi Emilija. V disciplinarno preiskavo hoče spraviti neki »cittadino" v „Corrieru" dva mestna redarja, ker sta se drznila priti v slovensko kavarno na Travniku! Zato zahteva disciplinarno preiskavo proti njima! Pravi, da sta govorila slovenski, ko ju je natakar vprašal, če hočeta Črno kavo. To sicer ni res, ali v »Corrieru" pravijo nalašč tako — ker jim je v želodcu ta domaČa kavama. — Iz tega pa bi morali izvajati posledice tisti Slovenci, ki pohajajo dan na dan laške kavarne ter dajejo zaslužka tistim, ki pehajo Lahe iz domače kavarne! Proti tem Slovencem bo treba res enkrat iiwsti preiskavo J______•________ _________ Blazna Viktorija Tortul iz Medeje je skočila v tukajšnji ženski bolnišnici v neopazo-vanem trenotku skozi okno kakih 8 m globoko. Poškodovala se je močno. Razglednice laškega kolesarskega društva v Gorici, izdane povodom nedeljskega razvitja zastave in dirke, so tudi prav imenitno laške. Mlada de-vojka (Italija) drži v roki kolo goriškega laškega kolesarskega kTuba z mestnim grbom, zraven na plošči, katero tišči h kolesa, je pa napis Per aspera ad astra - namreč tik tega se vidi novi Soški most, čez katerega biti več goriških laških kolesarjev iz Gorice per aspera ad astra! Zadej se vidi goriški grad in gore, ob cesti pri prvih biciklistih je mejni kol. Mimo tega se peljejo laški fantiči iz Gorice -- per aspera ad astra,, skozi temo k svetlobi, v blaženo Italijo! Cornggio! V Milani! ne poznajo primorskih Lahov. Ti naši ubogi reveži se tako navdušujejo za odrešene brate, ali ti slednji so tako nehvaležni, da jim vsako toliko Časa dajo čutiti, da jih ne poznajo ter sploh ne pripoznavajo za Lahe. Te dni so dobili na magistratih v Trstu in (Urici nemška naznanila z nemškim naslovom od razstave v Milanu... Je pač hudo, da jih ne prištevajo med svoje! Ali veu6, koliko je vredna »Halianita44 primorskih dežel V! — Nehvaležnost je pač povsodi plačilo sveta, celo pri ogrevanju za mater Italijo! Telovadno društvo »Prvaški Sokol" bode imelo v nedeljo 25. t. m. javni ples. Svirala bode vojaška godba iz Gorice (domača zadržana.) Čisti dohodek bode za nakup telovadnega orodja. Župnik Kosec jo na Sv. Gori t.. .dgal, da z alkoholom se zapeljuje ženske in pri volitvah volilee. Morda je kdo kaj takega skusil na Cavnu. Zaradi volitev vemo, da je on plačal pri Kasovljah okoli 20 1 vina hkralu. Ustrašil S8 je konj nadporočnika pl. Leeba velikega valarja, s katerim gladijo del Gosposke ulice, ter skočil v stran na tlak, padel in potegnil za seboj tudi nadporočnika, ki se je pa k sreči le malce poškodoval. To so je ugodilo včeraj popoldne, ko se je vračal pešpolk št. 47. z vaj. Tako se je godilo malo poprej radi omenjenega valarja odide po stopnicah, a piihti vrata odprta za slučaj, da pridejo popotui gostje. V trenotku, ko se je umaknil Caderousse izpred vrat, je bila cesta, po katerih so se ozirale njegove oči, pusta iu prazna kakor puščava. Vsa bela iu brezkončna se je raztezala med dvoma vrstama posušenih dreves, iu vsakonnr je moralo biti jasno, da se noben popotnik ne bode izpostavljal prostovoljno opoldanski vročini te Sahare. A če bi bil ostal Caderousse pred vrati še nekaj minut, bi bil vendar videl, kako je prikazal na cesti od Bellegardea sem jezdec; konj je bi1 lep valah, jezdec Črno oblečen duhovnik s triogelnim klobukom. Kljub silni vročini