G.Zver f&m>,knjižničar -as a ora drensovci. p»štnma plačana * gelavi*!. ^araCnitsa Xi«ša letno 30 Din, polletno 15 Diu, - za inozemstvo letno 60 Dia. Posamezna §tsw. i sir UREDNIŠTV0~~~UPRA va : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran 12.549 tatiagg sesal«® HI. LET© Cena agfassv M» oglasni strani: cela stran 500 Din, poi strani 300 Din. — Cena ,'oalim oglasom do 30 besed 10 Din, ''saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti išeskepSss se ste «f?ataje Mwrsse* SoSSffli«, 25. m®rs© 1934. ŠTEV, 13 Združitev nosili občin. Na osnovi novega občinskega zakona je bila lansko leto meseca septembra izvršena komasacija občin v dravski banovini. Namen združitve je bil, da ustvari večje občine, ki bi bile bolj sposobne izvršiti svojih nalog, kar je bilo majhnim edinicam onemogočeno. Postavila se je zahteva, da mora nova družena občina imeti najmanj 3000 prebivalcev. To pa se ni dalo dobesedno izvesti. Vzroki so bili razni : posebnost naših krajev, navezanost ljudstva do prejšnjih občin i. t. d. Kljub temu pa se je vendar posrečilo zmanjšati število občin skoraj na eno tretjino. Združitev občin je morala biti izvršena hitro, ker smo baš stali pred občinskimi volitvami. Naravno je, da zaradi [tega ni šlo vse tako, kakor bi r»i\o~ želetr* ter so bile storjene pogreške ali celo, da je bila zdru« žitev izvršena proti volji prebivalstva. V splošnem pa lahko rečemo, da je združitev občin v naši banovini bila rešena srečno in zadovoljivo. To je predvsem zasluga J. N. S., ki se je postavila na stališče, da mora pri tako važnem poslu sodelovati organizacija, v katerih so najboljši zastopniki našega ljudstva. Stališče stranke je upoštevala tudi naša vlada, zato je bila združitev izvršena po željah naroda Že takoj spočetka se je predvidevala možnost popravkov napak, ki so bile te dni izvršene. S tem se je pa tudi končalo delo pri združevanju naših občin, za vse sreze v naši banovini, z izjemo dolnjelendav-skega, za katerega bo odločitev sledila v nekaj dneh. Kakor pri nas tako tudi drugod niso bile izvršene obsežnejše spremembe. S to popravo je nastalo v naši banovini le pet novih občin. Z uredbo notranjega ministra so bili tudi določeni sedež[ novih občin. To vprašanje ni bilo težko. V kolikor so bili spori, so bili rešeni v sporazumu z lokalnimi činitelji G. notranji minister je z največjim razumevanjem dovršil to delo, ki je za bodoči razvoj naše banovine največjega pomena. Prejšnje politične stranke so hotele že v prejšnjih letih izvršiti to delo, s ni se jim posrečilo, ker je bilo njih izhodišče politika. Sedanje načelo pa je bilo gospodarsko, prometno in nacionalno vpraša- nje, za to je tudi ljudstvo zadovoljno. Občine se bodo mogle sedaj v pospešenem tempu lotiti sestave proračunov in končne ureditve vseh vprašanj, ki so se pojavile, odkar se je začelo delo za združitev naših občin. POLIC! Kč\ Nemški dolgovi v inozemstvu znašajo po poddtk h ae-r.Ške državne banke 18 in pol rniijarde. Polovica so dolgoročni dolgovi, ostanek pa kratkoročne obveznosti. Trgovinska pogajanja med našo in nemško delegacijo se vršijo v Beogrsdu, o katerih tudi pišejo inozemski časopisi. Tako pravi n*kš pariški dnevnik, da si skuša Nemčija zagotoviti prijateljsko gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. Zito so nemški delegati ponudili Jugoslaviji znatne olajšave glede carin, prometa in veterinarskih določb. Med Avstrijo, Italijo in Mad žarsko je bil v Rimu podpisan spo razurn. V ta namen sta se mudila pri Mussoliniju, GömböS in Dolifus. Rsra ska pogodba vsebuje med drugim tudi več določb o katerih pa bodo še posebej razpravljali. Kljub temu, da pogodba ni do podrobnosti znana, prevladuje prepričanje, da ne vsebuje ničesar kar bi opravičevalo nezaupanje drugih držav. V Italiji upajo, da bo mogla ta pogodba na srečen način uvesti sodelovanje z Msio antanto. Najbrž bo Avstrija dobila svobodni pas v tržaškem pristanišču, Madžarska pa v reškem. Sporazum ima tudi točke o carinskem dogovoru, da se olajšajo trgovinski odoošajs med vsemi tremi državami. Sociahio desnoSimtska stranka v naši drža?i ne bo obstojala. Notranji minister je v soglasju z ministrskim svetom izdal to naredbo, ker niso bili izpolnjeni bistveni pogoji, ki jih pred-pisuje zakon. Nemčija se hoče pomiriti z Avstrijo in so se tozadevni razgovori že vršili med Dol'fusscm in nemškim poslanikom na Dunaju. Nemčija obljublja, da bo podpirala Avstrijo, če se avstrijska vlada obveže, da nc bo skušala škoditi nemškim gospodarskim in političnim interesom, ter da ne bo preganjala avstrijskih narodnih soci. alistoNemt'ja se pa ne namerava vmešati v Avstrijsko notranjo politiko. Ta razgovor utegne biti usodna črta v Mussolinijevih računih. Grški parlament je na eni izmed zadnjih sej potrdil balkanski pakt. Ob tej priliki je