Hodvlobl. k. k. Hoib.bl.ulbek,
Wipn
St. 9.
V Gorici, 2. marca 1883.
„So6a" izhaja vsak petek in velja
po poiti prejemana ali v Gorici na (loin
poSiljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol leta.......rf.20
Cetvrt leta     ......1.10
Pri oznanilih in t; ko tudi jii ../«.-
slanieah" se placuje /.& unvaduu tn»u>p-
no vrsto:
8 kr. cc so fi>ka 1 krat
6  I!  "  •'.    ;!  3  !!
Za veCft crko  po proi.torn.
Tecaj
Posumezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici b\v/.u ..treh. kron", na starcn trgu in v nmiski ulici tor v Trstu, via Ca-serraa, 3,
Dojiisi naj so Wagovoljno poStfjajo Hi-cilnislvH ..Soce" v (rnrici v Via Ascoli 8, I., naroniiiia pa opravnifitvu „So8e" Via dclla Croce it. 4. II.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj so lilagovoljnn frankujojo, — Delalcera in driigim nopronioSnixn so iiarofcnina znifca, ako »e oglase pri opravnifctvu,
Kmecke narodne citalnice.
Iz h-ribov, meseea fobruarja.
Prav vesditi jc ntoralo vsakega rodoljuba, ko je letos ob noveni letu Cital o uapravi toliko novih <5i» talnjc po dcz^li. Villi se, da povsod tleje narodni dub, ki ogreva prave rodoljubt; f.er jih navdnsuje za koristno deloyanje, za narodno povzdigo.
Naravno je pa,   da kar se bere,   se dalje pre-* miSljuje; neki tak moj premislek, akoravno izhaja iz iisto  priproste kmeCke glave,  bi rad slavnemu ob-6instvu   objavili   ako bi bila  „Soca"  voljua,   ta moj dopis v svoje predale sprejeti.
Naprava mnogobrojnih novih diuStev in Citalnic po dezeli je, kakor Bern 2e v zaeetku rekel, veselo znamenje ljudskega naroduega prebujenj.a, vendar bi po mojth mislih biio prav dobro, da bi ta drustva pri svojeui delovanji vzela v svoj delokiog zraven ko-ristnega tudi potrebno.
Koristno je gotovo, da taka druStva skrbijo za dusevnt razvoj svojih udov z branjem konstiuh Sasopisov in poilufmh knjij?, in da jim napmvljajo tudi veseliee v tazvedreiije dului z raxlitiuum sporidi, kakor so primemi govori, petje, predstave, godba, plesi, itd. Vse to je koristno, pa v pravem poincnu so vendar vse te vc-ii le kratkocasue zabave. Ne da bi bit jaz nasprotuik teh naprav, ampak !e povedal bi rad, kaj m mi po mojih mislih zdi tudi Se potrebno.
Potrebno bi bib po mojih mislih, da bi se po kmetih osuovale „ttarodue kmecke Cituluiee", v katerih bi bolj izvedeui m za to uekoliko bolj zmoztn rodoijubi svoje sos?de vsako nedeljo popoldan v go-vorib podueevali ozuoma uavduSevali za napredek v kmetijskihvedab. To bi si oni jcmali kaj iz podu&nh Casoikov in knjig, kaj iz lastue skusnje in kar so morda kedaj pri pridmh ijudeh dobrega shsali ali videli.
Bazlagai naj bi se tak poduk po legi kraja, na primer: katero sadje bi v tern kraji najvee dobicka uesio in kako naj in se glestalo, potem kakoSua zi-vina naj bi se najbolj tedila m kako se ta oskrbujtj dalje kako bi se vehko in dobrcga guoja napravljalo ltd.
Ker je pa v vsakem kraji dokaj takih ljudij, ki nimajo laatnega pose^tva, ali pa imajo rako nwjhuok posestvo, da ujih potrebam ne zadostuje, posebuo v cimskem casu, ko mnogovrstne poirebe Se bolj pri-tiskajo, in ker ni dob.ti po uekatenh krajih prav no-benega zaslu2ka, bi bilo po mojih mislih prav potrebno, da bi drustvo narouue kmefike citalnice v svujem kraji kak zabluiek piiskrbelo in sie»r s ka-kim rokodelstvom, ker posauie/ui taki Iju.lje s: pn vst'h svojih vwlah in znanstvih veudar ue morrjo pomagati do potubuega zaaiuzka, ker so prerevui m nimajo potrebnih sredstev. V rodoljubuem druStvu bi se temu morda vendar kako pomagalo; posebno naj bi se deCki iu mladeuci (fautini) takih gospodarjev vsi v kakem rokodelstvu izucdi m sicer najbolj v tern, katero bi drustvo za dotiein kraj najbolj pripravno iu koristno spozoalo. Moz, kije v tem, od drustva nasve-tovanero, delu dobro izurjeo iu y vscm posteu, naj bi bil moj star in podvzetnik, drugi pa delav-c i pod njt-govim vodstvom. Da bi se pa mogel do-seci pravi namen za povzdigo splosuega blagostanja ljudstva tistega kiaja, naj bi se stvar vodila pod uad-aorstvom druStvenega odbora.
Kakor je pa 2afietek vsakega podvzetja tezaven, ker zahteva svoja ^sreds^va, tako tudi ta, vendar z zjedinjenmi mocmi in s stauovitno rodoijubtio voljo bi se tudt to dosegio, in aicer po mojih mislih taiio le. Udje doticmh drustev po dezeli naj vsi pristopijo k drustvu BSioga" v Goria, katero bi jsh gotuvo v njih zapocetjih po mugocucsti podpiraio, kakur u. pr. a p o t r e b u i m denarjem za nekoliko Ca^a iz svoje posojiiuice, potem s kakim dobnin svelom, uaj-vec pa s tem, da bi jim d.-uscvo „SIogaB skrbelo, kolikor to mogoce, za pot v kuptiji za doticne izdelke. Vse to pa naj bi vodili odbori kmeCkih Citaluic vzajemno z odborom d,ruatva „Slogatt.
Preverjen scin, da, ako bi v tem zmislu delo- I vala brulna drustva oziroma kmecke Citalnice po de^eli, bi privabila k sebi kmalu tudi take, ki so bili do zdaj do vsega tega le mrzli ali pa se celo nas- I protni. Nas kmet do zd.ij ni bil uavujuu, da bi mu bil v njegovih stiskah in potrebah le v najuianjdi stvari kdo v pomoC pristopd, iu ko bi videl, da mu je od teh drustev res kalat pomoc naklonena, kmalu bi be jih z veseljem okleitil. Do zdaj se je kmet sree-uega stel, 6e si je izposodil za nekaj tednov ali me-secev kakih petdeset ali sto goldiuarjev pri kakem domacem skopuhu, ka<lar je pri njem ^e dva, tri gi. zapil, kadar mu je lepo gujat za kolaCe in deset all dvanajst odstotkov za ubrdsti obljubil; iu Se to oh I s kakun strahom je dosegel in koliko preponi^nih prosenj je moral storiti; dostikrat pa tudi nifi ni dobil. Kako pa rokodelee, katerega premo^enjo je odvisno saino od njegovegfc zuausiva iu zdravib rok? da, kdo bo takemu pomagal, «e je Se tako potrobeii in posteu, ker uuna takeg* premo^euja, da bi ga up-niku proti postavil? Zulu htti pa bila do zdaj pri mis kmet in rokudelcu prepuMciia svoji osodi, m veliko* krat so potrebnemu pa postenetiiu ki^ctu grdt odrt* uiki najiuanjso pouiuc oilrekli le zato, da ho toliko liitrcjSe ujcgovo posestvo in premo^enje raztrgali in si ga pograbili.
