Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 4
Matej Klemen UDK 811.163.6'243:82
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik DOI: 10.4312/jis.67.4.3-15
Oddelek za slovenistiko 1.01
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
OBRAVNAVA KLASIČNIH 
LITERARNIH BESEDIL PRI POUKU 
SLOVENŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA: 
NA PRIMERU BESEDIL  
IVANA CANKARJA1
Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako pri pouku slovenščine kot tujega jezika obravnavati klasič-
na literarna besedila. Izpostavi specifike tovrstnih besedil, zaradi katerih mora njihovo vključevanje 
v pouk potekati postopno in načrtovano. Analizira naloge, ki so v obstoječih učbenikih slovenščine 
kot drugega in tujega jezika pripravljene ob besedilih Ivana Cankarja. Ob odlomku iz Cankarjevega 
romana Na klancu pa predlaga dejavnosti, ki omogočajo tako razvijanje sporazumevalne jezikovne 
zmožnosti kot tudi estetsko doživljanje literarnega dela.
Ključne besede: klasična literarna dela, slovenščina kot tuji jezik, metodika, Ivan Cankar
1 Literarni klasiki in pouk slovenščine kot tujega jezika
Dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru (CEFR Companion Volume)2 
je prinesel dopolnjene, razširjene opisnike jezikovnega znanja, vključuje pa tudi 
nove ponazoritvene lestvice, med njimi je tudi Branje kot razvedrilo (CEFR Com‑
panion Volume 2020: 59).3 V njej je opazno, kako se z razvojem  sporazumevalne 
1 Prispevek, predstavljen na 3. mednarodni znanstveni konferenci Slavistični znanstveni premisleki 
(2019) in objavljen v monografiji Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju pri mednarodni 
knjižni zbirki Zora (2022), je za objavo v reviji Jezik in slovstvo dopolnjen.
2 Slovenski prevod dokumenta v redakciji Ine Ferbežar, Simone Kranjc in Janeza Skele z naslovom 
Skupni evropski jezikovni okvir: Učenje, poučevanje, ocenjevanje. Dodatek z novimi opisniki je še 
v pripravi, reference v prispevku se tako nanašajo na angleško različico dokumenta.
3 Novi lestvici, povezani z literarnimi besedili, sta v poglavju o posredovanju tudi Izražanje osebnega 
odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) in Analiziranje in kritika ustvarjalnih bese‑
dil (vključno z leposlovjem) (CEFR Companion Volume 2020: 107–108).
JIS_4_2022_FINAL.indd   3 3. 02. 2023   12:24:45
4 Matej Klemen
zmožnosti v tujem jeziku (v nadaljevanju TJ) stopnjuje samostojnost učečega se 
pri sprejemanju besedil (vedno manj se zanaša na spremljajoče (slikovno) gradivo, 
vedno redkeje posega po jezikovnih priročnikih), kako se širi nabor različnih vrst 
besedil, tudi literarnih, s katerimi naj bi se bil učeči se zmožen srečati, ob tem pa 
tudi, kako se stopnjuje kompleksnost besedilne zgradbe in jezikovni razpon: od 
preprostih besed (stopnja A1 po SEJO), preprostega vsakdanjega jezika (A2, B1), 
jasnega in preprostega jezika (B2), standardnega jezika ali poznane različice (C1) 
do razumevanja tako rekoč vseh oblik pisnega jezika. Vse do vključno stopnje 
C1 je predvideno le branje oz. sprejemanje sodobnih literarnih besedil, šele na 
najvišji stopnji (C2) pa naj bi bil uporabnik TJ sposoben poseči tudi po (starejših) 
klasičnih literarnih besedilih.
Ob pregledu učbeniških gradiv za slovenščino kot drugi in tuji jezik (v nadalje-
vanju SDTJ) za mladostnike in za odrasle4 ugotovimo, da so literarna besedila 
v različnih, razmeroma majhnih deležih vključena v osem od pregledanih 15 učbe-
nikov,5 le v štirih od teh osmih pa so tudi klasična literarna besedila (gl. Tabelo 1) 
– ta razumem kot prvovrstna, splošno sprejeta, temeljna dela književnosti, ki so 
bila izdana do 2. svetovne vojne in so obdržala veljavo skozi čas (Cuddon 1999: 
138; Kmecl 1995: 105; Lombardi 2019). Na splošno v učbenikih med literarnimi 
besedili prevladujejo besedila sodobnih avtorjev, klasiki pa se v večjem številu 
pojavijo šele na višjih stopnjah (B2, C1).6
S tega vidika se morda zdi presenetljiva uvrstitev dveh Prešernovih pesmi v uč-
benik Čas za slovenščino 2 (Knez idr. 2015), namenjen učenju slovenščine na 
stopnji A2. V razdelku Medpredmetno povezovanje, kamor sta umeščeni, učen-
ci spoznavajo terminologijo posameznih šolskih predmetov. Tako Kam? služi za 
predstavitev literarnoteoretičnih pojmov (avtor, naslov, verz, vrstica, rima, kitica). 
Ob pesmi sta tudi slovarček težjih besed, razloženih s sinonimi, in naloga za razu-
mevanje besedila v obliki vprašanj s ponujenimi odgovori z mislijo, da je pesem 
s pomočjo dodatnih pojasnil na tej stopnji znanja slovenščine vendarle mogoče 
do neke mere razumeti. Zdravljica pa se pojavi v razdelku, ki se navezuje na šol-
ski predmet zgodovina. 7. kitica Zdravljice je zapisana na ilustraciji ob besedilu,
4 Pregled je zajel 15 učbenikov, izdanih na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki se tre-
nutno pogosto uporabljajo pri pouku SDTJ (prim. Knez idr. 2021: 261–262, 342–343; Gril 2022: 
123–124), in sicer: Jerman idr.: Slovenščina ekspres 1; Petric Lasnik idr.: A, B, C … gremo; Petric 
Lasnik idr.: Gremo naprej; Liberšar idr.: Naprej pa v slovenščini; Markovič idr.: Slovenska beseda 
v živo 1a in 1b; Markovič idr.: Slovenska beseda v živo 2; Markovič idr.: Slovenska beseda v živo 3a 
in 3b; Markovič idr.: S slovenščino nimam težav; Ferbežar, Domadenik: Jezikovod; Đukanović idr.: 
S slovenščino po svetu; Kern idr.: Pot do izpita iz slovenščine; Knez idr.: Čas za slovenščino 1 in 2. 