imel zunanji minister Maksimos dolg govor, v katerem je obrazloži! navzočim poslancem vso važnost in vrednost sklenjenega pakta. Vsa skupščina je sprejela njegova izvajanja z nedeijenim cdobravanje-n. Med Poljsko in Nemčijo se odstranjujejo zsdnje ovire, ki so bile v napotje mirnega sožitja sosednih narodov. Tako ie nemška vlada raz-veljavila vse prepovedi poljskih listov v Nemčiji, istočasno pa je tudi poljs ka vlada preklicala prepovedi nemških listov na Poljskem. Češkoslovaška je pričela trgovinska pogajanja z Rusijo. Trgovinska pogodba, ki bo v kratkem skienjena, predvideva največje ugodnosti v izmenjavi biaga med obema državama. V Španiji je v prejšnjem tednu bilo dokžj nemirov. V Madridu je prišlo do spopadov med polfcijo in demonstranti. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Delavci so hoteli proglasiti v nekaterih kraj;h generalno stsvko, k&r pa se jim nš posrečilo. Do večjih nemirov do sed*j ni prišlo. Obmejni promet med ASbamjo in našo državo se je pred dnevi uredil s posebno pogodbo, ki je bila pod pisana v Tirani. Državni proračun je bi! po končan h debstÄ sprejet z ogromno večino. Za proračun je glasovalo 245 proti pa 19 poslancev. Še nekaj številk: razprava je trajala 16 dni. Skupščina je zasedala 180 ur v katerih je govorilo 472 govornikov. Zapisnik o proračunski razpravi obsega 80.000 strojepisnih strani. Že iz tega ie raz vidno, da je bila letošnja razprava v proračunu res vsestranska in temeljita. Prevladovala so skoraj izključno le gospodarska vprašanja in se je o politiki govorilo šele na drugem mestu Orslbn vsieposeifva grofa Szsgsary SMi se, da bo razpisana na dan 30. aprila t. 1. dražba za grad in park, kakor tudi vsa druga zemljišča. — Leta 5930 ie kupila občina M. Sobota od grof i Szaparyja grad in park, niarof, sadovnjak in še devet oralov zemlie ob Radgonski cesti in to za Din. 2 300.000.— Ta nakup je bil od strani Ministrstva financ odobren in za ta nakup dovoljeno Din. 2,000 000. -posojila. Dovoljenje se je izdalo v sraisiu svoječasno predložene parcelacije, kakor za postavitev šole ter bolnice. Radi neizvedijivosti bremena-prostega ze-mloknjižnega prenosa, se je moralo od te pogodbe odstopiti ter je šsta postala neveljavna. Tskrat se je mnogo razpravljalo radi tega nakupa, — ali je to za občino dobro, aii ne — ter so se izražala različna mnenja. Časi se precej spreminjajo ter bi bilo želeti, da javnost izve, kaj onerava sedaj storiti občina. Slišimo, da se bavi z idejo nakupa. Ali računa z današnjo finančno možnostjo? Vsekakor bi b?io potrebno v interesu vsega prebivalstva Murske Sobote, da se posluša javnost, že z cz'rom, da bodo nosili bremena vsi občani. Ksn^a ureditev naših občin Notranji minister je podpisal uredbo o reviziji komasacije občin in o določitvi definitivnega sedeža občin v naši banovini. V našem srezu se izloči bivša upravna občina Mlsjtinci :'z občine Martjanci in se priključi upravni občini Tešanovci. Iz občine Murska So-bota-okolica se izloči bivša uprayna občina Gr?dišče in se priključi upravni občini Tišina, Glasom uredbe bedo sedeži občin v sledečih krajih : 1.) Bodonci, 2) Csnkova, 3.) Gornja Lendava, 4) Gornja Siaveca, 5 ) Gornji Petrovci, 6 ) Križevci, 7.) Kupšinci, 8) Mačkovci, 9) Martjanci, 10 ) Murska Sobota, 11.) Murska Sobota-okolica, 12 ) Pertoča, 13 ) Pro-senjakovci, 14) Puconci, 15.) Roga-ševci, 16) Strukovci, 17.)ŠaJovci, 18) Tešanovci, 19. Tišina. Prazniki se bližajo. Ali ste si že ogledali krasna lihonoena darila v slaščičarni Notrggic M. Sobota ? Hitite, da ne zamudite priliko za nakup. Cene so nizke! UštVaril svojo kulturo", in odsev tè kulture Cankarjeve Hlapce» bomo videli v Soboti v pnhodnj h dneh. t Sostarle Mehsander. Pred dnevi je v Trdkovi nenadoma preminul vpokojeni šol. upravitelj g. Šoštarič Aleksander. Pokopali so ga v sredo, dne 7 t m. Dolg žalni sprevod se je zgrnil okrog črne jame, da izkaže zadnjo čast in slovo svojemu dolgoletnemu zvestemu prijatelju, iskrenemu tovarišu in nepozabnemu učitelju Cerkvene obrede je opravil čast. g. Madarac, pravoslavni župnik iz Čakovca. Ob odprtem grobu se je v imenu stanovskih tovari šev poslovil g. šol. nadzor. Velnar Jože. Orisal ga je kot izrazito zna-čajnega, nacijonalnega in delavnega učitelja, ki je vse svoje življenje po svetil vzgoji mladine, in dobrobit naroda. Po končanih študijah v čakov-cu in Šopronu je služboval na raznih mestih v Medimurju, Beli Krajini in Burgenlandu. 