2ato naj pa vsak posten rodoljub zaklifie 4tri-kratni 2ivilal na novo o^ivljeni ffSlogiM, ikatera iiaui obeta toliko potrubui zavod, domaCo posojilnieo. Pa: o, le previdiio, bo me lahko kdo zavrnil, to iie bo taao, da bi se u posojihiice vsakcmu poslreglo, kakor bi hotel. Temu tudi jaz pritrjujem, da se pi-janci, zapravljivci, postopaci, leuuhi in kar je te vrste ljudij, morajo izklju6iti iz vrste onih, ki bodo dobi-vali posojiia, pa poiUeuemu, pridnemu in varfinemu cloveku se bo v sili iu zadiegi za en raal <5as gotovo pomagalo. To je rodoijubtio dejanje iu to bo tudi dru-stvem nameu. Odbori kmeOkih 6italnic, kateri vsak v svojein kraji ijudi dobro poznajo, bize vedeli, kdo je potrebae pomofi vteden iu komu se sine nakloniti. Posteu Clovek bo pa gotovo skrbel, da pn posojiluici svoje pogaje posteno dostane, dase. le tistega stiahu iu poutzevauja oprostt, s katei'im mora pri odrtuiku prositi.
Zato pa, rodoijubi, m noge 1 po celi dezeli; vsaka vas naj bo eu glas, to je: uaj si osuuje n a-r o d u o k m e 6 k o 6 i t a i u i c o, katera naj nam posreduje pri drustva „Siogaa v prid narodnemu iu gospodatstvenemu uapredku in splosuemu blagostanju. To so moje misli, katere sem 2ulul objaviti; ee bom cul od kake straui na uje priterjevalen odmev, obja-vim drugi put se eu dopis, ki iz tega izvira in ki ga ta imam, ae \e da, ee bo slavnemu uredui^tvu po volji in ic \w ue vrze ze tega v kos. (Viuite, da Vam ga nisina vrgii v ko's, ampak da smo ga postavili na prvo mesto, Ker se nam zdi'vredeu, da ga kmetje iu obrtuiki povsod preniisljujejo in se po njem ravnajo. Ured.)                                   Jauez Kejec, kmet.
„Slovenski jez" pa Brici.
KatoliSko - politifino - narodno druStvo „Sbvenski jez" je imelo 5. julija pretcltiega leta v Biljai.i svoj prvi obcni zbor, kakor je nSoCa" porofiala o svojem Casu, in je sklenilo pri tem zboru prosnjo do visoke-ga c. k. ministerstva, da bi se ustauovila vBrdihpo-sebna c. kr. okrajna sodnija za vsa Brda. Potrebo take sodnije cutijo vsi Brici 2e od nekdaj, zafr) so se pogosto oglasali za nje uapravo. Zdi se, da zdaj je uekuliko upauja, da bi se splosua ielja uresniCila; le tako si niort-mo namreC razlagati repunCenje neka.-tenh posauiezuih Bricev v novejsih Casih proti teznji, za katero so bila zmerom vsa Brda vneta. Dokier ni bilo upaaja, da bi se bnskc 2elje izpolnile, so nas pustili uasi nasprotuiki, da srao prosili, in se nisoza nas zmenili. Zdaj pa, ko bi bilo mogofe, da bi se uasim potrebam pnslo v okom, so se lotili nekateri nasi nasprotuiki nekojih ua&h bratov, katerim jo na sroi lastni ali lastnega kraja dobiCek b&lj, nego snloS-
ni blagor vseh Brd, in jih nagovarjajo, naj so izjavijo proti omeiijeui prosnji, da bodo potem trdili, da Brici Hami niso hoteli svoje sodnije. Kakor Be je zgodilo, da so goriski Slovenci sami ohranili in obdr^ali poli-ti&ie razmi'ie, ki so jim Skodljive, tako naj bi zdaj Brici z lastuo bcsedo iu z lastnim podpisom odvrnili od sebe okrajno sodnijo, katero bi lahko dobili. Ako hoeemo, da se Brici obvarujejo italijanskega vpllva in vsega, kar je I njim zdru^eno, ue smemo jenjati, dokier ne dobimo sodnije za Brda, dokier no pridejo vsa Brda pod gorisko okrajno glavavstvo, Brda zgub-Ijajo od due do dne svoj »lovetiBki znaCaj in se uav-zemajo itulijaiiBkega duha in jezika. Dopisnik iz gra-disCanskega okraja v tr^aSkem „Cittadinu<t od 13. t, in. pripoveduje, da Dolenjejebilo pied malo lcti poll ol noma tsloveusko, zdaj da m pa govori tarn satno furlansko in v tamo»uji cerkvi da se pridigujo v furlauskein jeziku. To se ne godi v prid Avatrijo, ampak v ujuuo skodo, ker veL vasij ko postaja ln5-kih, bolj vpijojo Italijani z onkraj raejo po nasi zera-« Iji in jo hoCejo iraoti kot svojo, ker se govori na nji laski jczllc, Italijansko pojicljivosti ne Avstuja naj-\i)?A) ubrani, ako ohraiii na mejah zvesti uarod bIo-venski, ki je ziva prica, da tu so avstrijska, ne pa italijnnska tla. Za Avstrijo in za sloveuske Brlee je velike va2nosti, da dobijo Brda lastno okrajno sodnijo in da pridcjo pod gori^ko okrajno glavarstvo. V bolje in la^e spo/nanje tega prasanja naj Bledi tukaj v glav-nih toCkah zgorej omenjena proSnja.
PETIOWA
do visokega c. k. ministerstva za vpeljavo c. k, okraj-ne sodnHe v Brdih za vsa Brda. Visokf ;   « ministerstvo 1
Glede* na i.0-r^ navedene iu §e na druge jaz-mere, katero bodo kmalu pojasnene, drzne se uLe i-menovano drustvo staviti to le v obCnem zboru dne 5. julija t. 1. skleneno iskreno iu ponizno proSojo:
Visoko c. k. ministerstvo naj blago-\ oli lociti od c. k. okrajne sodnije v Kor-minu iupanije (obeme): Biljano, Medano in Doienje, od mestuo-pooblascene sodnije v Gorici pa 2upanije (ob6ine): Smartno-Kvi§ko iu §te?erjan, ter naj ustanovi za vse te slovenske 2upanije skupa j edno c. kr. okrajno sodnijo v Berdih (Ooglio) in naj pridru^i to novo uatanovljeno o-kraj no sodnijo c. k. okrajnemu glav a r-stvu v Gorici.