Učbeniki so sicer namenjeni učenju SDTJ, v nadaljevanju prispevka pa se osredotočam predvsem 
na slovenščino kot TJ.
5 Iz analize učbenikov, ki jo je opravila Likar Stanovnik (2016: 16), lahko ugotovimo, da je v učbeni-
kih za odrasle, v katerih so prisotna literarna besedila, teh povprečno 6,88 % – največji delež tovr-
stnih besedil je opazila v učbeniku Slovenska beseda v živo 2 (10,1 %), najmanjšega pa v učbeniku 
Slovenska beseda v živo 1b (0,5 %).
6 O razlogih za vključevanje literarnih besedil v pouk drugega ali tujega jezika gl. npr. Pezdirc Bartol 
2003: 6–7; McKay 2014. 
JIS_4_2022_FINAL.indd   4 3. 02. 2023   12:24:45
5Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
učbenik stopnja 
po SEJO
klasična literarna besedila število klasičnih 
literarnih besedil : 
število sodobnih 
literarnih besedil
Čas za 
slovenščino 2
A2 France Prešeren: Kam?
France Prešeren: Zdravljica (7. kitica)7
2 : 0
S slovenščino 
nimam težav
A2–B1 Josip Jurčič: Deseti brat (odlomek)
France Prešeren: Zdravljica (7. kitica)
2 : 5
Slovenska 
beseda v živo 3a
B2–C1 Ivan Cankar: Skodelica kave (odlomek)
Fran Levstik: Martin Krpan (odlomek)
Vladimir Bartol: Alamut (odlomek)
3 : 4
Jezikovod C1 Alojz Gradnik: Devin
France Prešeren: Od lepe Vide (odlomek)
Ivan Cankar: Lepa Vida (odlomek)
Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (odlomek)
4 : 4
Tabela 1: Klasična literarna besedila v učbenikih SDTJ za najstnike in za odrasle
ki predstavlja nekaj ključnih točk slovenske zgodovine. V njem sta na kratko pred-
stavljena tudi Prešeren in njegovo ustvarjanje. Ob Zdravljici so torej izpostavljene 
bolj sociokulturne informacije.
Izkušnje kažejo, da je zanimanje za slovensko literaturo večje pri učečih se slo-
venščine kot TJ na tečajih in med študenti v tujini (prim. z opombo 8) kot pa 
med udeleženci tečajev v Sloveniji, kjer se slovenščine učijo kot drugega jezika. 
Spoznavanje sociokulturnih vsebin, torej tudi slovenske literature, je npr. močan 
motivacijski dejavnik za učenje slovenščine kot TJ pri študentih slovenščine na 
poljskih univerzah,8 večina teh študentov se slovenščine uči na stopnjah, nižjih 
od C (Jugović idr. 2014: 150; Jugović 2017: 177). V prispevku imam zato kot cilj-
no publiko v mislih predvsem študente slovenščine kot TJ. Zastavlja se vprašanje, 
kako literarne klasike kot reprezentativni, integralni element slovenske kulture 
uspešno vključiti v pouk slovenščine kot TJ vsaj že na nadaljevalnih stopnjah, ne 
šele na najvišjih, in učečim se omogočiti njihovo branje. 
Pezdirc Bartol (2003: 10) meni, da je »smiselno in zaželeno, da učenci poznajo 
najpomembnejše pisatelje in naslove vrhunskih, reprezentativnih stvaritev, na-
pisanih v jeziku, ki se ga učijo«, opomni pa, da so lahko klasična besedila »za 
učence z omejenim jezikovnim znanjem neprimerna in ne spodbujajo želje po 
7 Poleg teh dveh literarnih besedil se v učbeniku pojavi še besedilo iz ljudskega slovstva: pripovedka 
Miška je šla k čevljarju.
8 Na poljskih univerzah je prav želja po spoznavanju Slovenije in njene kulture eden od glavnih ra-
zlogov za odločitev za študij slovenščine ali obiskovanje lektorata slovenščine (Jugović 2017: 177; 
prim. tudi Jugović idr. 2014). Študenti so si v anketi, ki so jo izvedle Jugović, Gojkošek in Šuler 
Galos (2014), želeli, da bi bilo v pouk vključenih več sociokulturnih vsebin: »poleg konverzacije 
(60 %) in prevajanja (55 %) si želijo bolje spoznati prav slovensko kulturo, književnost, zgodovino 
in umetnost (55 %), popkulturo in alternativno kulturo (45 %), znane Slovence, običaje, vsakdan 
in kulinariko (40 %), torej vsebine, s katerimi si študenti sestavljajo integralno podobo Slovenije« 
(Jugović 2017: 183).
JIS_4_2022_FINAL.indd   5 3. 02. 2023   12:24:45
6 Matej Klemen
branju ter zanimanja za literaturo« ter zanje pomenijo »le nerazumljivo nizanje 
besed.« Opozarja na težave pri sprejemanju starejših besedil, ki »vsebujejo šte-
vilne arhaizme, ki pri učencih povečujejo občutek neznanja, hkrati pa ta besedila 
opisujejo časovno, kulturno in idejno oddaljene pojave« (Pezdirc Bartol 2003: 11). 
