96. številka.
ggr a ^sm
Izdanje za soboto lO. avgusta 1895.
(v Trsta, v soboto zjutraj dne 10 avgusta 1H05 )
T
<v;il
XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na tod^n t fo.tili iz-danjib ob torkih, četrtkih
in sobotah. Zjutranj« iidttnjo iz-baja ob H. uri zjutraj, ver- rrm pa ol> T. uri »e^er. — Obojno isilniije utaiie : za |»'l*n £n«-»*c . t. —.ŠP, izvoli Avutrij* t. I.#> za »rt »"»"C . . . IJU , , , ■».— za pol Inta . . .	... ».—
za V»# telo . . . 10,— ... Itt,—
Na aaratba kraz prllažene aaročnine t* ne jemlje azlr.
Pomtuiići'e Itevilka nh dobivtijo * pro-dajulnicali tobaka ti Irntn po a u»<„ i«T«n Trst* po a nvč. Sobotne vetrno idlanjo v 1 r*tH 4 nf„ iz»en Trsta S at.
EDINOST
«« r*-'u:io pi trtritu t p<i! r«; *.» 'IhtlilT Z ijob* . lili i*.iu »•> plj'ijp ;>rt>»tor lfoM\ il'vc* i»v» Iti li vril'.i;. l'o«lnriii »»mre ce inj-tvri /ih»»", ■!■►• n.*tli oglani itd. 40 •i.-imnjo po pogodbi' .
V«i .Upi-i nuj tt p 11,«uro-lniMvu : 'llik-a C'-t**rrB.t -t. 1 Vtika pi-irio tu 'iiti frankov »no. * u < ukiiiih »•> n« «pr i| 1'IIHJO. n-k..r„M R« o > vri^-iiii.
Naru^nino. n«-«	i 'u Offl.ni' »prr>
ji'"<« Ui>r<trttiitf» iilir:i Motim pic eolo hit. 3, II Iiftil t. I) l;.:-ti- r.'kUmu j-»j prj.te poštnine.
Glasilo »lovenvke^a	dnaitva za Prlmorako,	„,,„„„,j............
Rojakom!
PreJvčeraj seje vršila v starodavnem Kranju velika redna skupščina naše miljenke — družbe sv. Cirila in Metoda. Oba ljubljanska dnevnika, sicer toli si nasprotna, poročata soglasno, da je bilo zborovanje v Kranju i m-pozanten naroden praznik.
Pozabljena so bila nasprotja, pozabljeni so bili žnlostni naši odnošaji — na stotine in stotine navdušenih slovenskih src utripalo je harmonično v navdušenju za miljenko našo, to za danes jedino predstaviteljico slovenske ukupnosti. Da, da, žalostno je sicer to, ali resnično je: družba svetega Cirila in Metoda je v današnjih dneh jedino zavetišče slovenskega bratoljubja; pod okrilje te družbe se je zatekla misel in skrb za ohranitev narodne nase individuvalnosti, za osiguranje nase narodne bodočnosti, za obvarovanje one nad vse drage nam pedi zemlje, ki nam jo je določila v last božja Previdnost.
Družba sv. Cirila in Metoda je jedina mirna in stalna točka v valoviten gibanju slovenskih odnošajev in razmer; na tej točki zbirajo se rojaki, da v bratskem objemu pozabljajo na ono, kar nas razdružuje, ter si kličejo v zavest ono, kar nas združuje: tu poganja svoje najlepše cvetke idejalna ljubav do domovine. Družba sv. Cirila in Metoda je negovalka čutstva bratoljubja, za-ščitnica naše mladine in po takem graditeljica naše bodočnosti — je-li čudo potem, da so vsakoletne nje skupščine pravi narodni prazuiki ?!
O velikem biskupu Strossmayerju srno rekli nedavno, da stoji med nami liki velik spomenik, iz onih časov, ko so naši prvobo-ritelji stali rama pri rami v nekaljeni slogi; in danes rečemo, da kar je veliki biskup med prvoboritelji, politiki in rodoljubi, to isto je naša družba sv. Cirila in Metoda med našimi ustanovami: i ona je spomenik iz onih časov, ko suio se zavedali vsi, da je medsebojna ljubezen prvi in glavni znak pristnega, stega in nesebičnega patrijotizma.
Blagoslovljen b6di torej oni trenotek, v kojein se je porodila misel za osnutje te družbe, blagoslovljen bodi spomin na one može, ki so oživotvorili to misel! Pogled na sedanje javno pozorišče slovensko gotovo ni prijazen: sila človeških strasti prepodila je čednost treznega mišljenja. Ali kakov prizor bi bil še le, da nimamo te dobrotnice, te varuhinje, tega angelja varuha narodu sloven-skemu?! Družba sv. Cirila in Metoda je svitla točka na temni sliki naših žalostnih odnoša-jev, ta družba vspeva in se širi kot simbol
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spi««] A. Seno«.	115
(Dalje.)
»Oh proles diaboli!" (Oh vražji izrod) vzdihuil je kapelan.
.A sedaj pride najhujše!" rekel je sodeč.