sta prihajala v zmernem diru. Ko prideta pred krčmo, obstaneta, in nemogoče je določiti, aH je dal povod k temu jezdec ali konj. Vendar stopi jezdec s konja, ga priveze k oknu, si obriše z robcem iz rudeče bom-baževine potni obraz in udari s svojim bičem trikrat po vratih. Takoj se dvigne velik črn pes, zalaja in pokaže pri tem svoje ostre, bele zobe -— dokaz, kako malo je vajen človeški dražbi. Ob jednem zastočejo stopnice, prislonjene ob zunanji stnvui stene, pod težkim korakom iu pred redkim gostom se prikaže ubogi krčmar s sklonenim hrbtom. »Tukaj sem," pravi Caderousse ves začuden, „tukaj sem. Ali boš molčal, Margotin! Ne bojte se, gospod, ta pes laja, a Jie grize. Vina želite, ni res*? Vražja vročina!... Ah, oprostite, s*> prekine Caderousse, vide", s k«ike vrste popotnikom ima opraviti, .»oprostite, nisem opazil, koga imam Čast sprejeti. Česa Želite, gospod abbe ? Kaj ukazujete ?" Duhovnik opazuje krčmarja nekaj trenotkov z nenavadno pozornostjo. Nekaj časa se celo zdi, da hoče vzbuditi krčmar-jeyo pozornost, ko pa vidi, da kaže Caderousseov obraz samo začudenje, ker no dobi ni kakega odgovora,, se mu zazdi primerno, napraviti temu začudenju konec. „Ali teste vi gospod Caderousse V" pravi z odločno italijanskim naglasom. „l)a, gospod/' pravi krčmar, katerega preseneti zdaj vprašanje še bolj kakor prej molk, „Gaspard Caderousse". „Gaspard Caderousse... „Da, mislim, da sta to pravi imeni. Prej ste stanovali v Meillumskem drevoredu, ni res, v četrtem nadstropju ?" „Tako je.a ,,In ali niste krojač V „Dn, toda sreča me je zapustila. V tem prokletehi Mar-seilleu je tako vroče, da se skoro ne bo hotel nihče več oblačiti. Toda oprostite, ko govorim baš o vročini, dovolite, da vas vprašam, če se ne želite nekoliko poki^pčati, gospod abbe." KI)a, da. Dajte mi steklenico najboljšega vina, katero imate, in če vanj je IjuViO, bodeva potem nadaljevala pogovor tam, kjer sva zdaj nehala." „Kakor vam bode ugajalo, gospod abbe," pravi Caderousse. In da ne izgubi priliki1, spečati jedno zadnjih steklenic Cahorskega vina, odhiti Caderousse v klet. V to se je prišlo skozi odprtino v tleh sobe, ki je bila kuhinja in salon zajedno. Ko se za pet minut zopet prikaže, je abbe že sedel in se opiral z rokami ob mizo, dočim je Margotin že sklenil z njim mir in sedel s stegnenim vratom iu poželjivimi očmi pred njim, pričakuje, da si naroči ta nenavadni popotnik tudi kake jedi. r Ali ste sami V vpraša abbe komarja, ki postavi pre-denj na mizo steklenico in čnšo, „0 moj Dog, da, sam ali vsaj prav tako kakor sam, gospod abbe", kajti moja žena mi ne more pomagati v nobenem oziru, ker je vedno bolna, ta uboga Cnreonle." „Ej, vi ste torej oženjeniV pravi duhovnik z nekakim sočutjem in skrbno opazuje ubožno opravo male krčme. rVidite, da nisem bogat, aH ni r*s, gospod abbe?" prav Caderousse iu vzdihne. „Toda kaj hočete! Ali nam za srečo ne zadostuje, A popolnoma zagotovljena stalnost političnih razmer. Kako močna j* ruska armada. Generalni štab pravi, da ima Linevič 350.000 mož in 100 baterij z 250 topovi. Važni dogodki na bojišču so možni prej nego pride do pogajanj za mir. Kuropatkln obžaluje mirovna pogajanja. General Kuropatkin je izrazil plemskomu maršalu v Moskvi svoje obžalovanje, da so zemstva in mesta zapričela mirovno akcijo, ko je ruska armada popolnoma prepričana