V pojasnenje te pro§nje damo tu potrebnih sta-tistifinih dat. — Po §tetvi od 31. decembra 1880. spada pod c. k. okrajno sodnijo v Kormiuu 16.043, v Gorici (brez mesta) 35.064 dus.
Od Kormina bi selocile obCine: Bdjana 8 1.279, Medana s 787, Doienje z 2.581 vkup s 4.647 duianii.
Po loCitvi bi torej spadalo pod c. k, okrajno sodnijo v Korminu se 11.396 dus.
Iz tega se vidi, da bi bila c. k. okrajna sodnija v Korminu tudi po loeitvi veca kot ona v GradiSki, katera ima samo 11.038 du§, ter da bi obe vkup zdruZeiii (22.434 dus) ne dosegli stevila dus, ki jih ima sosednja c. k. okrajna soduija v Cervinjanu t. j. 24.831. — Iz tega je dalje razvidno, 1. dz, ostane korminski sodniji tudi po loCitvi imenovanih obcia dovolj du§ za obstanek. 2. da bi ji lahko cervinjan-ska okr. sodnija nekaj du§ odstopila. — K temu je se opaziti, da le|ijo vse pod uirajne sodnije v Korminu, Gradiski, Cervinjauu spadajofie furlauske 2upa-nije v lepi ravani, na gladkih cestah iu blizu siediSd sodnijskih ckrajev.
C. k. mestno-pooblasCena sodnija v Gorici ima (brez mesta), kakor je bilo uie reCeno, 35.064 dus. Zupaniji, kateri bi seloCili odte sodnije, sti^m&rtno-KviSko s 4.075 in Steverjan z 2.275 vkup s $.350 dusami. Torej bi po tej locitvi spadalo §e pod sodnijo v Gorici 28.714 dus\ K temu je troba priStati §e mesto, katero ima 20.920 du§. Vseh je 49.634 dus\
Te stevilkc kazejo, da bi c. k. mestno poobla-s5ena sodnija v Gorici tudi po lo&tvi biiskih ob^ia Sq zmiraj silao velika, Qstala,
Take velike sodnije postajajo za daoaSnje .Case preokome in ne morejo "•vojih vaznih poslov toCno iz-vrievaiu. Itevilo ljudstva naraSCa; naraSCajo se tudi pravdni slucaji, mnoiijo at posebn© dedSfine obrav-oam Bavno te ded&Cne obravaave, ki so nujne re-sitve potrebne, cakajo vcasih mesece ia leta in veL-krat se pripeti, da zapuScene sirote Irezaspesno ia v lastno Skodo Cakajo, da bi jim sodnija dala prepo-trebDega varaha in oskrbnika njih premoienja.— Po-ranozilo se je delo pri sodnijab od leta 1873. s tern, da so se jim nalozile pravde za male zoeske (malo-stoe obravnave).
Vsled preobilnega dela vlecejo se vcasih pravde po veC lei takd, da Ijudstvo oad pravico obupuje in marsikdo raji krivico trpi, kakor da bi pravdo aaeel Iz tep izvira nczadovoljuost, uezauppost na eni stra-ni, kriviCoikom pa raste pogum, drguost in zlofijnstva se Sirijo,
Glede ua vse to ka2e se potreba zmanj-5ati preobsirne sodnijske okraje ter stvar-jati dovc okrajne sodnije. Iz enakega ob-zua stav: se zgorej omenjena proanja za novo okrajno sodnijo v Brdih, po kateri tukaj§aje4(brisko) ljudstvo uie zdavno hrepeni.
Ta nova okrajna sodnija v Brdih bi obsegala— razim iupaoije Podgore (s Pevmo, St. Mavrom, Pod-sabotinoin) ki ima 2978 dus — vsa Brda od SoCe do reke Idrije (Jadri) na meji italijanski z 10.997 du-satni. Torej bi okrajna sodnija v Brdih imela blizu 11.000 du§, skoraj toliko, kolikor jih ima slavna c. k. okrajna sodnija v Gradiski. — Poleg tega je po-vrsje po potokih in grapab raztrganih Brd veliko veCi kot ravni in gladki okraj gradiscanske soduije.
UzdrSuje pa visoka c.k. vlada na drzavne stro§-ke veliko okrajnib sodnij, katere imajo veliko nianj dus pod sabo, nego bi jih imela nova okrajna sodnija v Brdih.
Bodi nam dovoljeno nekoliko takib okrajoih sodnij z doticnim. steviloro dus naveati: Cirkuo (Kireb-heira) ima 8.630 dus, Bovec (Flitscb) 5.947, Crez 7.910, PoreC (Parenzo) 10.569, Kanfanaro 4.417, Gastrin (SolnograSko) 3.972, Abtenau 4.992, St. Gilgen 9.785, Gulling 4.550, Mastsce 4.210, Thalgau 4.671 itd.
Te statistiCne date kazejo, da se ne le v na§i domaci dezeli, ampak tadi dragod, sploh po celi dr-2avi veliko maujse okrajne sodnije uzdriujejo, nego bi bila nova okrajna sodnija v Brdih. Misliti se sme, da je vzdrzevanje malih sodnij v prid ljudstvu In dr-zavi, ker i njimi se laze ustreza zetfam ljudstva, se moralnost bolj podpira in hudobija uspesnejse zatira.
K temu bodi Se opomnjeno, da se nahajajo celd okrajna glavarstva v drzavi, ki Stejejo manj du§, kakor bi jih imela nasa okrajna sodnija v Brdih. Taka glavarstva so: Ampezzo v Tirolu (obsegajoce sodnij* ska okraja Ampezzo in Livinallango), ki Steje; 6.340 du§; Primiero (z enini samim sodijskim okra-jem) Steje 10.983 dus; MetkoviC v Dalmaciji, ki Ste- ' je 10.509 du§.
Ako se drugod vzdriujejo ne 1 e o-irajne sodnije, ampak tudi okrajna glavarstva za manjSe stevilo dus kot bi jih imela na§a okrajna sodnija vBrdih, nadjarao se, da je dovelj raziocov za ustanovljenje te nove, naproSene sodnije.
K tern razlogom dodamo se to;
1 Pred letom 1848. je ze bila v Brdih okrajna sodnija (grajgcicska) se sedeiem v Kvigkeni, obsega-joCa ves briski svet, pri gori§kem mostu do Idrije (Judri) na meji beneSki. Toraj imajo Brda nekako pravico do ponavljenja okrajne sodnije.
2.  V Brdih prebiva ubogo in osiromaSeno ljudstvo, ki je po mnogih slabih letinah in drugih ne-srecah y revSCino potlaceno; zarad tega uboStva so mu poti do oddaljenih okrajuih sodnij pretezavne; yrbu tega boji se advokatov, ki so pri obSirnih z de-16m preobloienih okrajnih sodnijah v Gorici in v Kor-minu neizogibno potrebni, da izdelajo to2be in vodijo pravde brez konca in kraja; straSi se pred grozniini BtioSki (18—30 gl.) za komisije, za cenitve, za dra2-be, kateri postajajo prav zarad oddaljenosti od sodnij (v Gorici in v Korminu) takd grozni, da jih navadni kmet te^ko prenaSa.