.Čujmo!" vsklical je Kaptolovič.
.Da, čujte in prekrižajte se. Sinoč, ko sem sedel pri večerji, navalila je k meni v hišo žena nastavnika Kolomana, ž njo naš vredni asesor Ivan Bigon. Žena je kričala in jokala; mislil sem, da jej je volk tele požrl. A ko je Bigon pričel jasno pripovedovati, bilo je stokrat hujše. Pred kakimi Štirimi dnevi poslal je naš dobri Bigon štiri svoj« konje v Primorje po olje. Jaz sem mu rekel, nikar, ker je Gregorijatiec zapovedal vsem svojim slugam, »aj plenijo Zagrebčane, kjerkoli se jim ponuja prilika. Ali kaj hočete, Bigon, kakor sam rekel, poslal je konje. Ko so prišli konji do Kraljevega broda, navalili so Gregorijančevi na njih, pretepli sluge, pa pognali konje v Molvice."
narodnega jedinstva — ona je danes dobri geni as narodu slovenskemu. Že okolnost sama, da je ta simbol ostal nepoškodovan tudi v sedanjih časih zmešnjave v pojmih, že ta misel nam blaži ogorčena čutstva in iz te okolnosti nam odseva žarek blagodejne naile, da narod slovenski srečno prebije sedanjo krizo, navstalo le tako, da so se Slovenci po svoji dobrosrčnosti, ali — recimo — najiv-nosti zapleti v mrežo, nastavljeno jim po zvitih nasprotnikih — v mrežo medsebojnega prepira.
Diužba sv. Cirila in Metoda danes ni le vzgojiteljica naše mladine, ona je tudi vez, ki spaja sicer razdvojene brate. Da ponovimo torej: da ni danes družbe sv. Cirila in Metoda, pretužen bi bil pogled na slovensko pozorišče: oko bi gledalo le kup razmetanih udov in kostij! Tako se pa na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda slovenska javnost, kaže kot jednotna organična celota, kot skupina, kojo navdaja jedna sama vzvišena misel — po ohranitvi narodnih svetinj: verske in narodne vzgoje.
Kateri Slovenec se po takem ni zavedel ravno predvčerajšnjem, na dan letošnje velike skupščine, velike važnosti družbe sv. Cirila in Metoda za narod slovenski v današnjih dneh; posebno pa so nam pokrajinskim Slovencem živo pred očmi nešteviluo dobrot, s kojimi nas obsiplje ta varuhinja naše mladine, ta nositeljica slovenske vzajemnosti.
Diužba sv. Cirila in Metoda je naša mati, mi smo nje otroci. Ona vrši uzorno svojo dolžnost do nas, mi pa ne smemo pozabiti, da i nas vežejo dolžnosti do nje. Mi vsi jo moramo podpirati, mi vsi jej moramo iti na roko, da bode mogla čim vspešneje vršiti svojo vzvišeno, plemenito in sveto nalogo: ohraniti narod slovenski Bogu in — sebi!
Ta dolžnost je nam vsem tem nujnejša, tem svetejša, ker lahko pomagamo, ako le hočemo. Ako bi sleherni Slovenec dal le toliko, kolikor res more — in več bilo bi krivično zahtevati — imela bi naša družba sredstev dovelj. Rojaki dragi! Niti za trenutek ne sme zadremati v Vaši duši zavest — k a j je nam družba sv. Cirila i n Metoda! In ako Vam je ta zavest živa, storite, kar Vam veleva rodoljubno uce : položite dar na altar materinske ljubezni, na oltar bodočnosti — svoje lastne krvi!
Kakor naša mati skrbi za nas, tako moramo skrbeti i mi zanju — tako jej najlepše pokažemo svojo otroško hvaležnost!
Toda dolžnost nam je, da jej pokažemo svojo hvaležnost še na drug način: da pri vsaki priliki in po svoji moči
,Cujete-li, štiri konje, to ni groš," dodal je Kaptolovič važno.;
„Bigon nikakor ni utegnil iti za konji, bilo je posla v prodajalnici, kajti bilje lejm-ski dan. Hodi, rekel je majstoru Kolomauu, svojemu kuuiu, pojdi, kume, v Molvice k Gre-gorijancu, naj mi vrne konje. In res, Sel je Koloman. Ko je stopil pred ljutega Stepka in rekel, kdo je in kaj hoče in da je prava sramota, kar delajo njegovi hlapci, nasmejal se mu je Stepko kakor kača, in rekel Kolomanu: Pojdiva, pojdi va, majstore, doli na dvorišče, da vidimo, kakšen je to posel. Ali komaj sta vstopila na dvorišče, mignil je Stepko hlapcem, a oni skočili so na jadnega Kolomana kakor psi, zvlekli ga v kočo, slekli do golega in nabijali ga s kolci na mrtvo iuie. Stepko se je temu smejal in rekel Kolomanu . — Sedaj smo te podkovali, zagrebški pes; požuri se in pozdravi mi spoštovani magistrat. Naj mi pride v goste v Molvice, pa ga počastim še mastneje. — A sedaj leži jadni Koloman v postelji kakor Lazar.*
„Nas tako počasti tslavni magistrat počastiti leskovoj mastjoj, je-li ste čuli, častni gospod kapelan ?" srdil se je notar. »Nas,
povspešujemo iste cilje, koji m posvečuje ona svojo skrb.