Časovna, jezikovna, izkustvena, idejna oddaljenost (prim. Lazar 1993: 3), kom-
pleksnost, jezikovna zahtevnost in nevsakdanja raba jezika, nerazumevanje druž-
benega in kulturnega konteksta, pa tudi praktična (učiteljska) težava: pomanjkanje 
časa za pripravo in premalo časa pri pouku so argumenti, ki govorijo proti rabi 
klasikov pri pouku slovenščine kot TJ. Na drugi strani pa njihova nadčasovnost, 
prvo vrstnost in reprezentativnost, pa tudi jezikovna in stilistična inventivnost, po-
menska večplastnost in s tem možnost različnih interpretacij, tematska aktualnost, 
avtentičnost itn.9 govorijo ravno nasprotno. 
Ukvarjanje s klasičnimi literarnimi besedili pri pouku slovenščine kot TJ pomeni 
spoznavanje slovenske jezikovne ustvarjalnosti in seznanjanje učečih se s sloven-
sko kulturo, vendar je treba pri njihovem vključevanju v pouk upoštevati tudi širše 
cilje in namen pouka, učence in njihove sporazumevalne potrebe, raznolika zani-
manja, zmožnosti itn. 
V nadaljevanju prispevka se omejujem na rabo besedil Ivana Cankarja kot nespor-
nega klasika slovenske literature in dejavnostim ob njih pri pouku slovenščine kot 
TJ. Prej navedenim splošnim značilnostim klasičnih besedil se pri Cankarjevih 
kot poseben izziv za pouk slovenščine kot TJ pridružujejo še nekatere lastnosti, ki 
veljajo za posebne kvalitete njegovih besedil: npr. posebna oblikovanost jezika,10 
Cankarjev občutek za jezik, »ki ima naravno govorno zaledje in ni skonstruiran, 
a je vendar visoko kultiviran« (Pogorelec 2011: 107), metaforika, simboličnost, 
poetičnost itn. (prim. Pogorelec 2011; Smolej 2018a). Zastavlja se vprašanje, ali 
bodo in v kolikšni meri bodo učenci slovenščine kot TJ lahko opazili in doje-
li značilnosti Cankarjevega sloga, ki so govorcem slovenščine kot prvega jezika 
dostopne lažje oz. z manj težavami. Po drugi strani pa tudi vprašanje, kako lahko 
tako literarno besedilo pripomore k razvoju sporazumevalne zmožnosti, in sicer 
jezikovne in ne samo sociokulturne. Odprto ostaja tudi vprašanje literarne zmož-
nosti tujejezičnih govorcev in doživljanja literarnega besedila kot literarnega.
Cilj pouka slovenščine kot TJ je predvsem razvoj sporazumevalne jezikovne 
zmožnosti (prim. Program SDTJ: 12), ne pa načrtno razvijanje literarne zmožnosti 
in s tem posebne občutljivosti za literarna besedila (kar je npr. cilj pri pouku knji-
ževnosti pri slovenščini kot prvem jeziku v osnovni in srednji šoli). Pri obravnavi 
literarnih besedil se zato lahko zgodi, da jih pri pouku TJ instrumentaliziramo 
zgolj za poučevanje jezika prek jezikovnih vaj. S takim pristopom pa je prezrta 
njihova osnovna lastnost: literarnost – besedilo, zreducirano na raven jezikovne 
vaje, izgubi svoj literarni potencial, npr. naloga za vstavljanje besed v pravilni 
9 Nekatere naštete lastnosti seveda veljajo tudi za druga literarna besedila.
10 Smolej (2018b: 11–12) v zvezi s tem omenja simetrijo, besedni red, nominalni slog, prosti stavek, 
paralelizem in igro menjave polisindetona v asindeton oz. nasprotno ter aktualizacijo frazemov.
JIS_4_2022_FINAL.indd   6 3. 02. 2023   12:24:45
7Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
obliki v še tako kakovostno in cenjeno literarno besedilo ne pomeni spoznavanja 
literature in užitka ob njej. Pri vključevanju literarnih besedil v pouk slovenščine 
kot TJ moramo zato učenca jezikovno in kontekstualno opremiti za soočanje s ta-
kim besedilom ter mu omogočiti, da ga bo zmogel razumeti in tudi doživeti kot 
literarno, torej da bo ob njem (estetsko) užival, hkrati pa z didaktizacijo poskrbeti, 
da bo razvijal svojo sporazumevalno jezikovno zmožnost.
Čim globlje razumevanje literarnega besedila ter posledično bralni in estetski 
užitek dosežemo s premoščanjem prej omenjenih težav, ki jih predvidevamo pri 
obravnavi klasikov, in sicer tako, da besedilo prek ustreznih nalog oz. dejavno-
sti približamo učencem, da ga naredimo zanje relevantno, torej, da ga povežemo 
z njihovo osebno izkušnjo, njihovim svetom (prim. Carter in Long 1997: 5–6) in 
jim olajšamo (samostojen) vstop v besedilo.