Vsled te bojazni pred stroSki opuSCajo opravi-Lene tozbe in trpekrivice, dr^ava pa zgublja Ijubezen in zaapanje ljudstva in trpi Skodo na kolekih.
3.  Treba zediniti Brda v eno okrajno sodnijo tudi za to, ker bivajo tukaj skorej sami Slovenci, zvesti AvBtrijanci, da se regijo narodne smrti, kateri v sedanjih razmcrah zmirej ;boIj zapadajo. Treba -Irre-denti" pot zapirati, dokler ni prepozno.
4.  V Brdih treba tudi politictie edinosti, treba, da spadajo ceia Brda od So6e do I-drije pod eno c. k. okrajno giavarstvo in sicer pod tisto vGorici, ki je veCino-nia slovensko
Brda so namrec" zarad svoje lege ob meji Italije y strategiencm obziru zelo va^na; treba torej, da prejeinajo vsi briski ^opani od enega in istega c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, kamor spada u2e zdaj vefii del Brd, potrebne poduke in po-velja; treba da so vBi oMinski predstojniki in ob-One ? Braih enega daha, pdlni avatriiskega B8?4a-
Senja; treba da vsi po enakem in euem nadtu postopa-ja in delujejo na blagor Avstiiji.
Tako bi postala Brda v politiLni edinosti mo-gofien tabor ob beneSki mvji, ki bi ved izdal ob (asu site, ko mnetna trdnjava.
Prav zarad te politifine edinosti treba, da visoka c. kr. vlada brezobzi-ra na kako morebitno nasprotovanje kr.atkovidnih ali sebi^nih Ij udij zj edi-n i vsa Brda v eno c. k r. o k r a j n o s o d ni j o, da izpolni proSnjo za Avstrij*» delujoCega draStva.
Sedanja razceptjenost Brd pod dvojoo okrajno giavarstvo v Goriei in v GradiSki dela politiCni edinosti mnogo ovjr, jemlje srcnost, tluci narodni tot, pospesuje iznarodeoje Slovcncev, Siri italijanski dub na skodo Avstrije, mor) patrijotizem, dela za ,Ir-redento." —
Torej je iz driavnega stali§La ne ledopu§Leno, ampak nujno potrebeo, da pridejo one tri pod gradi§Lansko giavarstvo — ki je laSko — spadajode 2ipa»ije: Biljana, Medaua in Boleoje pod c. kr, okrajuo giavarstvo v Gorici.
Ker toliko razlogov govori za zjediujenje vseb Brd v eno c. kr. okrajno sodnijo, kateri naj visoka c. kr. vlada blagovoli izvoltti sedez po dogovoru z dezelmui odborom goriSkim, — ponavlja pokorno podpisano katolisko-poiitnmo-uarodfto ilrustvo sSlovenski jez" v Brdih svojo v zacetku isra^eno ponizno pro§ojo, ter jo visokemu c. kr. ministerstm v blagovoljno izpolni* I tev najudanejSe priporofa.
Biljana, dne 12. julija 1882. leta. KatoiiSkega-politilnega- narodnega dru§tva
„81ovenskega jrza* Odbor.
To petkijo sti potlpisali tudi staresinstvi v Ve-
drijanu in v Biljani; zVleli bi bilo, da bi tudi druga
I stareSinstva, obiine, odbori ali odseki proSoji pristo-
j pili. Stvar je za cela Brda, za slovenskt narod in za
I Avstrijo, ki potrebuje na mejab trdnt-gaT zlvega jeza,
I prevelike va^uosti. DuSevna in materijalna ali gmofcna
' korist Brd zabteva brez usmiijenja, da se izpolni to,
za kar je prosit wSlovenski jez".
Briski mozje in prvaki 1 na noge, oklenite se 9jeza*t podpirajte njegovo proSnjo. He dajte se loviti od na§ih nasprotnikov, katerim ni mar za naS blagor. Nc glejte na osebno korist ali pa na navidezno korist kakega kraja. Gldjte m sploSni blagor vseb Brd. Ce bote imeli sodnijo v Va§i sredi, se Vam zmanjSajo stroSki. Do zdaj ste hodili v GradiSie, Kotiniii in ste plafievali za pot in za hrano. Oe bote imeli sodnijo doraa, si te stroSke prihranite, ako bote le hoteli. Ha noge torej Brici: ko bote praSani v tej zadevi, od-gbvorite kakor e u moir da ta je Vasa najsr^nejSa 4elja, da dobite svojo brisko sodnijo za eela Brda v Brdih.                                                  Notna.
Dopisi.
V GoriCI, 27. febr.—Goriska Citalnica je imela preteklo bedeljo zveeer sijajao besedo. Nabralo se je biio toliko odlidaega obfiinstva, da so bili prostori napolneni. Med nioSkimi je biio, kakor se po sebi Uiae, najveC mestue gaspode, a viditt je biio tudi !e-po Stevilo veljavnih moz iz bli^oje okolice in celo z dezele. Dobro je dejalo ofiesu, da so biti zdrozeni pri isti vesclici razni stanovi v najlepgi slogi. Poca-stili so veselico tudi nekateri gosti italijanske ia nemSke tiarodnosti in so pokazali, kar BSoca" vedao trdi, da v Gorici se da mirno 2iveti, dokler so njeni prebivalci pogteni in se drzijo pravil prave olike. Z dezele so bili navzocl tudi nekateri dabovni gospodje, ki so bill priSIi po oprayilih v mesto. Tukaj^oja vo-jaska posadka je bila zastopaaa po Iepero. Stevilu Castnikov, ki so pazjjivost meSanega obfiinstva na se obracali. Podporno dru§tvo je imelo svoje zastopaike v razmeri z vabili, ki so se bila oddala. Najvec pro-stora je zavzimal njeinispol, ki jepokazal svojehva-levredao zanimanje za delovanje groriSkih Slovencev na umetoijskem polji in za narodae zabave. Rediteljt, iitalnicni odborniki, imeli so kaj opraviti, predno so vvedli vse krasotice, gospe in gospodicne, in predno so odkazali vsaki svoj prostor. Po marljivem trudu ae jim je posreCilo, da je biio za vse priskrbljeno in da so bile nasajeue druga pri drugi, kakor zlaktne cvethce o poraladanskem casu na iepo obdelauem vr-tu. Ko so nehale prihajati, ni biio dobiti ve6 prazne-ga sedeza. Vsa Cast mestni Citalnici, kt ima tako moC, da vabi v tolikem Stevilu goriske krasotice v svoje hrame, kjer se cutijo, kakor bi bile dema, kjer se ogrevajo pri dobrodejuem domaCem ogojiSfii.
Po osrai uri odzdignil se je zastor v velicastno razsvetljeni dvorani in na oder stopi meSani zbor, ki zapoje IpavCevo 9Vse mine". Mislilo se je, da je petje v goriSki eitalaici popolnoma zamrio, ali ta ve-Cer je na novo pokazal, da iz stare koreuike pogaaja novo mladicje in sicer ne le v nekdanjem, ampak v iiriem obsegu, v meSanih zborih.