Žalostne so politiške razmere za nas Slovence, nikjer ne puste do veljave vrlinega vidnega znaka našega narodnega bistva — našega milega jezika. Zato pa je glavni smoter naši družbi, da se svojimi silami in svojo skrbjo nadomešča, kar nam odrekajo v javnih šolah in uradih : da nam ohrani mili ta jezik, čist, Čvrst in nepokvarjen, da ohrani srca mladine v zvestobi do Boga in svojega rojstva.
In dragi rojaki, v tem stremljenju morate podpirati tu li Vi našo družbo. Prilike imate dovelj za tu v svojih rodbinah, v krogu dragih svojcev. Naj le okolo naših hiš besne viharne sile, pod svojo streho smo gospodarji sami!
Doni naš je naše svetišče, kamor ne sme položiti svoje noge zlohotni nasprotnik. Tu smo svobodni, tu nam ne more zabraniti nikdo, da ne bi smeli vršiti svoje dolžnosti do naroda. Tu, v krogu svojcev treba, da — po plemenitih namenih osnovateljev družbe sv. Cirila in Metoda — neprestano netimo liki vestalke sveti plamen ljubezni do s v o j e g a j e z i k a. Ako sleherni rodoljub stori svojo rodoljubno dolžnost v svoji rodbini, olajšano boile dokaj delo naši družbi. Nočemo tožiti danes, koliko se je grešilo med nami v tem pogledu, ampak izreči hočemo nado, da odslej bode drugače, da prešine nas vseli duh blagovestnikov naših, svetih bratov Cirila in Metoda!
Ne le denarnih prispevkov torej — dragi rojaki — treba da pokladamo na žrtvenik naše družbe sv. Cirila in Metoda, tega znaka našega jedinstva, ampak posvetiti jej moramo tudi svoja in svojcev — srca!!
Bog se usmili naroda-trpina slovenskega, Bog blagoslovi njega vrlino zuščitnico, našo miljenko: družbo sv. Cirila in Metoda!
Politiške vesti.
V Tratil, dno 9. avgusta I8»!t.
Besedo in dejanja. Glasilo štajerskih konservativcev piše: „Doveljkrat smo že rekli, da je želeti zmage antisemitom v interesu dobre stvari. Kakor je pokazala celjsku zadeva, se liberalizem še vedno nagiba k neodkritosrčnosti in nasilstvu. Ponižati ga treba torej še bolj, ako čeiuo, da bodemo varui pred njim, predno bodemo mogli zopet misliti na to, da bi porabili talente posamičnih liberalcev na korist vse monarhije."
Tako pišejo konservativna gospoda v isti hip, ko vodja iste gospode snuje baje uovo koal'cijo — z liberalci 1
ki imamo pravico deliti batine, a ne dobivati jih. Recite mi, je-li to božji stvor, je-li to , krščanska duša ?"
,Et libera nos a malo" (In osvobodi nas zla), odvrnol je kapelan pobožno.
„A kaj hočemo sedaj ?" vprašal je sodeč. •
„Hm!" prikimal je kapelan modro.
„Kaj sedaj?" ponovil je Kaptolovič.
„Klin s klinom, kadar bode prilika!" pri- j čel je Krupič, ki je vse to razgovarjanje slušal molče. .Zaupaj v sebe in v svoje kljuse."
„Ali za Boga, uastavuiče!" skočil ju Kaptolovič bojazljivo; „to so tanke sivari, to je treba pismeno."
„Kaj pismeno, gospod notar!44 odvrnol ; je zlatar. „Vi niste občutili udarcev, vam je j lahko pismeno, a jaz sem jih čutil, jaz, . meščan. Oemu prolivati črnilo, ko kri teče? Nisem jaz spletkar ali prepirljivec, ali kader i gre do živega, tedaj se piše, na, tako le —• in zlatar vzdignol je pest.
„Bene, bene, ali — * pripomnil je Kaptolovič.
„Nič ali," odvrnol je zlatar. „Gospoda, pojdimo h gospodu Jakopovifiu! Tega ni ' smeli preiti molkom. <>n naj nas vodi k banu
Antisemitizem v Gradca. Najbolj nemško mesto v Avstriji, kakor nemški .Štajerci ponosno imenujejo svojo deželno prestolnico, zamerilo se je ravnokar silno nemškim liberalcem. Občinski zastop praški je namreč sklenil, da mestnih poslopij ni sm.ti dati v najem takim trgovcem, o katerih je mislili, da se bavijo z nepošteno in umazano kupčijo. Na tem sklepu m da bi se spodti-kal človek, ali vendar je hudo razsrdil nem-škožidovske novine. Si že moramo misliti, da židovske novine dobro vedo, kdo se b a v i z u ni a z a li i m i kupčija m i. Mi vemo tudi!