2 Cankarjeva besedila v učbenikih za SDTJ
V učbenikih za SDTJ za najstnike in odrasle, ki so izšli pri Centru za slovenščino 
kot drugi in tuji jezik, se pojavita dve Cankarjevi besedili: odlomek iz črtice Skode‑
lica kave v učbeniku Slovenska beseda v živo 3a (Markovič idr. 2009: 23) in odlo-
mek iz drame Lepa Vida v učbeniku Jezikovod (Ferbežar in Domadenik 2005: 34).11 
Odlomek iz Skodelice kave je v učbeniku uvrščen na konec 1. enote Življenje je 
lahko tudi takšno in se navezuje na temo enote (osebna identiteta, h kateri sodijo 
tudi dogodki, ki posameznikovo življenje in njegov odnos do soljudi posebej za-
znamujejo). Ob odlomek sta umeščena seznam 12 težjih besed in besednih zvez, 
razloženih s sinonimi, in ilustracija. Dejavnosti pred branjem niso predvidene,12 
so pa oblikovane štiri naloge po branju. Prva ob vprašanjih preverja osnovno ra-
zumevanje besedila in tudi usmerja v nadaljnjo interpretacijo, druga besedilo iz-
koristi jezikovno in opozarja na karakterizacijo literarnih oseb (učenci iz besedila 
izpisujejo izraze za opis značaja in zunanjosti), tretja se prav tako osredotoča na 
besedišče (v besedilu učenci označijo besede oz. besedne zveze, ki si jih želijo 
zapomniti, in jih uporabijo v svojih primerih), zadnja dejavnost pa je na nek na-
čin povzemalna: kot naloga za kreativno pisanje učencem nalaga pisanje zgodbe 
z vidika matere – predvideva torej vključevanje prej obravnavanega besedišča in 
11 Delo s Cankarjevimi besedili je sicer predlagano tudi v drugih priročnikih in člankih. Pezdirc Bartol 
v Literarni sestavljanki, priročniku za uporabo literarnih besedil pri pouku SDTJ, v naloge, kjer se 
učenci ukvarjajo z začetki in konci treh zgodb, vključi tudi začetek in konec Cankarjeve črtice A jaz 
pojdem (Pezdirc Bartol 2003: 70–76). V priročniku Povej naprej ena od dejavnosti predlaga branje 
zbirke Moje življenje (Bešter in Črnivec 1996: 133), Krakar Vogel (1997) pa delo z odlomkom iz 
Pohujšanja v dolini Šentflorjanski.
12 Čeprav predbralne dejavnosti v učbeniku niso navedene, jih skladno z metodiko poučevanja SDTJ 
pričakujemo. Za delo z besedili so avtorice učbeniške serije Slovenska beseda v živo pripravile ob-
sežne napotke v priročnikih za učitelje, zlasti v Priročniku za učitelje k učbeniku Slovenska beseda 
v živo 2 (Markovič idr. 2009), in tudi za literarna besedila predlagajo različne dejavnosti pred bra-
njem, med njim in po njem. Vlogo predbralnih dejavnosti opravljajo tudi predhodna besedila v enoti 
in naloge ob njih.
JIS_4_2022_FINAL.indd   7 3. 02. 2023   12:24:45
8 Matej Klemen
struktur, pa tudi nekaterih vidikov literarnega branja: vživljanje v literarno osebo, 
dopolnjevanje praznih mest v besedilu, upoštevanje vidika pripovedovalca, razu-
mevanje strukture pripovedi ipd. Dejavnosti torej odlomek izkoristijo za ukvarja-
nje z jezikovnimi in tudi literarnimi elementi besedila.
Učbenik Jezikovod odlomek iz Lepe Vide uvrsti v sklop štirih literarnih besedil, ki 
se navezujejo na temo 2. enote Izseljevanje.13 Ob odlomku je kratka predstavitev 
avtorja. Za vsa štiri besedila skupaj sta oblikovani dve nalogi: prva je usmerje-
na v razumevanje posameznega besedila in se ukvarja z glavno osebo (njenim 
opisom in karakterizacijo), enako tudi druga, pri kateri naj bi učenci na podlagi 
odlomkov izbranih besedil oblikovali lik ženske oz. lepe Vide, kot se pojavlja 
v slovenski literaturi, učence pa spodbuja tudi, naj predstavijo podoben lik iz svoje 
literature. Z besediščem se dejavnosti ne ukvarjajo eksplicitno. V nadaljevanju 
enote so za ponazoritev slovnične vsebine (raba glagolskih časov) uporabljeni tudi 
citati iz obravnavanih literarnih besedil. Besedilo je izkoriščeno predvsem temat-
sko, opozori pa na pojavljanje določenih motivov v različnih književnostih in ga 
na ta način uporabi za razvijanje medkulturne zmožnosti. 
Analiza dejavnosti ob obeh Cankarjevih besedilih pokaže, da upoštevajo njuno 
literarnost in pozornost usmerjajo tudi na posamezne elemente literarnega bese-
dila, npr. na karakterizacijo literarnih oseb, pripovedovalca. Besedili torej nista 
uporabljeni »zgolj za popestritev slovničnih struktur, za tematsko zaokrožitev ali 
iztočnico za pogovor o splošnih stvareh«, kot je za literarna besedila v nekaterih 
učbenikih SDTJ ugotavljala Samide (2008: 329), temveč dejavnosti ob obeh be-
sedilih upoštevajo referenčni okvir literature, razvijajo literarno, obenem pa tudi 
jezikovno zmožnost.
3 Delo z odlomkom iz romana Na klancu pri pouku slovenščine kot TJ
V nadaljevanju predstavljam primer dela z odlomkom iz Cankarjevega romana 
Na klancu.14 Gre za prve tri odstavke 4. poglavja Izgnanci, ki govorijo o preselitvi 
družine Mihovih na klanec. 
Besedilo je za vključitev v pouk slovenščine kot TJ primerno iz več razlogov: 
odlomek je iz reprezentativnega Cankarjevega romana, je vsebinsko zaokrožen 
(ni potrebno poznavanje predzgodbe, da bi ga razumeli), zaradi večdelne zgradbe 
– vsak del ima svoj poudarek (predstavitev kraja v 1. delu, v 2. delu opis stanova-
nja in družine, v 3. opis literarnih oseb Francke in Toneta ter njunega odnosa) – 
omogoča tudi obravnavo po delih, v njem se pojavljata motiv klanca in motiv 
13 Poleg odlomka iz Cankarjeve Lepe Vide so še odlomek iz Prešernove pesmi Od lepe Vide, Gradni-
kova pesem Devin in odlomek iz romana Borisa Pahorja Mesto v zalivu.