Vilharjeva ialoigra ffFilozof* seje izvrstno igra-la in je zaslu&la zmage venee tega vecera.   G. prof. Kleiumayr je prav dobro predstavljal  raladega zauii- f Sljenca, med Ciyivimi knjigami sedecega aiozofa, ki Wtwmto aWSkega ro<ta ia lahWvnoat avojega !
.c&tsi s lakim patpsom, kakor bi eel svet le njega poslusal, dokler ga ne ozdravi ljubezen, ki ga zaro5i z Minko. Oceta veseljaka predstavljal je g. E. Klav-iar; s tem je vse refieno, ni nam treba dodajati hva-le. Gospa Pirjevfieva je z zoano svojo spretoostjo izviSila te2ko nalogo Mmkne tete (gospe Komarjeve), od katere zahte*a igra najveiS in globokih prememb v Cutu in zunanjem izrazu. Najbolj je pa zanimala posiu§alce in posluSalke uCiteljica, gospodic'na Mate-vec, ki je ta vecer v prvo nastopila kot Minka, mla-do dekle, ki se je zaro&Io z dr. Ferkom, filozofom. Vefikratno ploskanje z rokami biio je izraz prizoauja, katero je 2ela med posluSalci in sicer po vsi pravici. Njeoa beseda je dista, izgovor lahak, primeren no-tranjim cutom, hoja gibfioa, kretanje neustraSeuo, na-ravuo in zaupno, kakor bt bila v krogu svojih najbo-Ijih prijatlic. V njeuem smehu, strahu in veselji, dobri volji in Saljivosti ni u\t prisiljenega, pretirane-ga ali uaucenega, arapak vse je tako, kakor da bi se ne godilo v igri, temvec v resmci po strogo estetiS-nih pravilih. Gospodioni Matevcevi Seafcitamo k si-jajuemu uspehu, ki ga je dosegla prvi vecer, ko je nastopila na odtu, Citalnici pazelimo, da bi si «krbno ohranila in varovala tako izvrstno moc\ S takimi moCuii, kokor&uu so igiale nFilozofaB, piidobi si Ci-tahiiea prizuanje tudi od strogih presojevalcev. Slava jimt
Eiseubutovo §aljiyo polko BV naravi* moral je ruofcki zbor vsled obcue 4elje ponoviti; pela se |e na-tauCno. Namesto „Slovenkett deklamoval je g» E. Klavzar pesem »Na stra^aici". »ZeIje" Nedvedove pel je bariton g. pevovodja Mercina, na glasovirji ga je spremljala g.aa Pagli.inizzijeva. Obciastvo je biio s pevcero tako zadovoljuo, da je moral prav tisto drugic peti. Ipavceva flDanici" za zbor in satnospev obnesla se je prav dobro. Temu ni se euditi, ako pomislimo, da polovica pevcey je takib, ki so saino* staluo vodili pevske zbore alt pa jih se vodijo. Ro-doijubniw gospodom se morarao za njih ptijazuost le prav toplo zahvaliti.
.Svitoalav ZajCek", veselaigraLujize Pesjakove, bil je krajsi od „Filozofa8. Davorina, bogatega kup-ca, predstavljal je g. ufiitelj Mercina, Ivauko, njegovo hcer, gospodiSna Jegliceva, dobro znana Iq od drugih citalniCnih veselic, StankoviCa, stotuika g. uradnik Strmole, ki je bil ta vocer prvic uastopil, Svitloslava ZajCka g. E. Klav2ar, piaarja Ferka g. ut!itelj Bajt, Jakopa strezaja g. prof. Kozub. Tudi ta igra je bila s pobvalo sprejeta. Igra sama na sebi je pa ueznatua in nehvalezua.
Kot zaduja tofika veselienega sporeda veljala je flSlavjauka", katero je uglasbil prerauo umrli Scefiko Garli. MeSaui zbor je to tuCko gladko in navduseno izvrsll; obciustvo ni jenjalo ploskati, dokler je ni vnoviC zapel. Bomorodoa pesem je ginljiva, posebno ko prihaja iz dekli^kih grl; v njej je izrazeuo nav-dusenje za milo domoviuo in nje narodnost; deklica obetuje domovtni, kar jejje najljubsega: svtjo ljubezen, svoio mo^itev in sad svojega poroda. Taka pesem je wedna, da se poslusa z najveCim spo§tovanjem, ker obsega juuaSko obljubo „§ibke stvar»". Gospodic-uam pevkinjam, ki se udelezujejo pevskih raeSatiih zbarov v Citalnici spoSUjivo pr;pozua.nje za lepi na-predek v prelepi uoietuosti in srCna zahyala za po-Zxtovalnost v uaruduo in ouCe CloveSko korist, Spo-stovanja ;n pohvale so vredne, dase ne bojijo truda, ko gre za narodovo omiko iu za blaienje domaCih src. Hvala jim !
Hvala tudi gospodoma pevovodjema, ki sta se resno ia ueutru iljivo poprijela petja, ki je te^iSCe vsake zabave iu giavui steber vsake Citaluice. Kouiur so zuaue lauske razmere v uahi Citalnici glede petja, mora se cuditi, kako je biio mogoCu v tako ktatkem Casu toliko uapredyvati. Bog im gospoda pevovodja in obrani jima dosedaojo d^iavuost,
Opouauiti bi hotelt ie na eno nepriliCnost, kate-« ra naj bi se scasom odpravila, na to namreC, da ae besede ne zaceujaj.* o napoyedani uri. Naj bi eukrat zaCeli, dtzati se doloCene ure, obCiustvo bi se temu koiaiu privadilo.
IZ Brd, 27. febr. Brici imajo zdaj o-k raj no sodnijo na ponudbo. Peticija (pro§-nja) „Slovenskega jeza", sprejeta v obCnem zboru dne 5. julija m. J., potrjeua od slavnib starasinstev Bi-Ijanske pa Soiarteusko — KojSCauske iupanije, priSla je od miaisterstva na c. k. okrozuo sodnijo v Gorici iu od tain na c. k. okrajuo soduijo v Kormiuu, da se pozvedoje med ljudslvow, ali ieh uovo okrajno scd-nijo v Brdtb iineti. Tako pozvedovauje bi ne biio niC nevarno, ako bi zoaCajnost ttdno stala. Brici, poka-zite, da ste razutnui, zaCast in blagor Brd vneti mozjel Kolikor krajsi pot do sodnije, toliko manj potrosite za pot in za komisije. Doma sred Brd naj bo sodnija! Kaj uiso Brda tega vredna? Kaj niso B»da zadosti oblozena z davki? In davkarija, ki bi bila pri aodmji v Brdia, bi va§e revue letiue bolj od blszu giedala ter vas poCakovala, a ne tako delala, kakor kormiuska.