o svoj zmagi. Ojama In Linevič. Iz Petrograda se poroča, da se vršijo pogajanja med Petrogradom in Tokijem v to svrho, da bi se sešla maršal Ojama in gene-.ral Linevič ter se dogovorila o premirju, ka- tero naj bi napravilo pot mirovni konferenci v Washingtonu. * * Poroča se iz Tokia in Londona o korakih, ki se delajo za mir, ob jednem pa se poroča, da je pričakovati hudih bojev pri Ttimenu. Razgled po suetu. V poslanski Zbornici so sprejeli 19. t. m. predlogo, da se udeleži država nabave glavnice za več lokalnih železnic. Sprejela se je predloga za gradnjo železnice Krems-Grein ter za povišanje državne garancije pri železnici Trident-Male. Med socialialisti in kršč. socijalci je prišlo do prerekanja radi tega, ker je bil kišč. soc. poslanec Scheicher napaden v Rohebachii ter ranjen. Zbornica je prišla do prvega čitanja prov. proračuna. Nemški državni Zbor bo zboroval meseca oktobra. Vlada namerava predložiti dve vele-vužiii predlogi: izprememlio državnih financ in pa predloge o pomimžitvi nemške mornarice. Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je bila pretekli četrtek \ Dubašniri. V preteklem letu ima družba 9 novih podružnic, skupno torej <;;>. Od >zi»nlic je družita v preteklem letu dobila 11.2«»O kron. Od narodnega koleka upa družba dobiti IO.nOu K na leto. Družba je imela izdatkov 7 l..'>7'.» kron in dohodkov 4S.42ti. Davek na vozne listke. Leta um. so znašali dohodki iz tega davka 1 (5,481.1 ?>H K. Največ je plačala Niže Avstrijska, namreč i),752.750 K, Češka 2,5142.770 K, najmanj pa Dalmacija, namreč 178 K. Ustrelil se je na Dunaju polkovnik 7. peš-polka Viktor pl. ileitz v nekem hotelu v notranjem mestu. Ustrelil se je z revolverjem. Slovensko akad. drušfto »Slovenija" na Dunaju priredi v sredo dne 2J. VI. o '/»H zvečer v društvenih prostorih (VIII. Breitenfelderg. 20) svoj tretji redni obč. zbor z običajnim vspo-redom. MetfiOr. Te dni ko opazili v Zagrebu sijajen meteor. Tudi od drugodi poročajo v meteoru. Smer mu je bila od i/stoka proti zapadli. Najprvo se je pojavil meteor v obliki trikota, potem se je začel ruzširjevati ter izginil v obliki kače. Proti tuberkulozi. — V Beroliuu se je vršilo 15. t. ni. zborovanje upravnega sveta zvezo mednarodnih društev proti tuberkulozi. Prihodnjo zborovanje bo v Parizu meseca oktobra. Tej zvezi pripadajo društva 21 »lezel. Perzijski Šali je prišel 17. t. m. na Dunaju. Pričakovali so ga na kolodvoru 5} nadvojvode. O VOdki. Duhovnik " neki ruski va«n je dobil od vlade ukaz, pridigati proti neizmernemu žgaujepitju med kmeti. Prihodnjo nedeljo je govoril res proti alkoholu: »Vsled vodke zanemarjate svoje gospodarstvo ; vsled vodke ne delate na polju ; vsled vodke pretepale svoje žene; vsled vodke streljate na žide; vsled vodke ne zadenetc nič, ker ste tako pijani, da ne znate meriti. To priob-čujemo, da vedo čitatelji, kaj vse poročajo o Rusih nemški listi! AmefiŠkih VOjnih ladij ne bo smel nihče obiskavati. Iz \Vashingtona poročajo, da je ameriška admiraliteta izdala odredbo, da ne sme noben tujec za. časa manevrov obiskati ameriških vojnih ladij. Ta odredba je naperjena proti vohunstvu japonskih pomorskih častnikov, ki so se znali utihotapljati na ameriške vojne Indije kakor kuharji in služabniki, da so jih natančno pregledali. Odredba je bila izdana vsled izjave admirala Kvausa, ki