Shod čeških učiteljev vršil se je minolo sredo v Pragi. Slm la se je udeležilo nad 1500 učiteljev. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje: „Na kateri način naj učiteljski s t a u d e I a za o h r a n j e u j» narodne i n d i v i d u v a I n o s t i" ? Ker redarstvo ni dovolilo nikake razprave o tem predmetu, vsprejel* se je resolucija, priporu čujočn sredstva za ohranjen je narodne individuvalnosti: učitelj se mora vsikdar ozi rati na odnošaje domovine in naroda ; mora gojiti če-<ki jezik in izvirno narodno slovstvo ; skrbno poučevati v narodni zgodovini ter vzbujati ljubezen do narodne umetnosti, glasbe in običajev.
OhsojtMi zdravnik. Vojaško sodišče v Kološu obsodilo je te dni vojaškega zdravnika dr. Škarvaiia na tri mesece težke ječe. Skarvan je bil večkrat i/javil svojo mržnjo do vojaškega stanu, kateri nima baje drugega namena, nego proslavljati nasilstvo posamičnikov, in v tem smislu odobraval je javno misli ruskega pisatelja Tolstega. Na-davno pisal je svojim predpostavljenim pismo, v katerem je izjavil, da jt* njegovo sovraštvo do vojaškega stanu doseglo tako mejo, da mil ni več obstanka v vojaški službi. Vsled tega so ga zaprli. Opazovali so dlje časa, da-li se mu ne meša v glavi, toda spoznali so, daje popolnoma zdrav in da mora odgovarjati za svoje izjave. Posledica temu bila je omenjena obsodba. Zanimivo je, da je tudi akademiški senat vseučilišča v Inomostu, kjer je bil dr. Skarvan proniovan, potrdil izgubo doktorskega diploma.
K umoril Stanibulova. Dno R. t. m. doSlu je iz Sredca poročilo, da so one osebe, katere je zaprla bolgarska vlada, k«'r so na sumu, da so sokrivi umora Stambnlova, uložile utok na komasacijsko sodišče. Le-to pa je utok odbilo in vrnilo obtožne spisu preiskovalnemu sodniku.
Preganjanje kristijanov na Kitajskem. V poslednjem izdanju našega lista
v Samobor, tudi jaz pojdem in gospod Kaptolovič pojde z nami, da mu od srca povemo vse, da nam bode pomoči, ker je obtičal, da hoče biti strog in pravičen."
„Optime! Da, to je," vzdahnol je svo-bodneje Kaptolovič, „samo vse po zakonu. Han je zares strog in pravičen ter ne gleda na prijateljstvo nikogar, ali da! Nekaj sem se spomnil. Praznili rok človek ne sme pred bana. Ban rad je in pije, a gospa banica menda ljubi, kakor vsaka ženska, sladkarije, .faz torej mislim, da ponesemo ad captau-ilam benevolentiam (da si pridobimo dobrohotnost) velemožneinu gospodu banu soma in pet poličev starega vina, a gospej banici dva klobuka belega sladkorja. Soma imam jaz doma, vino da poglaviti gospod sodeč, a sladkor kupimo na mestni račun pii Šafra-iiiču za foritito in devetdeset dinarjev. Je-li prav ?"
„V ime Božje!41 rekel j« Krupič, „ali sedaj pojdimo, gospoda!"
„Pojdimo," pristali so vsi ter odšli proti
hiši Ivana Jakopoviča.
„
* * (Dalje prih.)
sporočili sm) nW najnovejšimi vestmi, da je besneča množica fanatičnih Kitajcev napadla amerikanske in angleške raisijone v Fučanu pri Kantonu, razuejavča poslopja. Kakor poročajo nadalje iz Londona, govori se, da so fanatiki res napadli vse ostale milijone v isti pokrajini in da so misijonarji v smrtni nevarnosti. To gibanje i/vira baje <>d sekte kitajskih vegeterijauov, kateii pripadajo najrazličnejši krogi. Med temi f natiki da je mnogo oboroženih mož. Pognano je, da so poslednje izglede provzročili baš ti vegete-rijanci. — Kakor poročajo dne 8. t. m. iz Hongkonga v London, odposlala je kitajska vlada ladijo-topničarko v Kučan, da napravi red. Ce se ji le posreči! Sicer pa trde mnogi da niti kitajskim oblastim ni posebno zaupati — morda se te - le še vesele grozodejstev fanatikov. Tu gotovo ni drugače pomoči, nego soglasno postopanje vseh evropskih držav. Nadalje poročajo iz Londona, da je kitajski cesar izdal izkaz, v smislu katerega bodo kaznovani s smrtjo vsi dotični, ki so ni o-rili v Ku-čengti in Wa-sangu. Cesar odredil je tudi posebno stražo, ki naj angleškega konzula spremi na kraje napadaja in ga čuva tekom preiskave.
Kusija in Abisinija Ruski car je podelil odlikovanja vsem členom abisinskega odposlanstva, kralju abisinskemu in raznim dostojanstvenikom. Carica pa je podarila soprogi Njeguša raznih potrebSčin za toileto v srebru in druzega kinća.