14 Odlomek je skupaj s pesmimi, odlomki iz pisem, dram, romanov, črtic itn. vključen v Antologijo literatu‑
re Ivana Cankarja (2018). Besedila v antologiji so prevedena v 21 tujih jezikov, kar učencem omogoča, 
da obravnavani odlomek lahko preberejo tudi v svojem jeziku (ali drugem jeziku, ki ga morda znajo). 
JIS_4_2022_FINAL.indd   8 3. 02. 2023   12:24:46
9Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
(žrtvujoče se) matere, ki sta ena najbolj prepoznavnih Cankarjevih motivov, poleg 
tega pa tudi drugi motivi in teme, npr. motiv (revne) četrti, motiv preselitve in 
družbena tematika, ki ponujajo možnost navezave na učenčevo lastno izkušnjo. 
Dolžina (473 besed) je primerna za krajšo časovno obravnavo.
Naloge ob besedilu zajemajo dejavnosti pred branjem, med njim in po njem, pri 
tem pa je velik del namenjen prav dejavnostim pred branjem, h katerim se lahko 
vrnemo tudi pri analizi oz. interpretaciji besedila.15 Prek dejavnosti pred branjem 
se učenci slovenščine kot TJ pripravljajo na jezikovno čim bolj samostojen vstop 
v literarno besedilo, v njih pa je izpostavljenih tudi nekaj jezikovno-slogovnih in 
besedilnostrukturnih značilnosti, katerih razumevanje bo učencem omogočilo laž-
je, globlje in (estetsko) polnejše branje ter večji bralni užitek, kot bi ga bili deležni 
brez tovrstne priprave.
Obravnavo začnemo z dejavnostjo za pisanje: v petih minutah učenci vsak zase na-
pišejo besedilo o ulici ali kraju, kjer so se rodili ali kjer so najdlje živeli.16 Teh besedil 
učitelj ne pregleduje, niti jih učencem ni treba deliti z drugimi, saj gre lahko za precej 
osebna besedila.17 Naslednja naloga je prav tako osebno naravnana: učenci morajo 
vsak zase našteti pet predmetov, ki so v njihovem stanovanju. Učenci v naslednjem 
koraku predmetom dodajo pridevnike.18 Obe dejavnosti aktivirata predhodno znanje 
učencev (besedišče, strukture, opis kot besedilno vrsto) in jih emocionalno pripravi-
ta na odlomek, usmerjeni pa sta tudi v temo (bivanjsko okolje) in posamezne motive 
iz odlomka (v 2. odstavku obravnavanega odlomka so kot oprema izbe omenjeni 
postelja, omara, miza, zagrinjalo; v 3. še duri in okno). V fazi analize sloga se lahko 
k tej nalogi vrnemo ter primerjamo predmete, ki jih imajo Mihovi v Cankarjevem 
romanu, in predmete, ki so jih izbrali učenci. Tretja naloga19 z asociacijami na barve 
zbuja prosti tok misli, priklicuje osebno doživljanje in opozarja na simbolni pomen, 
ki ga imajo barve. Izbrane barve se pojavljajo v odlomku in prispevajo k ustvarjanju 
vzdušja v njem. Po branju je zanimivo analizirati rabo posameznih barv, npr. dvoj-
no simboliko bele kot pozitivne (bela poslopja) in negativne (z belim kamenjem, 
z belim platnenim zagrinjalom). Premisleki o zapisanem pri drugi in tretji nalogi po 
branju ob tem odpirajo tudi možnosti medkulturne primerjave. 
Jezik, uporabljen v klasičnih besedilih, se razlikuje od jezika, ki ga učeči se spo-
znavajo pri pouku slovenščine kot TJ. Na ravni besedišča pri tovrstnih starejših 
besedilih del besedišča predstavljajo manj frekventne in/ali arhaične besede, kar 
15 Navodila za posamezne dejavnosti so predstavljena v opombah. Predlagane naloge so izvedljive 
v dveh šolskih urah. Bile so preizkušene s študenti slovenščine kot TJ na lektoratih v Katovicah, Ljub-
ljani, Pragi, na tečajih za najstnike na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, z učitelji SDTJ in 
drugimi. Priporočam, da je za obravnavo odlomka znanje slovenščine učencev vsaj na stopnji B. 
16 Naloga 1: »V 5 minutah napišite nekaj o ulici, kjer ste živeli najdlje/ste bili rojeni. Ves čas morate 
pisati.«
17 Takšno dejavnost kot uvodno sicer v modelu za obravnavo poezije predlaga Schultz (1996: 926). 
18 Naloga 2 – 1. del: »Naštejte 5 predmetov, ki so v vašem stanovanju.«, 2. del: »Vsakemu predmetu 
dodajte en pridevnik.«
19 Naloga 3: »Napišite asociacije k besedam: bela, siva, rumena.«
JIS_4_2022_FINAL.indd   9 3. 02. 2023   12:24:46
10 Matej Klemen
za učence slovenščine kot TJ predstavlja poseben problem. Če želimo ob branju 
doseči učenje jezika preko branja, moramo namreč za obravnavo izbrati besedilo, 
v katerem je učečim se večina besedišča že znanega, in sicer okoli 95–98 % (prim. 
Nation 2007: 3). Da bi zmanjšali delež neznanih besed in omogočili učenje preko 
branja ter da bi branje potekalo čim bolj nemoteno in bralec med branjem ne bi 
posegal po slovarjih (oz. drugih jezikovnih priročnikih), je treba učence pripraviti 
tudi na besedišče. To je mogoče narediti z dejavnostjo, pri kateri izbrane besede iz 
odlomka razvrščajo v različne skupine.20 Izbrane so besede, ki so učencem znane 
(npr. hiša, kosilo), in tudi take, za katere predvidevamo, da jih še ne poznajo (npr. 
izba). Besede so izbrane tako, da jih učenci lahko razvrstijo v različne pomenske 
skupine, ki jih sami poimenujejo (npr. deli stavbe, družina, telo). Med besedami 
pa so tudi take, ki na prvi pogled ne sodijo v nobeno od njih (npr. boj, življenje). 