je povodom obiska neke japonske vojne ladije prišel na sled, da je bil kapetan iste njegov prejšnji sluga. Vsi japonski služabuiki na ameriških vojnih ladijah so bili odpuščeni iz službe. Tudi vagabund! — Pred nekaj dnevi se je bil priplazil v podstrešje neke hiše v Gneznu neki mož z namenom, da tam prenoči. Služkinja ga je videla. Ko je prišla policija ter ga prijela, je rekel, naj mu vendar preskrbijo kako bivališče. Na policiji so ga preiskali ter našli pri njem hranilno knjižico, glasečo se ra več tisoč kron, ter nekaj kron denarja. Končno se je dognalo, da je ta človek ¦-- sodnijski tajnik v pokoju. Bolestna varčenje in stiskanje je spravilo moža na taka pota. Zanimiva razprava se bo vršila te dni v Leo-poldovemmestu na Dunaju. Neka gospa je bila namreč vložila neko ovadbo pri tej sodniji. Preiskovalni sodnik pa je skončal preiskovanje s tem, da se je odstopilo od vsakega postopanja proti obdolžencu. Prizadeta gospa s tem ni bila zadovoljna, marveč je pisala državnemu pravdniku pismo, v katerem dol/i preiskc.alnega sodnika, da je postopal pristransko, in ker je žid, ni hotel obdolženca, ki je tudi žid, spraviti pred sodnike. Preisko valni sodnik je zahteval disciplinarno preiskavo, ki je dognala, da je postopal popolnoma pravilno ter ni na njegovem ravnanj" ničesar grajati. Radi tega toži d.favno pravd-ništvo ono gospo, ki je pisala pismo, radi raz-žaljenja časti. Proti klerikalizmu. - - V Pragi se je vršil 18. t. m. shod čeških svobodomiselnih dijakov, na katerem so sprejeli resolucije, ki kličejo na boj proti klerikalizmu. Vsi govorniki so govorili ostro proti klerikalnim stremljenjem ter se je sklenilo začeti boj proti klerikalizmu na kar najonergičnejši način. 6 48 2 ZAHVALA. Vsem sorodnikom in prijateljem, kakor tudi vsem častitim gospodom in gospem iz Gorice, Tolmina in Sv. Lucije, kateri so se vdeležili sprevoda mojega rajnega nepozabnega soproga Ivana Golja in za vsa izkazana mi sožalja o tej bridki izgubi, izrekam tim potom svojo najiskrenejo zahvalo. . V Gorici, dne lft. junija 1905. Žalujočo soproga Terezija Golja. Okrajna posojilnica v Bovcu . vabi svoje ude k občnemu zboru dne 29. junija 1905. ob 3. uri pop. k „Huberju". Opravilni red; 1. Potrjenjo lotnega računa za 1904; 2. Izvolitev iinfclstvn; .'5. '"volitev nadzorstva. Načeletvo. Karol Angeli krojač in frgouec u Kanalu potrebuje dva krojaška pomočnika. Sprejmeta se takoj, delo stalno. Pikolo • se sprejme takoj. • Ponudbe na kaoarno ,CenfraI* u Gorici. prv« vrst« nijkiljSlli M iz 'stre, Dalmacije, Milftlte, Bari ta Nlce s prodajo na drobno in debelo. Prodni na drobno: K --64., --72, --80, -88, --96, 112, 1-20, 130, 1-44, 1-00, t'80, «• . ------- Na debelo eene ugodne. ------- PoRilla poštnino« prosto na dom. Posodo ia puiBa kupon do popolne vporabe olja; po »porabi se apet tatneni a polno Pravi vinski kis in navaden. Zatona mila In sveč. Cene zmerne. »narodni kolek" koleke, poštne znamke. in. vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna ¦A. Gabršček. Vse občuduje r)izl^e cer>e izposfa^ljei^a bla^a % * « • * v trgovini m m w w w J. MEDVED Gorica ~ Corso Giuseppe Derdi šfeo. 38. ~ 40 kron stai>e: 1 čedna volnena obleka 1 bela srajca s svilenimi prsi 3 spodnjih hlač 1 kfobuk iz lodna 6 nogavic 6 žepnih robcev 1 satenast pas 1 dežnik 6 ovratnikov 1 kravata 1 par rokavic 1 ogledalo. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju, priredi v petek dne 23, VI. ob 8. zvečer v restavraciji „Matalony" (I. Landesgerichtsstr.) slavnostni večer kot odhodnico sedanjim in bivšim stojim članom, ki so letos dokončali študije na dunajskih visokih šolah. Akademlčna podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda V Gradcu si je izvolila na prvem rednem občnem zboru dne 16. t. m, sledeči odbor: Predsednik eand. phil. Ivan Steblovnik (Trjl- I glav), podpredsednik stud, chem. * Viktor Ple-' J han (Triglav), tajnik stud. phil. Martin Malve-rič (Zarja), blagajnik stud. phil. Vekoslav Uum (Triglav), odbornikov namestnik stud, iur. Janko Leskovec (Tabor). Odbor društva s!o». dijakov upodobljajoče umeV I nOStl »Vesna" na Dunaju opozarja vse one tU- I .jake.-...srer<>,--| vstopiti v katero si bodi umetniško šolo ali visoko "šolo, da daje v tem oziru po § 2. društvenih pravil brezplačno informacije. Kdor želi tedaj kakoršnegakoli pojasnila, naj se obrne pismenim potom na odbor „Vesne*. Društveni naslov: „Dunaj I1I./I. i Thongasse 10. UlOfill je v uedeljo v Trstu pri Sv. Andreju v bližini, kjer zasipljejo morje, neki neznan mladenič star kakih i a ali Hi let. Bili .so .% ki so se hoteli kopati. Ko jiit: je rekel čuvaj, da se ne smejo tam, kjer so hoteli, so Sli malo naprej, in jeden njih je skočil v vodo. Ker ga le ni bilo iz vode, sta tovariša pobegnila. Truplo ponesrečenega neznanega mladeniča iščejo. Truplo so našli ter spoznali v njem dečka Petkovška iz Ilir. Bistrice, ki je bival v Trstu pri svoji teti. Protest ŽidOV. Iz Petrograda poročajo, da se je vršil v tamošnji židovski sinagogi j protestni shod proti nameri vlade, ki hoče J vse Žide i/.kjučiti od volilne pravice in pri- i hodujega narodnega zastopstva. Pater Drozd prosi porrilioščenja, Znani p. Droz«1 ki je bil v decembru 1'.)().'}. radi sleparij v vacluvski posojilnici obsojen na S let ječe, je pisal te dni odvetniku dr. Nejedliju v Pragi, naj ga obišče. To se je zgodilo. Drozd je razložil odvetniku, da ima dosti uzrokov prositi cesarja, naj um odpusti konec kazni. Bedeti bi ime! še ti t leta. Odvetnik je sicer rekel, da uloži prošnjo, ali da je malo upanja m kak uspeh. Drozd je delal v kaznilnici nekaj časa v knjigoveznici potem pa v pisarni kaznilniški kot mundant, pa mu tako delo ni ugajalo, Sedaj so mu dovolili pisateljevati, Drozd piše velike teozofičuo delo, katero misli dati natisniti! »OVC telefonske zveze. V najkrajšem časn se začne izpolnjevati telefonsko omrežje, za kar je proračuujenih 25 milijonov kron. Izmed j te vsote prtde 10 milijonov le Dunaju v ko- j rist. Nove telefonske zveze se napravijo med Mariborom in Celovcem, Celovcem in Inomo-stum. med Gradcem, Mariborom do Čakavca n« Ogrskem itd. Med Trstom in Dunajem se napravi druga telefonska zveza. Driavai dohodki in davki na alkohol. Na Angleškem da 32 procentov državnih dohodkov obdačenje alkohola in angleška .noč na morju se docela pokrije samo s temi davki. Dohodki h tega obdačenja alkoholnih pijač } ho znašali zadnje leto na Angleškem •»",l.