6 let je upraviteljeval na murskosoboški šoli; skoraj 10 let pa je služboval na šoli v Trdkovi, kjer je stopil leta 1930. v zasluženi pokoj. Njegova zaslugi je, da je danes Trdkovska šola enä najbolj o-premljenih šol z učili v vsem srezu. Znal je dobiti stike z brati Čehi, ki so mu pestali ria šolo brezplačna učila v vrednosti 25 000 Din. Šolska deca se je poslovila od svojega dolgoletnega upravitelja z v srce segajočo deklamacijo in pesmijo „Vigred." Izbris davka na šmarniGO Vsled številnih intervencij se je sedaj našemu narodnemu poslancu g. Benku Josipu posrečilo, da se je davek na šmarnico popolnoma ukinil in stari zbrisal. Uspeh teh intervencij je tembolj učinkovit, ker je bilo obdavčevanje šmarnice takorekoč dvakratno in fz tega razloga nepravilno. S tem je to pereče vprašanje, ki je povzroče-valo razburljive in opravičene proteste od strani prizadetih posestnikov, ugodno rešeno, zakar gre v prvi vrsti največja zahvala našemu narodnemu poslancu. T7ASA K F^ A J IT7 A Cankarjev večer. Lani 11. decembra je minilo 15 let, odkar Cankarja ni več. Pa čudo prečudno, dalje ko smo od njegove smrti, bolj ga spoznavamo, bolj ga ljubimo, apostola in pridigarja, velikega trpina in velikega klicarja, velikega zaščitnika vseh ponižanih in raz žaljenih. Kratka in nepomembna je bila njegova pot z Vrhnike, kjer je bil rojen leta 1876, na ljubljansko realko, nato na dunajsko tehniko, ki je pa ni dovršil, ker se je čisto posvetil pisateljevanju. Jedel je grenki kruh slo venskega pisatelja vse svoje žive dni, a bil je dovolj močan, da je kljuboval mogočnežem tega sveta, pa naj so zažigali njegove knjige, naj so njega samega zasmehovali, naj so ga sovražili in mu škodovali. Vedno in vedno je še našel v sebi toliko moči, da je delil tolažbo materi mučenici, delavcu trpinu, bebcu nesrečnežu, najbolj pa se mu je smilil naš narod, ki so ga vklepali tujci v svoje okove in mu odjedali vse pravice in mu zamorili že misel in željo po svobodi. O teh naukih nam piše in slika v svojih knjigah. Ni jih malo, cela knjižnica jih je. Po prvih poskusih v listih je izdal zbirko pesmi pod naslovom Erotika, nato Vinjete, drame : Jakob Ruda, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, povesti in satire : Na klancu. Ob zori, H ša Marije Pomočnice, Krpanova kobila, Zgodbe iz doline šentflorijanske, Za križem, Kurent, Milan in Milena. Najvažnejše pa so njegove izpovedi Križ na gori, Martin KaČur, Bela krizantema, velika izpoved hrepenenja Lepa Vida, obračun s h navci in farizeji Bela krizantema, njegova silna obtožba soc jalnih kri-v c je zapisana v Hlapcu Jerneju, vera v lepšo bodočnost izvirajoča iz globokega zaupanja v pravico v njegovih Podobah iz sanj. Cela velika zbirka je teh in drugih, tukaj nena-štetih, posebno poglavje pa tvorijo njegovi Hlapci. Najjasneje, najdoločneje nam je odgrnil zaveso Cankar ravno v Hlapcih. Pokazal nam je to žalost te žalosti, učitelja trpina, ki pač ima pe-roti, da bi zletel, pa so ga uklenili v kletko ter ga ukanili sa svobodo. Edini Jerman čuti v sebi še moč, da bi kluboval, edini on še sanja o zarji tistega dne, ki mora nastopiti tudi slovenskemu narodu v srečo, a tudi njemu že pešajo moči in ga samo ljubezen v srcu reši usodnega strela, ki bi napravil konec njemu in njegovemu hotenju. Učitelj tistih dni je moral biti vdano pokoren mogočnežem svojega kraja in cerkovnik mu je bil že prva oblast. Ganiti se ni smel, Se ni hotel riskirati, da izgubi službo. Zato so se upogibali hrbti in tlačanile duše. Kako pa naj vzgoji značaje neznačajnež, kako naj kaže pot slepec ? Zato je to hlapčestvo med učiteljstvom Cankarja tako bolelo, zato je tako visoko dvignil svoj bič in pokazal na gnilo rano, ki jo je treba čim prej ozdraviti. In zato je tako velika njegova zasluga, da je postavil pred narod ogledalo, ki ni kazalo lepe slike. Pa kaj bi krivil o-gledalo, če ti pokaže spačen obraz? Glej da ozdraviš in tudi podoba v ogledalu bo lepša. In vendar: ni samo spačeni obraz, ki ga vidimo v Hlapcih, kajti Hlapci so veliko kulturno delo, so ena izmed naših največjih umetnin, čisto kakor pravi Cankar : „Ta narod, ki je trikrat pet-slo let trpel in tlačanil, naš narod, ki si je pisal zgodovino s svojo krvjo in s svojimi solzami ; ta narod si je kljub suženjstvu in uboštvu, kljub gladu in žeji s Seznaturno močjo TT?urska S°bota : — Občni zbor Kola jugoslov. sester. Tukajšnja podružnica Kola jugoslov. sester je dne 11. t. m. podala obračun svojega plodonosnega dela v preteklem letu, ko je proslavila 10 letnico svojega obstoja. V proslavo jubileja je bil koncert in revija narodnih noš ob prisotnosH dvorne dame ge. Tavčarjeve in drugih kola-šic iz Ljubljane. Vse ostalo delo pa je bilo osredotočeno ob delu za bližnjega, ki je rezvidno iz poročil posameznih funkcionarjev. Nabiralne akcije: Oljčni in materinski dan, nabi. ranje prispevkov za božičnico, mikla-vžev večer in srečolov. Dohodki so znašali 12 023 54 Din, izdatki pa 11.905 45 Din. in sicer za obleke in jestvine 8.519 45 Din; za obutev 2856 Din; podpora revnim v denarju 600 Din. i. t. d. Za tekoče poslovno leto je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica g. Narandž.c