Različne vesti.
Laž V poslednjem izdanju našega lista sporočili smo žalostnim srcem, kako se pojavlja narodna nestrpnost ce!6 v cerkvi, v pričo veličastva smrti, Povedali smo preprostimi, a resničnimi besedami, kako je slovenska žalostinka o pogrebu g. Janka Di aš-čeka laškemu duhovniku Albertiniju tako razburila živce, daje ostavi I mrliča, pogrebce in pevce ter pobegel glasno godrnjaj« iz cerkve. Kako pa opisuje isti dogodek Židovski „ U Piccolo* ? Ćujte : „S 1 o v a n s k pop, kisi p o tu a g a. V torek zjutrnj bil je pogreb na Reni, in na čelu sprevoda korakal je znani slovenski hujskač don Mandić. Ko je bil sprevod vstopil v cerkvico Rožnega venca, katera stoji pod pokroviteljstvom občine, vporabil je don Mandid odsotnost mestnega kapelana, ki je bil pri nekem drugem pogrebu, ter dal zapeti pesen-žalostiuko v slovenskem jeziku. — Doznali smo, da je gospod župnu uložil zaradi tega čina energično pritožbo pri kompetentni oblasti.*
Tako „II Piccolo" v tendencijozni svoji laži. Odgovarjamo na kratko: 1. G. Mandi«! udeležil se je pogreba kot zasebnik iu navaden pevec.
2.	Pelo je Slovansko pevsko društvo, ki je vprašalo prisotnega don Albertiuija dovoljenja za petje.
3.	Isti don Alberti n i je dovolil petje. Da-li je pa on pri tem mislil na „miserere" ali na kojo drugo žalostinko, to je pač vse jedno.
Sicer pa sodimo po tej vesti, da je res, kar se sploh trdi po Trstu, da so izvestni konservativni gospodje stalni klijenti židovskega ,11 Piccolo", ko gre za to, da dobijo Slovenci kojo — brco. „Protesta" g. illustris-simo podestA* pa nas pušča čisto hladne Na svoji aemlji smo iu ves židovski liberalizem ne izžene našega jezika od tod. — V ostalem pa prepuščamo gosp. Mandiču, da primerno pouči „II Plccola", da je vendar nekoliko razlike ined resnico in — lažjo !
Židovska agitacija v Trstu. Dunajskemu „Kikiriki" pišejo iz Trsta: .Tukajšnji Židje so bili zadovoljni do sednj, da so kazali le v družbinskem in kupčijskem življenju svojo usiljivost in objestnost; v noveji čas so st-pa lotili tudi društvenega življenja pozvavši vodstvo „Schillervereina", da mora ustaviti naročbo na .Kikiriki". Vodstvo se je, žal, res udalo za nekaj časa tej brezmerni zahtevi, toda kmalu so je prisilili krščanski členi društva z odličnim protestom, da je zopet dopustilo „Kikiriki" v braluo sobo. Morda izstopijo radi tega vsi Židi in Židinje iz „Schillervereina", kar bi bilo temu društvu istotako v korist, kakor tukajšnjemu odlič-lumu „Casino vecchio", kojega pravila na-čelno i/ključujejo slehernega Žida, tako, da v to društvo ne vsprejmejo niti jeduega člena tu zelo razširjene rodbine Morpurgov. Da je tukajšnji narodno-italijanski liberalizem židovske nravi, da torej nikakor ni pristen,
razume se samo ob sebi ; tudi tukajšnje židovske časopisje je liberalno — že ve zakaj. Liberalno znači namreč pri nas protinemško, protislovansko, z jedno besedo : protiavstrij-sko in — nestrpno mišljenje*.
A mi pridodajeno, da velika večina Nemcev, bivajoči!« v Trstu, vendarle podpira ta proti nemški in proti-slovanski liberalizem!
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda vršila se je predvčerajšnjem v Kranju izredno sijajno v/.lic neugodnemu vremenu. Udeležba je bila ogromna — došlo j e več stotin udanili slovenskih mož in žena. V* Skofji Loki so gromeli topiči, ko se je vlak vozil mimo, na kolodvoru Kranjskem pa je bil vs p reje m — sijajen. Tudi tu so pokali topiči, godba je svirala. D »šla skupščinaije so pozdravili tovarnar Majdič, gospodičina Šavnikova in notar Globočnik. Vhod v mesto je bil impozanten, na goste so se sipali šopki — kakor trdi .Slovenec" — gosteje nego pa vodeni naliv. Ob slavoloku — ki je imel napis popolnoma v zmislu našega današnjega članka: „V Vaši družbi je naš rod!" — je pozdravil goste župan Savnik. Ob 10. uri je bila sv. maša potem pa zborovanje. O zborovanju bodemo seveda poročali obširneje.
Javno dobroivoistvo julija meseca. Tekom minolfcga meseca razdelilo je ravnateljstvo javnega dobrotvorenja potom mestne ubožnice ined uboge v Trstu: 2096 gld. stalne mesečne podpore, zatetn 48 parov čevljev, 2 stamnjaka. 3 odeje, 48 komadov različne obleke, 13 popolnih novih in 26 popolnih že nošenih oblek ter 150 porcij juhe zunanjim, t. j. takim ubožccm, ki ne bivajo v ubožnici.