-*x.nOO funtov šterlingov (okrog 808 milijonov K), izdatki za angleško mornarico pa ' 35,470.000 funtov Šterlingov (okrog 852 rai- , I lijonov kron). Skupni dohodki Združenih ame- ! riških držav znašajo letno 139,952.000 funtov šterlingov, med tem odpade na davek na alkohol 40,070.000 funtov šterlingov ali 29 odstotkov. V Kanadi da 19 odstotkov državnih ! dohodkov davek na alkohol, v Holandiji 19, i na Ruskem, Francoskem, v Belgiji in Švediji po 18 v Nemčiji 5 v Italiji, Srbiji in drugih posameznih dižavah le po 2 odstotka. " M ^ ;"1?^ Mo- | lin grande 4. si je naročil 23 letni natakar h. Klee\vein iz Beljaka pol litra vina, v ka- | tero je primešal karbolne kisline. Ko je izpil, j se je začel zvijati ter je umrl. I "~ Na železniški postaji Planina na Notranjskem jo 17. t. m. zjutraj brzovlak zadel v ; železtiiškLstroj, ki je pomagal poprej voziti po najieti progi tovoini vlak, ter je bil namenjen baš vrniti se. Brzovlaka ni bilo mogoče ustaviti pravočasno, zato je zadel v stroj ter razbil nn njem zadnji del tenderja, pa tudi svoj stroj poškodoval. Poškodovan je močno pomočni kurjač s stroja, ki je stal sam, po imenu Iv. I)ebeve<\ Potniki so takoj nabrali zanj okoli 500 K. Čehi in Madjari. Nekateri vodilni ma-djarski politiki so se obrnili do odličnih mla-dočeških poslancev •/, vprašanjem, ali bi ne bilo mogoče, da bi se med obema strankama začelo razpravljati o političnih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu ter se resno tičejo i monarhije. I Nemški porazi»Afriki. iiotentoti so vzeli naselbino „\Varmbadu v nemški Afriki, se j preskrbeli z orožjem in streljivom ter osvobo-| dili ujetnike. Nemški častniki so zbežali. Ho-I tentoti so takoj zapustili kraj ter še istega I dne zavzeli „Kaltfontain", kjer so se preskrbeli s konji, živino in živili. ' Hnatsltl element»vojni mornaric!. — Zmiar- 1 ski ,, Narod ni list" navaja po službeni stati-. stiki neke številke, ki najbolje osvetljujejo način, kako se postopa s Hrvati. V vojni mor-! tiari«'! je Hrvatov iz Dalmacije 19."!.'», častnikov iz Dalmacije pa le 20; nasprotno je na 377 nemških mornarjev iz (Jornje in Niže-Avstrijske 120 Častnikov, ki so doma iz teh I veh kronovin. Hrvatskih mladeničev »e vsprejemnjo v pomorsko akademijo, češ, da ne znajo nemški. V pomoč deželam. - Pri konferenci deželnih odborov glede saniranja deželnih financ, ki se je vršila 17. t. in. na Dunaju, je zahteval dež. odbornik Gessmann, da se prepustijo nekateri državni dohodki deželam in da ima trpeti država sama nekatere izdatke, kakor n. pr. za orožnike, odgonstvo itd. < »urini iz Bukoviue je predlagal, naj .se nakaže 100 milijonov drž. prispevka, ki se razdeli med dežele. Književnost Brez lepe. -—""Opozarjamo z i?ova na ta sloveč Sienkiewiczov roman, ki je preveden v razne jezike, ker je velika psihologiška študija, zanimiv skozi in skozi, kakor so pač vsi Sienkievviezevi romani. Stane 3 K. Prodaja se v naši knjigarni. J POBta U pekarstvo ili popularna uputa u pekarsku stiuku za svakoga. Naph-ao Andrija Zeininger. V Zagrebu. Svezak VII. Cijena J 40 filira. ' A. vd. Berinl - Gorica Šolska ufcn št. 12 reliJca zaloga oljtiip olja Učiteljica išče službe kot vzgojiteljica v privatni hiši ali družabnica. Zmožna je treh jezikov. Ponudbe na opravništvo nSo5e". Šivilja za perilo sprejme delo na dom oziroma >ride tudi u hišo. ^^^ Naslov Via Coronini št. 4. Posestvo se takoj proda za polovico vrednosti. Obstoji iz hiše, hleva, več njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove železniške postaje lločinja (Primorsko). Kupnina vse skupaj 1000 gld.; po dogovoru se lahko tudi nekaj dolžno ostane." Ponudbe sprejema: AlltOll RenkO, trgovec Celovec, Koroško, * Ako hočete zares «= kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti k-asnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —- Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — ^ p„,_.