Leposava, pod-preds. g. Pertot Ida, tajnica gdč. Justin Marija, nam. g. Mastnak Helena, biagajničarka g. Šumenjak Ana, nam-g. Gaberjevčič Sonja, gospodarica g. Zobec Blanka, nam. g. Ravnihar Gabi. Predsednica nadzorstvenega odbora : g. Čižek Oiga. Odbornice gg. : Bra-tina I., Faflik J., Dular Z., Pečan J., Lajnščak C-, Lszar J., Lah M., Šiftar E. — Uprizoritev Cankarjevih „Hlapcev*. V soboto, 24. t. m. točno ob 20 uri zvečer in v nedeljo točno ob 15 uri popoldne uprizori dramski odsek tuk. Sokolskega društva Cankarjevo dramo „Hlapci" v petih dejanjih. Uvodno besedo govori g. dr. Strmšek. Sodeluje društveni orkester. Naprošamo občinstvo, da v lastnem interesu pride pravočasno k predstavi,v ker bodo med izvajanjem dohodi v dvorano zaprti. — Soča. Občni zbor podružnice Soče v Murski Soboti, se vrši dne 24. marca ob 13. uri v mali dvorani Sukolskega doma v Murski Soboti. Dnevni red : 1. Predsednikov pozdrav, I 2 poročilo upravnega odhora, 3. poročilo nadzorstvenega odbora, 4. poročilo knjižničarja, 5. določitev članarine, 6 sprejem novega članstva, 7 volitev novega odbora, 8 slučajnosti. Ob sklepu : domača beseda o naši zemlji. Če se občnega zbora ne udeleži ena tretjina članov, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu. — Dramatični tečaj tuk. Sokolskega društva. Prihodnji redni sestanek se vrši v sredo 28. t. m. točno ob 20 uri na odru Sokol. doma. Prinesite s seboj Delakovo knjižico. Gornja Lendava : — Društvo Rdeči križ. V nedeljo 11. marca je bil ustanovni občni zbor društva Rdeči križ. Ob napovedani uri je bila občinska pisarna polna občinstva. Uvodne besede je spregovoril župan g. Bokan, ki je prisotnim razložil važnost ustanovitve tega dru> štva, predvsem kako važno vlogo igra Rdeči križ v mirnem in vojnem času ter kakšne so dolžnosti in pravice članov. Uvodna tolmačenja so tako učinkovale, da se je takoj priglasilo nad 30 polnopravnih članov, ki so s tem dali temelj ustanovitve imenovanega društva. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik: Dr. Luk-man, ban. zdravnik, podpredsednik in blagajnik: Bokan Jožef, župan; tajnik: Bačič Franc, posest, v Gor. Lendavi; člani odbora: gg. Kolman Karol, posest, v Trdkovi, Čerpnjak Štefan, posest, v Trdkovi, Cvernjek Franc, posest. Kruplivniku, Kovač Jožef, posest, v Vidoncih, Bertalanič Jožef, posest, in gostilničar v Kruplivniku, ŽOkš Mihael, posest, v Kova-čevcih, Ovčar Franjo, dimnikar v Gor. Lendavi, Safran Peter, oskrbnik veleposestva v G. Lendavi in Belo-glavec Vilibaid, predsednik šol. odbora Podmladka v Gor. Lendavi. — Osebna vest. Gg. Pfljbič Julija, šol. uprav, v Gor. Slavečih in Koglot Jožefa, šol. uprav, v KrUplivniku, je kr. banska uprava kot priznanje za ureditev in marljivo oskrbovanje šol. vrta v letu 1932/33 nagradila z zneskom po 400.— Din. Vnetima sadjarjema častitamol — Pomladek Jadranske straže priredi v nedeljo 25. t m. igro s petjem .Sirota Jerica*. Domače in okoliško občinstvo vabimo, da poseti to zanimivo igro v polnem številu. Nastopili bodo naši najn.lajši umetn.kil — Kmetijska nadalj. šola v Kruplivniku. V zad, števiki sino pod tem naslovom pomotoma poročali, da je dobil nek udeleženec tečaja od g. šol. upravitelja le 1 sadiko. Pravilno bi se moralo glasiti: tri sadike. čišina: — Čuden pojav. V Veščici se je pred časom pojavil neki gospod, madžarske narodnosti. Začel je razlagati neki verski evangelij in je pridobil do danes že precej somišljenikov obojega spola. Svoje obrede vrši zvečer od 8. ure dalje. Pojav je tembolj interesanten, ker se govori, da so mu ljudje darovali, dasi so nekateri zelo siromašni, veliko množino raznovrstnih darov. Ni to morda izrabljenje siromašnega naroda? — Osebne spremembe. Komandir orožniške postaje v Tišini g. Bukov-šek je premeščen za komandirja orožniške postaje v Beltincih. Za komandirja orožniške postaje v Tišini je določen g. narednik Beltram, dosedanji vodja orožniške postaje v Beltincih. češanovci : — Pletarski tečaj. Preteklo soboto se je zaključil pletarski tečaj, ki je trajal štiri tedne. Res lepi izdelki so pokazali, da je tečaj dosegel popolen uspeh. Na tem mestu izrekamo zahvalo obč. upravi v Tešanovcih za prispevek, ki je omogočil, da se je tečaj vršil. V jeseni pa nameravamo prirediti nadaljevanje tečaja. — Preprečen vlom. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani vlomilci skušali vlomiti v trgovino Hirschl Leopolda. Štrli so že dve šipi na dvoriščnem oknu, toda v tem se je g. Hirschl prebudil in vlomilce prepodil. \?učja gomila : — Tatvine. V zadnjem času so tatvine na dnevnem redu. Po navadi kradejo le kokoši, a spravijo se tudi na večje tatvine. To kaže, da mora biti neka domača tatinska družba. Pred kratkim so obiskali kar tri posestnike v eni noči. Pri prvem so podkopali klet, a so bili pregnani. Pri drugem so jih tudi pravočasno pregnali, pri tretjem so udrli v vežo in ko se je gospodar oglasil, so oddali proti njemu več revolverskih strelov. — Prireditev. Na velikonočni pon-deljek priredi tuk. prostovoljna gasilska četa v prostorih gostilne Antalič, plesno veselico. Prijatelji gasilstva so vljudno vabljeni! Dolnja Lendava : —* Ustanovitev sadjarske in vrtnarske podružnice. Pod okriljem kmetskonadaljevalne šole v Dolnji Lendavi, ki četrto leto zaključuje svoje redno delovanje, se bo vršil v nedeljo, dne 8. aprila t. j. na belo nedeljo dopoldne ob 9. uri v narodni šoli, ustanovni občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Dolnji Lendavi. Za podružnico vlada resno zanimanje. Kako pa tudi ne ? Sadjarstvo ima pri nas vse pogoje za najlepši razvoj in posamezni dosegajo že prav lepe uspehe. Dosedaj v vsem srezu ni še nobene sadjarske in vrtnarske podružnice in bo torej ta prva. člane «prejema pripravljalni odbor pa tudi pri upraviteljstvu narodne šole se lahko javljajo novi člani. Predavatelja za občni zbor nam pošlje sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. — Čebelarski tečaj. Čebelarska podružnica v Dolnji Lendavi vljudno vabi vse svoje člane, kakor tudi o-stale neorganizirane čebelarje v oko- " lic', da se v čimvečjem številu ude i ležijo enodnevnega čebelarskega tečaja, ki ga priredi podružnica na dan i 25. marca t. 1. v narodni šoli v Dol ■ nji Lendavi. Tečaj se bo začel točno ob 8 uri predpoldne. Predaval bo g. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih : podružnic iz Celja. — Tajnik. — Igra »Divji lovec." Na belo nedeljo popoldne bodo jpo formalni za-ključitvi kmetsko in gospodinjsko na- i daljevalne šole ob 15. uri igrali udeleženci teh šol Finžgarjevo dramo : I Divji lovec. Za tukajšnje kmetsko prebivalstvo bo to vsekakor velik dogodek. Nihče namreč ne pomni, da bi pri nas tudi kmetsko odrastlo mladino kdo prosvetno zaposloval in tudi tu kmetskonadaljevalna šola orje ; ledino. — Razstava gospodinjsko nadaljevalne šole. V zvezi z zaključkom obeh nadaljevalnih šol je tudi razstava gosppdinjsko nadaljevalne šole, ki bo otvorjena na belo nedeljo, ob 9. uri dopoldne v narodni šoli. Pokazala bo kako potrebna je bila njena ustanovitev. — Požar v Petrovcih. Poročilo o požaru v G. Petrovcih se v toliko popravlja, da ni bil po požaru oškodovani Luco Aleksander, zavarovan. — Pozor 1 Današnji številki je pri ložen letak tvrdke „Tivar*. Prečitajte ga in ga dajte naprej I — Bodonci. Kmetijska prosveta v organizacijah JNS zaznamuje popolen uspeh s predavanjem, ki se je vršilo tukaj, dne 18. marca t. 1. Za predavanje o prešiči in živinoreji je vladalo že med tednom velikansko zanimanje, ki se je še povečalo z obvestilom, da se predavanja udeleži tudi gospod narodni poslanec Benko Josip, ki bo poročal o gospodarskem in političnem položaju v državi. Eno kakor drugo je privabilo na zborovanje do 500 ljudi. Poljudnemu in stvarnemu predavanju g. Dr. Šerbeca o prešičereji, njeni gospodarski važnosti, vrednost o prehrani, bolezni in pomoči, so vsi sledili prav pazljivo. Enako zanimivo je bilo tudi predavanje o govedoreji. Navzočim je bilo samo žal, da je imel gospod doktor malo časa, saj bi ga poslušali tudi ves dan. Prepričan sem, da bodo tisti verni poslušalci g. predavatelju prav hvaležni. — Gospod narodni poslanec se je predvsem zahvalil gospodu podpredsedniku za prisrčen pozdrav, narodu pa zahvalo za prisrčne ovacije. Za tem je poročal o našem splošnem gospodarskem položaju, o valuti, dokončni združitvi občin, sezonskih delavcih, o cenah naših pridelkov ter o izvozu naše živine. O vsem tem in še drugem je govoril iskreno, predvsem pa kot kmetski prijatelj, ki vidi pred seboj težke današnje prilike in voljo, da se vsem tem gospodarskim težnjam, kolikor je v njegovi moči pomaga. Iznešenih je bilo nešteto prošenj, ki jih je g. poslanec rešil takoj na mestu, ali pa obljubil, da jih bo rešil skupno z narodnimi poslanci. Navzoči so se mu zahvalili za njegovo globoko razumevanje in ga prosili, da jih večkrat obišče. Kaj težko so se ločili od njega, saj jim je dal tudi očetovska navodila, kako je treba živeti v današnjem času. Velika udeležba na zborovanju nam je pokazala sliko impozantnega kmečkega tabora. Fokovci. Gospod Dr. Silvij Brandieu, šef soboške javne bolnice, bo predaval v nedeljo, dne 25 marca t. 1. ob 3. uri v Fokovcih o temi : Higijenska vprašanja. Istega dne bo tukaj predaval g. ing. Elselt, o živinoreji, o sadjarstvu. Prosimo za čim večjo udeležbo. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Mady Christians in Conrad Vaidt v velefilmu CRHI HUSAR Glazba : Eduard Künneke. V ostalih vlogah : Ursula Grab- ley in Otto Walburg. Predstave se vriijoi V NEDELJO, dne 25. marca ob V*4 uri popoldne in zvečer ob >/29 uri. Organizacija Gospodu narodnemu poslancu Benku se je v zadnjem času posrečilo doseči, da je vlada davek na šmarnico ukinila in neplačan zbrisala. To obvestilo naj služi v vednost vsem onim prizadetim članom, ki so se v tem pogledu obračali pogostoma na narodnega poslanca za intervencijo. Ravno tako se bode g. narodni poslanec korenito zavzel tudi za druge še nerešene probleme, tičoč se po-edinca ali splošnosti. Članski seznami in poverilnice so gotovi. Opozarjamo one organizacije, ki niso vposlale seznamov in pripadajoče članarine, da neoodo imeli njih delegati dostopa k sreski skupščini. Vplačana članarina dokazuje, da je danes članov JNS 3168. Prvovrsten socius«sedel se motorno kolo se ugodno proda. — Naslov v Pekmurski tiskarni. TT7ed tednom : DOTTM: Prejšnji teden je neznani zliko-vec vdrl v občinsko pisarno in izro-pal občinsko blagajno v Radečah. Vlomilec je odnesel lOOstotakov, torej 10.000 Din, dalje raznega drobiža za 15.269 Din; vendar pa je v naglici pustil v blagajni še nad 11.000 Din. v papirju in srebru. Sličen vlom v občinsko blagajno je bil izvršen tudi v Vrhniki. Iz tega se da sklepati, da je na delu vlomilska tolpa, ki se je specializirala na vlome v občinske' blagajne. Da ima pri tem na piki tudi druge blagajne — šolske in društvene — si je prav lahko misliti. Priporočamo torej čim večjo pozornost z denarjem. Beogradu se bodo upravno priključile vse okoliške občine, tako da bo imela naša prestolnica 298.358 prebivalcev in štirikrat večjo površino. Žalostna je usoda vojnega najdenč-ka Velimir Ačimoviča, katerega so vojaki med vojno našli zapuščenega na cesti med Valjevom in Loznico. Vzgojili so ga in eden izmed vojakov mu je tudi dal svoje ime. Dovršil je celo kmetijsko šolo, a ne more dobiti službe, ker nima dokumentov. Da bi se jih preskrbel, hodi sedaj iz vasi do vasi in išče svoje izgubljene roditelje. V Derečji vasi v ptujski okolici je izbruhnil požar pri posestnici Dre-venšek. Pri reševanju iz gorečega poslopja pa se je nad Drevenšekovo in na njeno 17 letno hčerko Antonijo Nemški svet na slovenskoj zemli. Napisala : Kološvari Berta. Rihtar je preminoči den vse posle pri komisäri o ravo, zato se té jàko začiidiivao, gela ga vu gojdno pri cajti pä pri sebi zagledno : No gospod rihtar ka novega? Rihtar ženi velo: — Guči ti, z tebov se je zgodilo. I rihUrca med skuzaroi pnpove dàvala kak je šteo Došia njo Stempiati. Gda je skončala, Wimbersky nej mego smeja zadržati i potem je to prestràSeno r>htatco poméro, ka njoj nikaj nede, sä Došio z slüzbe vrže. Nàj z takššm dejànjom državi og'éda doli ne jemlé. Te sta se pà rihtar i rihtarca zàCala za Došlo moliti, rihtarca präv-la, ka nanč mérno rnreti nebi mogla, Či bi tö na diišnoj vesti mela, ka eden siromàk za njeno voio od krüha prišo. I tak je Došla samo karanje dobe. * * * Bio je pa med žandari eden, po imèni Kreps Ignäc z Göding, okràj Nikolsburg. Vu tistom kràji Morave so velke občine i tomi primerno veš-ki hatàri tüdi velki ; te daléSnje njive so skoron dale, kak na edno vöro hoda oddaljene. Pod vesjov po lepom doli tečč voda Thaja. Kräj je bole brežen kak naše Goričko, visiki alpi, z snežniki so celo blfizi. Gda Thaja po zimi zamrzne, se morejo liidjé paščiti ka gnoj vözvo-zijo i si drva navozijo, či to nemrejo včiniti, te morejo tak dugo z sproto-lešnjem delom čakati, ka vu Thäji voda na telko spädne, ka po njeni plitvinaj po tak imenüvani bredaj prek voziti morejo. Na tràvnke njim sprotolešnja povoden puno kamla, grmovja, pe novjà nanosi, komsj folgajo doii spravi i. Tràva je lepa, zäCajo jo kos ti i te se zifrd na snežnikaj sneg odlàp lati. Vu noči samo velko žfimlenje copotanje čiijejo : Povoden je tü, nesé pokešeno seno zbogom. Ka pa gori stoji, tomi si tüdi nišče haska nemre vzeti, vse je blatno zapeljeo, tràvnik je znovič pun kamenja. Vu zétvo vrejmena se vért odpravi vu gojdno rano na delo. Na kola se nakladè za märho, za lüdi strošek, gori se potégne echo, takši, kak ga naši ptujski liìkarje roàjo, te vsi gori sedejo na kola i se pelajo žet. Do poldnéva vesélo delajo, te zača jüg pihati, za edno malo sever oberné, telši obläk, kak eden màli stolnjek se na zräki vrže, z vetra vi hér grata, cela néba se zakmiči, biiska se vse okoli, grom za gromom treska i ploha leti tak da bi jo z vrčom lejvao. Zdaj hito prégati i či mogoče vujdti prek Thaje, prvlé kak povoden pride. Ti bližnji kaj spovujdejo, šteri so pa dale, že puno reko najdejo. Ali morejo tak premočani z lač-nov màrhov tam čakati, dokeč voda ne odteCé, ali pa okoli nad Nikolsburg se pelati, ka je dve vöri tä i pä dve *öri nazàj do vési. I tàkSe ploje so vu tej alpeški krajaj skoron sakdenésnje. Te žilavi nemški rod se z težkim tälom svoj krüh pribori. Gda je Ignäc k nam za žandära prišo, je dosta zemlé po màloj ceni k odaji bilo. Odävao je svojo lepo posesteo na Tešanovskom, odvetnik