Pevska stavnost .slovenskega pevskega društva v Ptuji*. Tudi letos se je izvršila običajna letna slavnost slovenskega pevskega društva v Ptuji prav velečastno. Udeležba je bila prav obila od vseh strauij. Seveda je nekoliko uplivala potresna katastrofa in deloma tudi negotovo vreme. Pevcev in pevk je nastopilo okolo 130 in se je ves vspored izvršil na splošno zadovoljnost. Vodstvo je prevzel v zadnjem trenotku na občno željo dež. posl. in pevovodja „Slavca" g. Stegna r, ki je z znano spretnostjo vodil mnogobrojni zbor. Ker nam ni mogoče spuščati se v podrobnosti, naj le omenimo, da je posebno ugajal Volaričev ženski zbor z orkestrom „Slovenskim mladenkam", ki ga je divno izvajal zbor dam. Namesto izpadle „Vojaci na potu" je pel ljubljanski .Slavec", kije poslal večjo deputacijo, Uudovernikovo „Naša zvezda" z solo g. Rusa. Ves koncert se je kakor rečeno, izvršil prav izborno in tuli zjutraj nekoliko neugodno vreme ni delalo nobenih ovir. Ptujska godba je prav kepko pomagala pri izvajanju vsporeda in tudi pozneje. Po koncertu je bila v narodnem domu svobodna zabava, pri kateri se je čulo več rodoljubnih jpdravje
,,Sb»v. Nar."
Premeščeno topničurstvo. 1/. Ljubljane poročajo, da pridete v kratkem dva bateriji divizijskepa topničarskega polka za kake dve leti v Kranj Polkovni štab, oba kadra in skladišča polkova ostanejo v Ljubljani.
Vreme. Predvčerajšnji dan in naslednjo noč prinesla sta nam obilo dežja. Prilično mrzel veter napravil je iz dne 8, avgusta prav hladen jesenski dan. Toplota padla je ob 7 uri zjutraj na 12.5 stop. C. — Izdatni dež bil je pravi blagoslov Hožji za izsušeno okolico, posebno pa za skoro izgorelo Istro. Včeraj bilo je nebo ves dan jasno, zrak miren iu toplomer vporabil je to okolnost, da ]>' do danes zjutraj polagoma prilezel na obično svojo stopinjo — panjih dni.
Z Bleda nam pišejo dne 8. avgusta 1.1.: Slovenski narod se je začel probujati na vseh straneh. Kraj za krajem vstaja iu tudi naš Uled ni stal zadnji. Pred nedolgiin časom se je ustanovilo braluo društvo, katero jo rodilo svoj pevski zbor. To je omogočilo društvu prirejati veselice iu sodelovati pri slavnostih drugih narodnih društev. Sedaj pa se bliža dan blagoslovljeiija njegove zastave. Na veliki Šmaren (15, avgusta) je določena ta slavnost in zato se obračamo do milili slovenskih rodoljubov, da nas skušajo podpirati pri tej slavu jsii po svojih močeh. — Rojaki! prvak naših pesnikov dr. Proširen, imenuje naš Hied raj, v drugi pesmi se op. va kot ,kinč nebeški* itd. in zato ravno jo dolžnost naša in vseh rodoljubov, da temu kraju ohranimo popolno narodno lice. Reči smemo, da se nam je bilo precej boriti, prodno
je oilo moči kaj doseči. Danes pa se naši ljudje že bolj zavedajo in društvo se bode trud lo, da se »zdramijo i oni, ki še spč. Da se nam to posreči čim prej da postane Bled „raj" tudi v narodnem ozira, naj vas podpira ves narod slovenski, posebno pa najbližji rojaki. Če se naša slavnost obnese dobro, bode trajno vplivalo na naše ljudstvo, katero >»e prepriča, da narod si »venski res živi, da jezik njegov velja toliko, kakor vsak drugi in da se poštenemu Slovencu ni sramovati nikjer svojega jezika. Obračamo se torej z iskreno prošnjo do vsega slovenskega občinstva, do slavnih društev, zlasti do čilih naših Sokolov naj tudi ti jedenkrat polete k nam v krasni svoji opravi, da nam pomagajo pokazati tu bivajočiui tujcem, da smo n a r o d !
Iz Predjame nam poročajo dne 8. t. m.: Danes zjutraj ob 2. uri je treščilo v hlev kneza Windischgriitza, in sicer ravno med krave gosp. logarja Frana Mayerja. Jedna krava je ostala koj mrtva, drugi dve sti poškodovani.
Nastal je grozovit ogenj, toda na veliko srečo jelo ja liti, kakor da se je oblak utrgal, in tudi vaščani so pritisnili hitro, da se ni mogel ogenj dalja širiti. Da se je odvrnila nevarnost, zahvaliti je v prvi vrsti Iandolske iti Hruševske gasilce, ki so o pravem času prihiteli se svojimi brizgalnicami. Pogorela sta le veliko kneževo poslopje in pa Čotov hlev. Škode je nad 4000 gld.