Ako bi imeli c. k. okrajno sodnijo in davkarijo v Btdih, bi visoka e, k. vlada naso de^elo bolj na-tauko pozuaJa in bi za naSe pozabljene ceste veC da-rovala. To pomislitel StroSke za oodaijo ia -Mtortio
placuje eesarska (erarska^r blagajuka. Tedaj ne hojte se izrefii svoje 2elje za sodnijo v Brdih! Kdor bo temu nasprotoval, zasluzi, da pride v „5rne bukve" sedanjih in prihodnjih rodov.
IZ ROJana, 25. febr. — V zadnji „Soci* za-govarja nekdo v dopisu z Nabre2ine tamosnje vete-rance in njih veselico, o kateri sein pisal v 5. Ste-vilki cenjenega lista. Priznavam dobro voljo dopisni-kovo, all zal mi je, da mu ue morera v vsem pritr-jevati, ampak da roorani ostati pri tem, kar sem o refieni veseiict poroeal, da je bila namrec" cez mero itaHjaD3ka. Bvo vam dokazov. Ko sem plafial bla-gajnici kot vstopnino dotoeeni goldinarcek (bil sem po opravilib tisti dan na BrezroiJ, dobil sem itali-jausko vstopnico od siovenskega druStva, na slovenskih tleh. Ko sem pnSel v slavuostni prostor, zagledal sem na eni strani uze ocenjeno bando (god-bo), na drugi pa domaea kmecka dckleta, kate.ra bi moral imeti vsak elovek zarad njih gosposke oble-ke, italijauskega pogovora in irrcdentar-skega znamenju, oamre6 roze marjetice (marga-?ita) za italijanskesignorine(gospice). Vstrau-ski sobi btli so zbrant slovenski in luski fantje in so skupno prav uiosko peli italijanske pes mi. Ako ui bilo tako, naj bi ne bil videl tega, kar pi Sem; kdor UoLe o tem pouralevati, se lahko preprifca o resnicnosti mojih besed. V taki dru2bi se nisem za-bavljal z italijanskiroi dekleti, kakor misli dopisnik, ampak iskal sem vrat, da sem kmalu ven prisel. Iz tega se pa tudi vidi, da z itaiijtinskim jezikom se giri ljubezen do marjetic, kar naSe visoke glave v Trstu nocejo spoznati, a to dobro poznajo in vejo drugi gospodje zunaj naSih mej na zahodu. Le tako itaprej, pa se bodo irredeutarji sklicavali na to, da Nabrezina ima italijansko prebivalstvo, da torej po-trebuje reSenja. Ako bi vsled tega trpele le visoke glave, bi dobile, kar zasluzijo, ali §koda je, da bo t;pel narod, da bo trpela Avstrija. Videant eonsules, ki nas nocejo posluiati.                                   be.
Folitidni pregled.
V preteklih osmih dneh so se obravnavali v drzavnem zboru sledcei postavni nacrti: Naert o ci§cenji  gozdov  in  uravuanji   gozdnih  mej, potem o deiitvi skupnih zemljiS6 in o urejeiiji sem spadajoein  vzajemuili  uiitnih in  upravnih pravic.   Zadnja postava je  bila 2e v tretjem branji sprejeta.   Dalje je poroeal v seji 26. t. m. grof Belcredi o prenicinbah,   katere je   na-praviia gosposka zboraiea pri obrtni noveli. Zbor-nica drzavnih poslancev je  sprejela potem to postavo,  kakor jo je gosposka zbornica  nasve-tovala; da postane postava veljavna,  manjka ji torej le se potrjenje od presvetlega cesarja. Ker je dalmatsnski poslanec dr. Klai<$ izstopil iz od-seka v Kaminski-jevi zadevi, 6es da je z delom preoblozen, voljen je bil v tej seji na§ poslanec dr. Josip   Tonkli  na  ujega  mesto v la odsek. Seja se je morula potem pretrgati, ker je grof Clam povabil vse ude Kammskijevega odseka k seji, katera se je takoj pneela.   To se je zgo-dilo zaradi tega,   ker se je Kaminski  ponudil, da boce takoj dati  odseku  pojasmla v njegovi zadevi. V torek se je zaeela debata o proracu-nu za leto 1883. Kavada je, da pri tej priliki razpravljajo poslanci  razlieiiih strauk prasanja, katera ne spadajo  strogo k stvari;   to  priiiko smatrajo kot oni trenotek,   ko morejo vse obe-lodaniti,  kar jih posebao te^i.   Prvi je govoril strastiji levidar Carneri,   kateri pravi, da seda-Dja vlada  nima  njegovega  zaupanja  in da jo Sinatra za najvecjo nesreco, katera je mogla za-deti naso domovino. Dalje prezvekuje znane fra-ze nemskih listov o zatiranji Nemeev in prote-iiranji Slovanov,   smelo trdi,   da Avstrija mora biti ie nemika, ako hoce obstati, in da sedanji vladi  manjka vsaka  prava  avstrijska  dr2avna misel. Temu govorniku in dr. Magg-u, kateri je v enakem smislu govoril,  zasolil je poljski poslanec Hausuer njihovo predrznost tako,   da se ne bosta npala zopet  tako kaialu  na beli dan. Poslanec Klun osvetljuje napredek na gospodar-skem in politicnem poiji pod  sedanjim vladnim sistemom ter graja, da narodna jednakopravnost za Slovence ni se dejansko izpeljana.   Opisuje zatiranje   siovenskega  ljudstva  po  Stajarskem, Primor:kem in Koro§kem  in zahteva  od vlade mulk naredeb   a popolno jednakopravnost sio-
venskega jezika  in odlo&iega postopanja  zoper uporne uradnike. Govorila sta dalje he poslanea j Oelz in Pfliigl  in sicer  za dovoljcnje   dotifinih j sredstev ministerstvu. Kot govornik v tem smislu je vpisan tudi grof Coronini, kateri pa ni priiel he na vrsto.
V Kaminskijevi zadevi nimamo novih po-1 ro6il; dodati imamo le, da je Kaminski pozvan I pred preiskovaluega sodnika dr. Adamek-a.         I
Drzavni proracun za leto  1883. kaze,   da I potrebuje dr^ava  za  vse struske  492,269.745 I gl, a dohodkov je le 463,081,345 gl.   Vendar je dotidni odsek vladi pri stroskih cez 2,400.000 I gl. odbil,   tako da ostane nepokritega  primanj- I kljeja nekaj eez 28,000,000 gld. Poloviea tega primanjkljeja pokrije se z gotovinami v kasah, druga poloviea pa z izdajo nove papirnate rente.
Med Italijo in Tripoljem delale so se zc dalje 6asa spletke, katere prifiajo, da i§6e Italija povoda, da bi Tripolj zasedla. A kakor se iz Kima poroda, obiskal je glavni governor v Tripoli italijanskega konzula ter izrazil mu oMa-lovanje glcd4 zadnjih dogodkov. S tem je stvar saj za nekoliko easa poravnana,
Podonavska konferenca komia skoro svoje seje, ker je sporazumljenje med Rusko in An-gleSko gled6 kiiijskega vpra§anja dognano, ka-teremu so se vse druge vlade pridruzile. V prejSuji seji so se pa prereSetovata vsa druga I glavna vpra§anja in so se rcsila.