-......-¦¦!—.......- - ra m m B- m m m m e Trgovko-obrtna re^ijtroVana zadruga z neomejenih jfimntvom v Oorlci. V svojem »Trgovskem Domu.4' TELEFON ŠT. 80. Hranilna vloga obrestuje po 4,,»*, — večje, stalno naloženo najmanj na jrdno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez is gube obresti. • - Kontni davek plačuje zadruga sama, Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenski}-, al! mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščino tudi na 10-letno odpla; .nanje Zadružniki vplačujejo za vaaU delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v i otih letih. Po zaključku peticija znaSn vrednost doleža 30» kron. Rtanje 31. decembra 190t: O*lof!: a) podplsrni..... K 1,05H.400 b) vplačani . . . . . » MUMtiv- Osm pamojlim . .......» I 'M) ?,U2 — VI»§e ... ...........»1 W)\ 34u-— 8% 3 j\nton Jvanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 28. Velika zaloga pristnih belih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom h razpošilja \-» železnici na vse kraje avstro-ogerskr monarhije v sodih od 56 1 naprej. K > zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. j&uerjevih dedičev v Ljubljani m plzcnjskega piva „r>r--iiroj* iz sloveče tako „7Hožčanske ptvs-oarnt". Zaloga ledu, karerega se ddaja le na 'ebelo od 100 kg naprej. Gane zmerna. Postrežba poštena in tečna. Ha^ol J^aščil{9 pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torto itd. Priporoča se slavnemu občinstvu ,:a riino-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po j ako zmernih cenah. Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. -Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt. z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št. I filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprojoma naročilu vsaknvralnoga peciva, tudi najfinejega, za nove mašo in godovo, kolačo zn birma neo, poroke itd. Van naročila izvrsujo točno in natančno po /.< Iji naročnikov. Ima tudi na prodaj raz!:Sno nn.1 e, Eino pecivo, lina vina \n like o po zmernih conah. • Za »«llko uo* pripor« ča gorlšl. S plnce, p(»tltM> i i 1. cr«0oofo«o««e«*t>«o»oo 3*«o«o»«t ot Hitra razprodaja štiri pare čevljev za gld, 250 \ 1 I n ik i|>i v ' i mi m ..I.»ii;i!a -p I. . I .„.!.,,. /i , u .,,. , .: » ,,:,, ,¦ ; i mm , p 1 ,„ ! ,.,/,!„, ¦. .>¦... 1 i v /m . umu | .| liti mi > t |..-.r «< ..^ /i -i ! ml]. -n... Y,i i ,¦ . I iMt-i.) i/.l.lini * lin m li'ili \ 'ii,.isl in . ¦¦ ¦ J , m sf„ , | t, . , !.'„ ij, !,. ,,.., , .. ' ili iiii.i j | I nun /i. A m H. VVACHTEL '_ ekspertna hiša cbuvala, Z-~-~ Krakovo 301. {nm.vmije.lovolji.na: tu.li .t..u:»- ..• m,.,-. Zahteuajte pri nakupu- Rchicht-ovo sledilno milo Varstvena /.na z znamka ..JELEN' lllJ\!!?*~ ^»lameeno čiBtO ***** in br«x vssk« ModljU« prlm««l. P.r« l.vrstno. Kdor hoi. dobiti z«r«. J.mčeno prl.fno, parilu »•škodljivo ¦lloi.l dobro po«| do bo Imel voofe ho»od I— „»CHICHT" In vm Mv.no snemko „ JELE^. — Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. —----------------L~—~