Sneg. V nekaterih krajih na Koroškem ja po noči od sobote na nedeljo pobelil sneg vse gorovje skoro do ravnine.
Papirnati goldinarji. Iz te dni objavljenega izkaza o stanju državnega dolga je razvidno, da je bilo tekom julija meseca umaknjenih iz prometa zopet 430.000 papirnatih goldinarjev. Z dnem 81. julija ostalo jih je v prometu le še 2,533 125.
Bolezen na krompirju. Na Goriškem pojavila se je poslednji čas na krompirju bolezen, podobna strupeni rosi na trtah. Proti tej bolezni priporočajo ista sredstva, katera rabijo proti strupeni rosi (peronospori).
D?monstrac'ja proti madjnrskemu gledališču. Tu li pomočjo potujočih gledaliških družeb bi hoteli Madjari širiti svojo -- kulturo. Tako je došla t.e dni tudi v Osek v Slavoniji niadjarska gledališka družba pripravljati tla madjarski gloriji. Ali izpodletelo jim je: Osečanom sicer jako apatičnim v narodnem pogledu, zavrela ja kri vsled tacega izzivanja in vršile so se demonstracije, kakor-šuili še ni videl Osek, tako, da je morala prihiteli žandarmerija na pomoč.
Lov na race — in pa proslavljanje Bls-marka. Marsikatera divja raca v pruski 81-leziji mora t-e zahvaliti Hismarcku, da ji je nehote rešil življenje. Stvar dogodila se je tako-le: V mestecu Misdroy biva sedaj na počjtnicah nemški državnozborski poslanec dr. Hermes. Isti je te dni pismeno naprosil tamošnjega višega gozdnarja Miillerja, da mu dovoli lov na race na Viciškem jezeru, kateri lov itna^Milller v najemu. Vrli German je odgovoril dr. Hermesu doslovno : »Vašemu Prebiagorodju vanjam so na cenjeni predlog od dne 23. t. m ponižno odgovoriti, da nikakor ne mislim dati dovoljenja za lov na race na Viciškem jezom. Vi ste sokriv, da državni zbor ni knezu Hismarcku dostojno čestital. Streljajte svoje race pri nasprotnikih Bismarckovih, v Misdroyju jih ne dobite. S primernim velespoStovanjem G. Aliiller, kralj, viši gozdnar*.
Kolera. Iz Lvova poročajo dne 7. t. m : Ob gallško-ruski meji proti Volhiniji pomnožili so straže, katere imajo nadzorovati popotnike in zaprečiti, da se bolezen ne zavleče v Galicijo. Ni res, da bi bila nastala kolera med vojaštvom v Przemy-slu, pač pa je mnogo slučajev drizke — V ŠČitamiru v Volhiniji bilo je minolo nedeljo 97 novih slučajev kolere.
Zopet jeden izg'nil. Poleg samomorov in poskušenih samomorov pojavila se je poslednja dni v Trstu nova epidemija: ljudje kar izginjajo. Te dni je izginil zopet Rudolf Pe-terrn, SOletni bivši finančni stražnik, poslednji čas pisar pri neki tukajšnji tvrdki, stanujoči do nedavno na trgu Škorklja lišt. 3. Stvar so prijavili policiji.
Sodnijsko. Kine! Ivan Legiša ja zaspal po noči od 8. na 9. julija t. 1. na dvorišču gostilne Josipa Sardoča v Slivneiu, okraja Komenskega. Legiša bil je, popolnoma pijan. Stari njegov nasprotnik Ivan Mokola hotel
je tedaj uporabiti ugodno priliko in se maščevati nad Lagišo, hoteč ga dobro pretepati. Mokole je dobro znal, da sa pijani Legiša ne mora braniti. Naprosil je zatorej Mokole svojega prijatelja Alojzija Brkiča, da mu pomaga pri pretepanju. Oba sta na to udrihala po spečem Legiji kar se je dalo. Kljubu nečloveškemu pretepanju spal je Legiša mirno dalje, tako mirno, da se ni prebudil nikdar več. Ko so ga ljudje našli naslednje jutro ubitega, bilo je njegovo truplo polno ran, od katerih so zdravniki označili tri kot absolutno smrtne. Oba nestvora ko seveda prijeli in predvčerajšnjem stala sta pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obtožena težkega telesnega poškodovanja, ker nista imela namena ubiti nesrečnega Legišo. Izgovarjala sta se drug na drugega. Sodišče obsodilo je Mokola na štiri leta, pomagača Brkiča pa na dve leti težke ječe.