Uradni list franeoski objavlja dekrete,   po | katerih so vsi princi prej vladajofiih hi§, ki slu zijo v vojski, v pokoj djani, [kar se nam nika-1 ko ne zdi liberaluo.
Domade stvari.
Skof pore6ko-puljski, milostljivi gospod dr. A1 o j 2 i j Z o r ii, odnnil jo u Go rice pretekli torek ptedpoldne. Zadnje dai dohajalo je k njema muogo ta^Hdue gospode, da so su tnu poklanjali in jemaii od njuga slovo. V soboto je bil pri&el v semeuisce, kjer je Skof do zadujega due stanoval, tudi mestni zupait / dvema pod^upanoma v omenjuni namen. V pouedeljek popoludne pripeljal se je bil grof Ghain-burd, nasicdnik fiancoske kraljeve rodovine, pri ka~ tuiem je imel Skof par duij prej avdijeuco. Ko se je blizai cas odhoda, nabralo se je v semenisci muogo gospode, duhovake in svetue, ki je spremila §kofa do postaje. Bogoslovci so bili razvrS&mi po stopnicah do vrat, pred semeniScem se je bilo pa nabralo mnogo ljudstva. Ob 9. uri pripeljal se je mestui 2upan, ki jo odvel §kofa v svoji kodiji do postaje. Poslavljanje v .seineuisci in na postaji je bilo prav prisreno in ginljivo; skof se ni mogel zdriSati solz. Skofovo k3-cijo sptemilo je do postaje kakih 16 kocij, drugi ca-stilci so biii pa ze na postaji zbrant, kjer so skazali skofu svojo east. V Trst je spremljal miloatljv. Skofa prec. g. St. Bensa, kanoaik, iu Sest drugib gospodov; dva sta sla i njim eelo v Vore6: dekan Kosata, ose-bni §kofov ptijatelj, iu semaniski gospodar, 6. g. Mi-ghetti. Pot v Trst je bila Skofu te2ka; pricakovali so ga dubovui na vseh postajati, posebao v Zagradu, v | TrZiCi iu na Biozini; povsod so se ponavljali giuljivi l prizori poslavijeuja, povsod so tekle soke. Na tiiaski | postaji je cakala doSleca krasna kocija ttiaSkega Skofa, ki ga je odpeljala v skofovo palaco. GoriSki sprtmljuvalei so se peljali za njim in so ostali fie do-ber 6etit uie v njegovi druibi, potem so s«3 od njega poslovili. Vceraj, v ^Setrtek, je odrinil Skof na vladnem parobroda ^Pelagosa" iz Trsta iu je do§ei sreuno v Porec.
V nedeljo bo slovesno vme§cenje v Poreci. Bog ohrani poreSko-puJjskega Skofa Istriji in nam.
Slovensko braluo in, podporno druitvo V Gorici bo praznovalo ptihodajo i-edeljo, 4. t. m., ptvo obletnico svojega ustauovljenja s cerkveno in domaco slovesuostjo. Zajutra ob 10. uri bo imelo druStvo Uho sv. ma§o pri sv. Autonu pod Kostanje-vieo, pri kateri bodo peli dru^tveuikt iz Gorice iu okohce; orglal bo g. ucitelj Komel. Zvefier ob 7. uri bo v druStveuib piostorib ua Travniku domaca zaba-va s petjem, s tombolo iu s slavnostnim govorom g. predsednika o dosedanjem dru^tvenem obsunku in o slovenskih otrocjih vrtih. Ako bo udele^itev obxlna, se ludi program primeruo razSiri, da ostane vecer udelezeucem v prijetucm spomiuu. Prieakuje se obil-! ua udelezitev dru^tvenikov iu njih druziu ter prija-teljev drustva. Opozarjauio ze zdaj. na va^ni govor o otroejib vrtih.
Be^elai odbor gori§ki odposlal je 26. febr.
t. 1. prosujo   na dr2avni zbor,  da bi se vpeljala v
| Bredaje Sole goriSke de^elua jezika slovenski ia itali-
janski kot udna jezika. Upajmo, da na§e pro§nje ne bodo zastocj, temveS da se enkrat usliSijo; zdi ae nam, da je skrajni Cas, da se zailne v soiskih zade-vah izpeljevati Clen 19. temeljnih postav. Le na po-dlagi pravice da se dosefii porazumljenje med razni-mi avstrijskimi narodi. Pravica zahteva, da se razni jeziki spoitujejo in da se sme vsak narod za svojo izobrazenje svojega jezika posMevati. Ta pravica ne obstoji se le od leta 1867., ko je bil §. 19. sprejet v na§e temidjue postave, ampak je tako stara, kakor dloveSUi rod. Madjari ne priznavajo te pravice Slo-vakom, niti itaujanska vlada beneskim Slovencem; pa v tem greSijo zoper naravno pravo in se 4a2ejo pra— ve sebijmike, kiterim je navidezna korist lastnega na-roda, ki se muozl s Slovaki iu Slovenci, visa, ko pravica soseduega ljudstva. Ce hodim hruSke brat ua sosedov vit, je to sieer v mojo gmotno korist (in v mtiralno Skodo), ali pravifino ni to delo.
Ivan Solar, umrli fiolski nadzornik, o katerem imamo stavljen listek, je bil rojen v Kropi 27. av-gusta 1827. Ucii se je v Novemmestu in v Ljubljaoi, v dultovna je bil posvecen 22. decembra 1850. Kot uCitelj je prisel 1. 1853. v Ljubljano, 1854. v Oelje, 1857. v Gorico, 1867. v Ljubljano. L. 1871. postal je golski nadzornik na Kraujakcm, 1879. pa v Dal-maciji. Bil je razuraen in uCen mo?., posebao v kla-Hic'iiili jezikih iu v slovaii^iai; razuu uemdaiuo je zual prav dobro tudi italijanSCino. Za Solstvo je bil kakor stvarjen. Pisal je veliko v „Novice" o sloven-skem glagolu; v izvestji goriskega gimaazija 1. 1858. je objavil izvrsten ^lauek; Die Tempora uud Modi ira Slovenischeu mit HUcksiclit auf das Deutsche uud die classiscuen Spracheu. V tem scstavku je razloiil do-ti^ni nauk jasno iu tcmeljito, kakor je bilo le njemu mogoce. L. 1808. je obelodanil v izvestji ljubljanske gimnazije spis o besedoslovji, kako m je zaCelo in kak napredek je do sedaj stonlo, 1. 1869. pa o be-Biulnih pomenib. L. 1873. je /Aolil ucmSko-Blovcnski slovar (8.o 150 str.) k nem§kim solskim borilom pro-fesorja K. A- Madiere. Najveci vpliv jo imel ua slovensko besedo in pisavo a svojim poduCevanjom, ka-terega se je udolezilo na tisoce in tisoCo mladenCov, kizdaj kot moiSje hvulijo iu cjiatijo svojega nekdanjo-ga ufitelja. Bodi mu vecen spomin v zgodovini slo-venskega slovstva in omike.