Berke Jožef. On se je vu Murskoj Soboti nastano, eti si dao hram postaviti šteri je dugo kak najlepši hram Sobote valao. Te hram je dnes ttidi läst g. Benka. Vu njem je trgovska banka. Vu Vučjoj Gomili je z Muray Konštancijov izmrla famiiija Muray, te grünt je kamarilla tüdi tržila. Kreps Ignäci se pa naš kräj jàko povido. Pìsao svojem! oči domo : Predrägi očal Dosta sam svetà prehodo, ali nindri sam nej najšo takši Ifibléni kràj, kak je tä slovenska zemla. Nega velki bregov, ne vodè, ka bi prebi-vàlstvi nevolo delala. Vesnice so mä-le, njive riablüzi, zemla je jàko rodna, nébo je milo, vu leti nej preveč vroče, vu zimi nej premrzlo. Či mi naše posestvo tam domä odàmo, eti Stirikrät telko dobre zemlé za njé dobimo. Hodte oča poglednite si, prineste1 nikaj penez, ka doli zadàmo, ne ka bi nam štoj prevzeo. Oča Kreps je to pismo pokàzao kumi Christi, te je tüdi volo dobo i tak sta prišla na naš kräj zemlo glé-dat. I gda sta vidla kakša je, te sta djalä, ka to grivi paradižom. Kreps je pogodo Berketovo Te-šanovsko posestvo, kuma Christ pa vu Vučjoj Gomili Murayovo. Domà na Morenci so vse za dobro ceno zodali i tak se na svoji kolaj z svojimi lästnimi konji esi priselili. Vse àkér, to näjpotrebneSe pohištvo, posodo ešče prešo za vino so z sebov pripeiali. Kreps i Christ so bili naši nàj-prvi nemški priseljenci, za njimi je prišo vu Norčince na Augustichov grünt Schilier i Ciz. Zdaj že gdekoli je grünt k odaji bio, vsepovsédi je Nemec te nàjprvi küpec bio. Tej Nemci so pa vsi jàko prilični liidjé bili, tesàrsko i kaj tiš-larskoga i ešče kolärsko delo so si vse sami znali napraviti. Lfidjé so je jàko poStüvali i za gospode meli, naimre za to, ka so z gospodov gu-čati znali. Ko je bukno Bach i njegov nemški režim. Vsi nemški uradniki so mogli odidti. Nišče je je nej obžalOvao, samo za gospoda Wimberskyja, za njega je žaltivao gospod i kmet. Vu tom leti so henjali Nemci se esi seliti. Vu sàkoj vèsi itak nàjdemo nemška iména, to so potomci naši nemški priseljencev. Koneo. vdrlo goreče strešno ogradje, ki je obe pokopalo pod seboj. Kljub takojšnji pomoč* sta obe umrli v bolnišnici. Letos bo začela obratovati naša prva solarna na Jadranu. Pridobivala bo 40 — 50 tisoč ton kuhinjske soli, kar bo zadostovalo za naše potrebe brez uvoza. Pred dnevi je divjala v Karlovcu in okolici orkanska burja, ki je poškodovala mnogo poslopij ter prevračala stojnice na trgu in vozove. Finančni organi so že dolgo zasledovali tihotapce s tobakom v Visokem v Bosni. Vse hišne preiskave pa so bile zaman. Ker so tihotapstva osumili tudi tarnošnjega cerkovniko-vega sina, so preiskali cerkev, kjer so bile res skrite velike količine tobaka. DRUGOD : V pristanišču La Liberta (San Salvador, Amerika) je prišlo med prekladanjem streliva do strahovite eksplozije. Eksplodiralo je hkratu 150 zabojev z okrog 7500 kg dinamita. Več sto delavcev je bilo ubitih, 40 drugih pa hudo ranjenih. Vse stavbe v pristanišču in vse manjše ladje so bile uničene. Mnogo hiš v mestu je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo 15.000 vreč kave, zgorelo je več sto hektolitrov bencina, ki se je nahajal v bližnjih tankih. Nastsli požar se je zelo hitro širil. Škoda je ogromna. Tri deklice iz Novega Kečkeja na Madžarskem so se zaljubile v enega in istega moškega. Zaradi nesrečne ljubezni so vse tri izvršile samomor. Orožništvo je zaprlo mladeniča. V Tronsvaalu (Oranje) so odkrili bogato zlato žilo, ki ima 50 km v premeru in je 160 km dolga. Po nedavnem sklepu sveta ljud» skih komisarjev v Moskvi, bo Rusija v teku petih let vzgojila miiijon letalskih pilotov, ki se bodo izobraževali v 40 šolah za letalce. Oblasti so odkrile v Berlinu večjo vohunsko družbo. Med vohuni je tudi sin nekega znamenitega generala iz časa svetovne vojne. V Madridu zboruje komisija za izvrtanje predora pod morjem v Gibraltarski ožini. Načrt predvideva, da bi bii ta predor 26 do 27 km dolg in bi ležal 60 metrov pod morskim dnom. SOK OL Vsem. br. edinicsm Prekmurskega okrožja. Ponovno opozarjamo vse br, edinice na vprizoritev Cankarjeve dra me „Hlapci," ki bo v Sokolskem Domu v Murski Soboti, dne 24. t. ni. ob 20. uri in v nedeljo dne 25 t, m. toč no ob 15 url. Vstopnina v nedeljo je zelo znižana. Pri predstavah sodeluje lastni orkester. - OKROŽJE Vsemu članstvu dr. M. Sobota. Pozidamo vse br. in sestre, da posetijo naše prireditve v soboto dna 24. III. 1934 ob 20 uri in v nedeljo dne 25. III. 1934 ob 15 uri v Sokolskem domu. Vse br. čete opozarjamo, da priredi naše društvo zi svoje ed niče enodnevni administrativni tečaj. Vsa- ka edlnica mora v ta tečaj poslati vsaj svojega tajnika, lahko pa se istega udeležijo fudi drugi funkcijonarji. Tečaj, ki ga bo vodil br. Nišel vicer, bo predvidoma v nedeljo, dne 15. aprila 1924. Posebna tozadevna okrožnica sledi. Tečaj