Z združevanjem besed v skupine se ustvarjajo pomenske povezave med besedami 
(prim. Šifrar Kalan 2012). S tem učence pripravimo na dobesedni pomen besed 
in jih posredno senzibiliziramo za njihove konotativne in simbolne pomene – pri 
Cankarju je namreč pomemben moment tudi simbolna razsežnost besed. Pri anali-
zi odlomka se lahko vrnemo k skupinam besed in opazujemo, kako se posamezna 
skupina besed povezuje z besedilom, kakšno vlogo ima ipd.: npr. osebe so pred-
stavljene s spremembami delov telesa (npr. oči so ji upadle, usahnile, lica so bila 
ozka). Nalogo učenci izvajajo v skupinah, kar pomeni, da se bodo pri razvrščanju 
pogovarjali, razlagali, pogajali v slovenščini in tako ob leksikalni zmožnosti raz-
vijali tudi dejavnost govorjenja.
Naslednja naloga21 prav tako na ustvarjalen način povezuje nekaj ključnih besed 
iz odlomka: miza, kri, kruh, koča in skrb.22 Učenci iz njih sestavijo točno 25 besed 
dolgo besedilo.23 Ker niso seznanjeni z odlomkom (in s Cankarjem), zgodbe na-
pišejo neobremenjeno. Čeprav se naloga zdi precejšen izziv, jo po izkušnjah hitro 
(v nekaj minutah) in kreativno opravijo. V nalogah za kreativno pisanje se poleg 
razvijanja zmožnosti pisanja v TJ in razvijanja občutka za jezik lahko zmanjša 
strah pred »pravilno« uporabo jezika, saj rešitev ni ena sama.
Po tovrstni pripravi, kjer se izmenjujejo samostojno in skupinsko delo ter pisanje 
in govorjenje, sledi branje besedila. Carter in Long (1997: 83) za deskriptivne 
odlomke, med katere spada tudi obravnavani, priporočata tiho branje. Tiho branje 
vsakemu učencu omogoči, da samostojno (v svojem tempu) dojame besedilo. Ob 
besedilu lahko pripravimo tudi glosar s potencialno problematičnimi besedami, 
vendar predpostavljamo, da smo ga s prejšnjimi dejavnostmi že uspešno skrčili na 
zelo omejen obseg.
20 Naloga 4: »Delajte v parih in naštete besede razvrstite v različne skupine: poslopje, hiša, življenje, boj, 
živina, koča, okno, streha, kamenje, pokopališče, grmičevje, izba, pritličje, nadstropje, dolina, klanec, 
družina, oče, otroci, kruh, hleb, kosilo, oči, lica, lasje, kri, skleda, komolec, obraz, hribovje, jama.«
21 Naloga 5: »Napišite besedilo in vanj vključite besede: miza, kri, kruh, koča in skrb. Besedilo naj bo 
dolgo točno 25 besed.«
22 Besede so med pogostejšimi polnopomenskimi v odlomku: petkrat je omenjena miza, po trikrat pa 
kri, kruh, koča in dvakrat skrb. 
23 Ideja za nalogo je povzeta po knjigi Language through Literature (Bassnet in Grundy 1993: 33–34).
JIS_4_2022_FINAL.indd   10 3. 02. 2023   12:24:46
11Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
Po branju sledi skupinski pogovor24 o razumevanju odlomka z nekaj osnovnimi 
vprašanji o poteku dogajanja, osebah (za zagonetno se po navadi izkaže že vpra-
šanje, koliko članov ima družina) ter tudi globlja analiza in interpretacija, npr. 
pogovor o klancu kot prispodobi za revščino. 
Naslednja naloga, pri kateri učenci v besedilu prečrtajo za dogajanje nebistve-
ne informacije,25 je pravzaprav uvod v slogovno analizo besedila. Po radikalnem 
črtanju ostane samo prvi stavek: »Mihovi so se preselili na klanec«. Ob analizi 
prečrtanih delov besedila ugotovimo, da je v njih veliko pridevnikov, odvisnih 
stavkov v vlogi atributa in da besedilo hitreje teče, če tega ni. Analizo sloga lahko 
nadaljujemo z opazovanjem pridevnikov,26 zlasti tistih, ki označujejo barve, njiho-
ve simbolike in vloge pri ustvarjanju vzdušja (prek opazovanja pridevnikov se npr. 
kruh pokaže kot svetla točka v bedi klanca). Pri tem pa se vračamo na rezultate 
dejavnosti pred branjem.
Odlomek ponuja možnost aktualizacije, npr. pogovor ali tvorjenje novih (nelite-
rarnih) besedil o posebnem značaju ali problematiki posameznih mestnih četrti, 
revnih in prestižnih območjih v mestih, lokal patriotizmu, lahko se navežemo na 
osebne izkušnje učencev, npr. selitev. To lahko izkoristimo pri novih nalogah, npr. 
pri pisni predstavitvi lastnega mesta, problemskem pisanju ali razpravi o razre-
dni razslojenosti družbe, (ne)možnosti napredovanja na družbeni lestvici za osebe 
z družbenega dna, pomenu izobrazbe pri tem ipd.
Ob obravnavo odlomka je smiselno umestiti tudi predstavitev avtorja in njegovega 
dela. Pri Cankarju pri tem ne gre le za sociokulturno informacijo, temveč se odpira 
možnost za interpretacijo avtobiografskih motivov, ki se pojavljajo v njegovih 
delih.