Policijsko. 481etni težak Štefan Potrata iz Kranjevasi bil je že izgnan iz Trsta. Kljubu temu pa je prišel zopet semkaj, da vidi, kakšno vreme je v Trstu. Pri tem padel je stražarjem v roke, ki so ga spravili pod ključ. — Nadzornik policijskih agentov gosp. Nučič zaprl je 54letnega branjevca Jakoba Stella iz Izole, kateri je med vsakdanjo vožnjo iz Izole v Trst nespodobno nadlegoval žene in dekleta. Razjarjeno ljudstvo ga je skoro ubilo
Koledar. Danes (10 ): Ognjeslav (Lav-rencij) muč.: Hugon, škof. — Jutri (11.): X. pobinkoštna nedelja. Suzana, devica muč. - V ponedeljek (12.): Klara, devica; Hila-rija mučenica. — Solnce izide ob 4. uri 58 min,, zatoni ob 7. uri 12 min. — Toplota večeraj: ob 7. url zjutraj 19 stop., ob2 pop. 21.5 stop. C.
Lastnik politično društvo .Edinost.1
Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij M i kot a — Tiskarna Dolenc v
Najnovejše vesti.
Dunaj 9. Cesar je podelil vodji pravosodnega ministerstva, tajnemu svetniku sek-cijskemu načelniku baronu K r a 11 u, veliki križ Fran Josipovega reda.
Dunaj 9. tWiener Zeitung1' objavlja na Najvišjem mestu potrjeni civilni pravdni red in jurisdikcijsko pravilo z uvajevalnimi zakoni vred.
Madrid 9. Spaujsko brodovje je odplulo v Tanger. (Iver je tudi angleško brodovje odplulo na maročansko obrežje, sodili bi bilo, da hočeti Anglija in Španjska soglasno postopati glede na tamošnje homatije. Op. ured.)
London 8. Iz Hongkonga javljajo : Radi klanja v Ku-Čeugu bilo je danes zborovanje, pri katerem se je izreklo sožalje pri življenju ostalim misijonarjem ter sorodnikom nesrečnih žrtev. Vsprejeta resolucija obsoja kitajske oblasti, ki so najbrže povspeševale ta grozodejstva ter graja brezbrižnost angleške vlade, ki ni pogodila resnobnosti položaja ter ni storila ničesar v varstvo svojih podanikov, niti se ni pobrigala za to, da se kaznujejo morilci. Sedanje položenje zahteva hitrega in odločnega postopanja.
Trsov ln«kc bnojAvk«.
r^aimprita. Psonion -u »pomlad 0.74—676 Pin i.mi 7.1 ai pJoitiber 189« ti.Hl il« G 33. Oves m ionen B.fi2—5.04 (t* za esen 5 37 5.89 Koru» /m jnli-a»gst 5'UO—5H5 itn maj-juni 1890 4-49—4,5!. pS«..iii * n.)«* .»t 7". kil t'. G tO - ti 20 o<l 70 r.	6.25. od HO kil f. H.25—0*30 od 7®
Uil. f. 6 85 H 40, »it^a l«ll. 1'or tl.45 —G.50.
Icftuoti «-70 7 --I prtinu 6----11 KO ri n»*H 5.40-5.50.
Trg nespremenjen. Pšenice prodaja 15000 met. st. Koruzi! 5 nv6. enojo. Vieine lopo,
Praja. N«>rii'iuidMii shdkor '.a avgust f. 12.80 tiuvu lotina 13 30 stalm.
1'rairn. t'ontrll'ugul novi, po.i(nv!j«n - v Trni in enrino vr^.l odpošiljat o v proaej 1,28 50—. —.avgust
Hppt. f. 28.75---Conons-d 2».—--'— Ootvorni
Hir----.... v »lavnli (rodili) 30 25
1'arro. K iit.i Smo«« koc.iI Hvur«;;.. avgust94.25 zii november 1*3.—. mlačno.
Baintnrg. Umito* irood »verajiezi« september 75*50 denntnber 74.^0 mero 73 50 mirno
DutiiStjMka Itonu 9. avtf altu IBBO
včeraj	da^e«
rin v ni lo;* % papirju .... •«-O* Hft	100.90
„ „ v hr. lirn . . . 1(0 90	100.95
AvHtrijsku ronhi v zlulii , , , I2I{ 15	12320
„ v kronah . . . 101 —	101,05
Kreditno akr iju....... 896 25	i 08.50
London 10 L«t....... lil.55	121 tiO
Napoleoni......... 9.62	9*4>3
20 ninrk ........11.88	11.87
100 italj. lir........ 45.05	45 65
OA ^.AAAAAAAAdkAAAAI
1	JAKOB ŠTRUKELJ - TRST I
via Caserma št. 16 uhod plazta della Caserma. ^
M	(»ati'inH rt ti t i rtjainlcl),	^
2	prodaja po ii>-verojctnili ni/kili cenah vnako- J {j vratna aiigloška	P
Q kolesa* (bioykle) )
d	SSnstopstvo kolon „Adler" h tovarne H.	)
d	K lovor Fniukfurt in .Viktoria Cvkle	^
5	Wo'rk »* \Volror hampton AngleAko.	f tj	Kolosa . A Hor* s<> svetovno r.nacn in ho rn-	P U	lijo v nemški vojski.	h Tj	Jamči »u zii vsrtko kolo 12 mesecev; kdor	f 1	nt< zna voziti, nauSi so brozjilaono. — Pošilja	P
6	se na deiclo ili na vse krnje,	^
Trstu,