lshko posetijo tudi funkcijonarji društev Prekm, okrožja. Zdravo 1 Uprava Sokolskega društva M. Sobota. Rakičan. Sokolska četa Rakičan je na svoji redni seji, dne 14. III. 1934. ustanovila lastno knjižnico, Knjižnico bo vodil br. tajnik Vogrin. Dozdaj šteje že knjižnica 70 knjig. Obračamo se pa na vse prijatelje So-kolstva z vljudno prošnjo, da podarijo knjige, ki je doma že več ne rabijo, naši knjižnici. Vsaka knjiga, bodisi še tako mala, nam bo dobrodošla. Zdravo ! GOSPODARSTVO Precepljanje sadnega drevja. (Nadaljevanje.) Precepljanje starejšega sadnega drevja je zelo potrebno, če imamo sorte, ki v našem podnebju in zemlji ne uspevajo ali pa sploh nič ne rodijo. Take sorte se priporoča precepiti s sortami, katere v našem podnebju in v naši zemlji uspevajo in rodijo. Precepljanje sadnega drevja je zanesljivo sredstvo, da napravimo drevje rodovitno. Najprimernejši čas za precepljanje je od sredine marca pa do sredine aprila, ko se začne pretakat sok po drevju Pred precepljanjem je treba krono pomladiti, in vse veje na gladkem mestu odrezati. Pri večjih drevesih ne smemo pozabiti, da se morajo pustiti tudi veje odv3jalke, sicer bi bila posledica ta, da bi se nam drevo posušilo čez poletje. Cepi se lahko na sledeči način: v razkol, žlebičkanje in za kožo. Na debelejši vejah se vloži več cepičev (3 4) s tremi do šestimi očesi. Precepljanje drevesa z debelim Jubom je najbolj priporočljivo na „Titelov* načini, drugače je pa dobro, če se posluži žlebičkanja. Cepljenje v razkol se sploh ne priporoča, ker mladike slabše rastejo, če je bilo izvršeno cepljenje v razkol. V bi zini cepilnega fresia nesme-mo pustit' nikakšnih mladik ali vod nih pogan!,kov, ker te poganjki evi rajo rast žlahtnih mlad.k. Drugo leto pomladi pa začnemo vzgajali krono. V io svrho si izberemo najprimernejše mladike kot voditeljice, Kateri drugače ne obrezujemo» samo, če so predolge. Vse druge cb režemo za '/3 do '/2 dolžine, ker te mlad ke pomagajo zaceliti vesike rane na cepiinem mestu ter tvorijo bodoči rodni les. Veje odvajalke se smejo pri mlajšem drevju odstraniti, pri močnejšem pa le prikrajšati. Obrezovanje precepljenega drevesa traja 3 - 4 !eta in na ta način smo napravili prehod iz ene sorte v drugo, rie da bi drevo preveč trpelo. Čez 3-4 leta že začne roditi tako precepljeno drevo. Nekateri imajo navado, da naia gaio na enem drevesu cepiče raznih sort, to pa ni priporočljivo, ker močno rastoče sorte zadržujejo razvoj šsbko rostočih sort. Sadj. pom. KELEMEN. Nakup sadnih drevesc. Znano je, da so vzhodni deli gornjega Prek-murja biii po katastrofalni vremenski nezgodi L 1928. najbolj prizadeti in so bili uničeni najlepši sadovnjaki, v katerih je še tu in tam ostalo nekaj hirajočih dreves, ki ne prinašajo no bene koristi. Taka zemljišča, kjer sadno drevje želo dobro uspeva, ki pa ni sposobno za pridobivanje dru gih pridelkov, ostane neizkoriščeno, kar ni v prid današnjemu gospodarstvu, ko bi se mcral vs§k košček zemlje kolikor mogoče najbolj izrabiti. Prebivalstvo teh krajev si prizadeva, da stare sado-enjake čimprej obnovi. Zato bi bilo potrebno, da se tem krajem pri podeljevanju sadnih drevesc posveča več pažnje in naj bi se posiedovalo v tej zadevi za primerne podpore, da se da možnost za nabavo večje množine drevesc Cržne cene: Ptuj. Ptujski svinjski sejem v sredo 14. t. m. je bil, kar se dogona tiče, prav dobro založen ; kupčija pa je bila slaba. Pripeljanih je bilo 259 svinj in 188 prascev, skupaj 447, prodano pa samo 96 Povprečne cene so sledeče : pršutarji 5 6 50, pol-mastne 7—7 50, mastne 7- 8 Din za kg žive teže ; mrtva teža 9 Dm. Prasci 7 -10 tednnov stari so se prodajali DO kžkovosti od 100-150 Din, Pri hodnji sejem za prašiče bo 21 t. rrs. Maribor. Na trg z dne 13. marca t. 1, je bilo prignanih 14 ke njev, 15 bikov, 150 volov, 363 krav in 13 telet, skupaj 555 glav. Cene so so bile te: debeli voli 1 kg. žive le že od 3 50-3.75, poldebeli v< li D a 2.50-3, plemenski 3 50-3 75 biki za klanje 3—3 50, klavne krave de bele 2.50—350. plemenske krave 1.50 2 50, krave za klobasarje 1 50-2 molzne krave 2-2 50 breje krave 2 2 50, mlada živina 2.75 4, teleta 4-5. Prodanih je biio 309 živali. — Mesne cene; volovsVo meso I vrste 1 kg 8—10, II vrste 6-8, meso od bikov, krav in telic 4 6, telečje me so I vrste 10-14 II vrs'e 8-10 svinjsko rntso sveže 10 16 D n. Sagreb. Dogon : 16 bikov, 401 krav, 75 junic, 154 volov 35 junce«, 116 teiet,' 524 kunj, 589 oraši-čev in 250 pujskov. Cene so b?le . Bik? f?o 3.50, kra^e za messrske svrh«is?«a »leg. borsa IO. t, m. Tendenca stalna. Promet je b i slab Pšenica ; Baška okolica, Novi Sad, srednjebaška iri sremska 101-103, okolica Sombor 100-102 gprnjebaSfca in briška ladja Begej 102 104, baška potiska in s'avonska 104 106 gonjjebanaiska 98—300, južnohanatska 97—99D