4 Model obravnave klasikov
Dejavnosti ob odlomku iz Cankarjevega romana Na klancu predstavljajo primer 
dela s klasiki. Tako oblikovane naloge, ki vključujejo vse štiri sporazumevalne 
dejavnosti: govorjenje in ob njem poslušanje ter branje in pisanje, razvijajo spo-
razumevalno jezikovno zmožnost, obenem pa tudi občutljivost za specifiko lite-
rarnega besedila (opozarjajo na njegovo emocionalno komponento, na simbolnost 
motivov in jezika, na posebno oblikovanost jezika) in omogočajo (sorazmerno 
samostojno) estetsko doživljanje literarnega dela. 
24 Naloga 6: učenci odgovarjajo na vprašanja, npr.: Kam se je preselila družina?, Kdo živi na klancu?, 
Kakšne so hiše na klancu?, Kakšen je klanec?, Koliko oseb je v družini?, Kako družina doživlja 
selitev na klanec?, Katere predmete ima družina v stanovanju?, Kakšna je Francka?, Kakšen je njen 
mož?
25 Naloga 7: »V prvem odstavku prečrtajte vse, kar lahko pogrešite, da bo dogajanje ostalo enako.«
26 Naloga 8: 1. del – »V besedilu poiščite pridevnike. Kateri so pozitivni? Kateri ne?«, 2. del – »V 
besedilu poiščite barve. Katere so pozitivne? Katere ne?«
JIS_4_2022_FINAL.indd   11 3. 02. 2023   12:24:46
12 Matej Klemen
Posebna pozornost in velik del časa sta namenjena dejavnostim pred branjem, ki 
omogočajo večplastno (čustveno in jezikovno) pripravo na branje besedila, ustvar-
jajo potrebni kontekst za sprejemanje besedila in vplivajo na bralčeva pričako-
vanja. Predbralne naloge ne namigujejo eksplicitno na obravnavano besedilo, ne 
razkrivajo njegove vsebine, temveč učence pripravljajo na posamezne elemente 
v njem, npr. na dogajalni prostor, v besedilu uporabljeno besedišče (prim. Carter in 
Long 1997: 22). Delujejo na videz nepovezano, vendar so oblikovane po principu 
mozaika, ki se sestavi ob branju literarnega besedila.
S (tihim) branjem se začne bralčevo soočanje z besedilom. Sledi mu ponovno bra-
nje besedila in naloge za analizo besedila, ki bralcu odkrivajo različne vsebinske 
in slogovne plasti literarnega besedila, postopno od bolj do manj očitnih. Analiza 
sloga opozarja na nekatere elemente literarnega dela – učenci (vodeno) opazujejo 
njihovo uporabo v literarnem delu in razumejo, kako delujejo na bralca (prim. z le-
stvico Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil (vključno z leposlovjem), CEFR 
Companion Volume 2020: 107–108) –, ki bi jih morda pri samostojnem (nevode-
nem) branju spregledali in se ne bi znali izraziti o njih. Te naloge se navezujejo 
na predbralne dejavnosti. V zaključku obravnave so naloge za aktualizacijo in na-
vezavo na bralčevo lastno izkušnjo. Dejavnosti omogočajo oblikovanje osebnega 
odziva in ga tudi usmerjajo (npr. z navezavo na osebno izkušnjo). Poglobljenost 
osebnega odziva na besedilo pa je odvisna od stopnje jezikovnega znanja (prim. 
z opisniki v lestvici Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno 
z leposlovjem), CEFR Companion Volume 2020: 107).
5 Sklep
Premišljene dejavnosti ob obravnavanju klasičnih literarnih besedil pri pouku slo-
venščine kot TJ razvijajo sporazumevalno jezikovno zmožnost ter učencem ob 
ustrezni pripravi omogočajo tudi užitek ob branju literature. Tak pristop k obrav-
navi klasikov, ki za učence slovenščine kot TJ predstavljajo poseben izziv, omo-
goča, da jih berejo (sicer vodeno) že na ravneh, nižjih od C2, kot to predvideva 
Dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru. 
Ker je branje literarnih besedil – ne le klasičnih avtorjev, temveč tudi drugih – ve-
činoma povezano z branjem zaradi užitka, mora tudi njihova obravnava pri pouku 
zasledovati isti cilj: dejavnosti naj bodo organizirane tako, da bo učenec ob njih 
in ob literarnem besedilu užival oz. kot pravita Susan Bassnet in Peter Grundy 
(1993: 2): »Ko se učeči se sooči z literarnim besedilom, naj tega ne stori v duhu 
ponižnosti (pristop v smislu ‘kako-bom-jaz-sploh-kdaj-razumel-kaj-je-ta-veliki-
-pisatelj-napisal’), temveč v duhu odkrivanja.« 
JIS_4_2022_FINAL.indd   12 3. 02. 2023   12:24:46
13Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
Viri
Ferbežar, Ina in Domadenik, Nataša, 2005: Jezikovod. Učbenik za izpopolnjevalce na teča‑
jih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji 
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.
Knez, Mihaela, Kern, Damjana, Alič, Tjaša, Klemen, Matej in Kralj, Katja, 2015: Čas za 
slovenščino 2. Učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za naj‑
stnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Markovič, Andreja, Halužan, Vesna, Pezdirc Bartol, Mateja, Škapin, Danuša in Vuga, Gita, 
2002: S slovenščino nimam težav. Učbenik za kratke tečaje slovenščine. Ljubljana: Center 
za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.
Markovič, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina in Stritar, Mojca, 2009: Slovenska beseda 
v živo 3a. Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljublja-
na: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Nidorfer Šiškovič, Mojca in Lutar, Mateja (ur.), 2018: Antologija literature Ivana Cankar‑
ja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Literatura
Bassnet, Susan in Grundy, Peter, 1993: Language through Literature. Longman: Harlow.
Bešter, Marja in Črnivec, Ljubica (ur.), 1996: Povej naprej. Priročnik metodičnih dejav‑
nosti za pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Center za slovenščino kot 
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete.
Carter, Ronald in Long, Michael N., 51997: Teaching Literature. Longman: Harlow.
CEFR Companion Volume = Common European Framework of Reference for Languages: 
Learning, Teaching, Assessment: Companion Volume, 2020. Svet Evrope. https://rm.coe.int/
common-european-framework-of-reference-for-languages-learning-teaching/16809ea0d4.
Cuddon, J. A. (revised by Preston, C. E.), 1999: Classic. Dictionary of Literary Term and 
Literary Theory. London: Penguin Books. 183. 
Gril, Patricija, 2022: Na tečaj: učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezi-
ka v Sloveniji. Pirih Svetina, Nataša in Ferbežar, Ina (ur.): Na stičišču svetov: slovenščina 
kot drugi in tuji jezik. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 117–127. (Obdobja 41).
Jugović, Tina, Gojkošek, Mateja in Šuler Galos, Jasmina, 2014: Študij slovenščine na Polj-
skem z vidika študentov. Tivadar, Hotimir (ur.): Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi 
in kulturi. 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljublja-
na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 147–158.
Jugović, Tina, 2017: Pouk slovenščine kot tujega jezika z vidika sociokulturnih vsebin 
na izbranih univerzah na Poljskem. Sotirov, Petar (ur.): Zeszyty Cyrylo-Metodiańskie (5). 
Lublin: Wydawnictwo UMCS. 175–184.
Kmecl, Matjaž, 1995: Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešović.
Knez, Mihaela idr., 2021: Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot dru‑
gega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik. Zaključno poročilo. 
Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
JIS_4_2022_FINAL.indd   13 3. 02. 2023   12:24:46
14 Matej Klemen
Krakar Vogel, Boža, 1997: Književno besedilo v lektoratu slovenščine za tujce. Bešter, 
Marja (ur.): Skripta 1. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: 
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti 
Filozofske fakultete. 35–51.
Lazar, Gillian, 1993: Literature and Language teaching: A guide for teachers and trainers. 
Cambridge: Cambridge University Press.
Likar Stanovnik, Petra, 2016: Vloga umetnostnih besedil pri poučevanju slovenščine kot 
drugega in tujega jezika. Zaključna aplikativna naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Lombardi, Esther, 2019: Literature Definitions: What Makes a Book a Classic? https://
www.thoughtco.com/concept-of-classics-in-literature-739770.
Markovič, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, 2009: Priročnik za učitelje k učbeniku Slo‑
venska beseda v živo 2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
McKay, Sandra Lee, 2014: Literature as Content for Language Teaching. Celce-Murcia, 
Marianne, Brinton, Donna M. in Snow, Ann (ur.): Teaching English as a Second or Foreign 
Language. Boston: National Geographic Learning. 488–500.
Nation, Paul, 2007: The Four Strands. International Journal of Innovation in Language 
Learning and Teaching 1/1. 2–13.
Pezdirc Bartol, Mateja, 2003: Literarna sestavljanka. Umetnostna besedila na tečaju slo‑
venščine. Ljubljana: DZS.
Pogorelec, Breda, 2011: Stilistika slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi 2. Smo-
lej, Mojca (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Program SDTJ = Slovenščina kot drugi in tuji jezik. Izobraževalni program za odrasle, 
2020. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta Univerze 
v Ljubljani. https://centerslo.si/knjige/ucbeniki-in-prirocniki/prirocniki-in-ucno-gradivo/
slovenscina-kot-drugi-in-tuji-jezik/.
Samide, Irena, 2008: Kdo se boji literature? Književna didaktika pri študiju tujega jezika. 
Krakar Vogel, Boža (ur.): Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Ljubljana: 
Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 
325–333. (Obdobja 25).
Schultz, Jean-Marie, 1996: The Uses of Poetry in the Foreign Language Curriculum. The 
French Review 69/6. 920‒932. 
Smolej, Mojca, 2018a: Od rokopisa do zbranih del: kompozicija odstavkov pri Ivanu 
Cankarju. Perenič, Urška in Bjelčevič, Aleksander (ur.): Starejši mediji slovenske knji‑
ževnosti: Rokopisi in tiski. Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete. 295–302. 
(Obdobja 37).
Smolej, Mojca, 2018b: Jezik v delih Ivana Cankarja. Nidorfer Šiškovič, Mojca in Lutar, 
Mateja (ur.): Antologija literature Ivana Cankarja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozof-
ske fakultete. 11–12.
Šifrar Kalan, Marjana, 2012: Poučevanje besedišča z vidika delovanja mentalnega leksiko-
na s primeri iz španskega jezika. Sodobna pedagogika 63/3. 68–84.
JIS_4_2022_FINAL.indd   14 3. 02. 2023   12:24:46
15Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika
Using Literary Classics in the Slovene Foreign Language Classroom:  
The Case of Ivan Cankar's Works
This paper deals with the question of how to include literary classics in the Slovene foreign language 
classroom. It outlines the specific qualities of such texts, and offers justification as to why their intro-
duction merits a thorough and organised approach. The paper analyses tasks based on Ivan Cankar's 
works in textbooks for students of Slovene as a foreign language. Alongside an excerpt from Cankar's 
novel Na klancu (On the Slope), the paper suggests a number of activities for developing communica-
tive language skills as well as an appreciation of the literature's aesthetic qualities.
Keywords: literary classics, Slovene as a foreign language, methodology, Ivan Cankar
JIS_4_2022_FINAL.indd   15 3. 02. 2023   12:24:46