„Oorrieruu, ki trdi, da sloveaski narod ne ra-zume sedaujega knjizevnega sloveuskega jezika, pri-porofiujemo, uaj bere v danasnji stovilki prvi vvodni clanek. Tu bo videl, ue kako naSi hribuvski kmetjo berejo, ampak kako piSejo. Vie besede, vsi stavki, vse misli v oucni clauku so siovenskega kmeta iz cirkljauskih hribov za truovskim gozdom, nase pra-vopisue iu slovuiCne poprave so uezuatue. Kadar „Cor-riere" svoje kmete tako navadi, takratuaj zabav-Ija Lez slovensko pisavo, slovstvo in otniko. Na§ narod je razmeroma, v glavnem svojem deblu, v kmeckem stanu, tako dobro omikau, kakor kateri ko-li drugi narod na svetu, posebno pa se more sloven-ski kmet meriti z italijanskim kmetom vsak cas.
Brice opominjamo na vso mo5, uaj se poslu2ijo prilike, ki jim je dana, da dose2ejo lastuo sodaijo v Brdih. Naj se izrecejo euoglasuo za brisko sodnijo, uaj se ue cepijo, naj ne gledajo na malenkostne osebne dobiCke, na zeljo nekaterih madnikov ali ua stiaSila uasih nasprotnikov. Gospodje 2upani, uCitelji, duhovniki, omikanci, veljavni mozje imajo sveto dolz-uost, da ljudstvo poduCijo v tej stvari.
Ob2alovati moramo, da se nahajajo  med Brici mozje iupaui, ki so „Jezovoa proSnjo odobrili in pod-pit ali,  ki so pa zdaj nasproti sodniji izrekli,   da se , ne vjemajo z omenjeno peticijo.   Taki 2upani ne za-; sluzijo spo^tovauja,  naj se klifiejo ToroSi ali kakor* | koli, in tudi uraduiki take moze zaniCujejo.   Naj ue mislijo, da izrazajo svoje mneuje na skrivsem in da ne vemo, kaj se godi.   Take reLi se nam  porofajo iu mi si stejemo v dol^uost, da jih objavimo, da bo narod vedel, kake moze ima na celu iu kako ga za-atopajo. Najprej vpeljujejo  taki zupaui itaujanski je-zik v svoje pisarne,  potem pa izrekajo Se svojo za-dovoijoost, da spadajo pod italijanski soduijski okraj. Uboga Brda, kako vas lastni sinovi pogubljajo in me-tljejo v zrelo italijanstvu.
DruStvu „Slogau so poslali dopolnene imeni-ke poverjeniki iz Podgore, iz PervaCine, z Vogerskega in z LibuSnja s 36 udi. Tako je lepo, Ie krepko na-prej; z zjedinjenimi moCmi si zboljSarao na§e razmere.
Mestni zbor goriSki je sprejel v seji 21.
febr. uacrt  stavbenega odseka, da se napravijo na
pokopaliSCi poto6ne (vodotoki), po katerih naj bi de2-
uica odtekaia s pokopaliSCa,  in vodnjaki nabiralci, v
katere bi se voda stekala.   Prvo je uasvetovala uze
I namestuiStveua komisija, ki je bila pri§la pokopaliSSe
I pregledavat, ali nasvet se ni bil izpolnil; drugo je
I goriSka iznajdba, ako se ne moti o. Vsakako bi bilo
I dobro, da bi bil mestni zbor izrekel svoje prepricanje
I o uspeuu nasvetovanih pomoSkov in da bi bil natan-
I ko dolofiil, koliko bo stalo ceio zapoSeto delo in kaj
I bo treba Se dodati.   Namesto tega je dovolil 945 gl.
I le kot zacetek za dela na pokopaiiicl   Zdi se da
J zbor saw m* fam fiisteni, kak> ^i se 4alo npkopali*
§Ee popraviti, ker vnovifi je nalozil stavbnema in zdravstvenemu odsekn, naj porocata, kako bi se to pra&mje kone5no re§i!o. Prej all poslej se tako re§i, kakor smo ze veckrat rekli; dalje ko se eaka, vec stroSkov se nabere.
Zdravni§ko druStvo. Preteklo soboto, 24. m. m„ je bilo skleneno pri privalni zabavi vec tukajsnjih zdravnikov, naj se ustmiavi tudi v Gorici zdravni§ko draStv© za Gorico in GradiSko i njenima okolicaraa. Izbral se je takoj osnovalni odsek pet udov in sicer: dr. Perko. predsednik, dr. Luzzatto ml., tajnik, dr. BabaroviC, dr. Gentilli, dr. Aleksij Rojic, odboraiki.
DrSavna poslanea dr. Vahissi m dr. Vi-tezid sta stasia v Hehenwartovera klubu predlog, naj se znana dr. Touklijeva resolucija glede maternega kot ucnega jezika v srednjih soiali raztrgne tudi na ita-lijauske ufience na GoriSkem in na hrvaSke v Istiiji, Tako je prav, Kaj porete „Ctmiere% ko zve, da dr. Valussi no le ni nasprotoval Tonklijevemu nasvctn, ampak ga je celo priporocil m italijanske otioke z nar&vno premembo.
Ddavei v fabrUsah (tovarnah) pa svo-boda. Ztmno je, da namerava drzavni zbor dolotiti, koliko ur sine obsegtti delo v tovarnah na dan in da ob nedeljah iinajo delavci po&vati. Fabrikantoin to ni prav in skuSajo, da bi mogli tako postavo zaprvditi. V ta namen *pisujejo|pro§oje do vlade iu do diiavnega zbora in jih daj^o podpisovat svojini delavccm. V Straeicah podpisnjejo delavci, kakor se nam poioCa, proinjo, naj trpi delo v prejnici tudi naprej od 6. lire zajntra do 7. ure zveeer, kakor do zdaj, torej eno uro veC, kakor bi postava dopuieala, V Podgori in na Rojkah v Moserjevi tovarni podpisujejo progojo, naj se sine po drzavni postavi tudi naprej delati ob nedeljah kakor do zdaj. V Straeicah in v Podgori se bojijo delavci, da jih| odr-nstijo |cd dela, ako ne ped-pilejo, zato podpisujejo; na fiojicah so pa vecinoma podpisali nevede, kaj so podpisali. Ko so deiavci zve-deli, za kaj so prosili, so se kesalt, pa bilo je pre-pozno. Tako se dela javno muenje, tako se sestavljajo proSnje na vlado in na drzavni zbor. Slovenske ob-cine na Gorilkem prosijo same za nero§ke Sole in deiavci prosijo sami za nedeljsko delo. Gospodi pa, ki take proSuje navdihujejo, oziroma vsilujejo, hocejo veljati za poitenjake in svobodnjake. Kdo jim bo \e-roval?
Osnovalni odbor „6ori§ke Ijudske posojilni-ce8 je podal 1. marca t. 1. prosnjo tukaj§nji c. k. okroloi kot trgovihski soduiji, da vpi§e omenjeno po-sojilnico s trg,vvinski register (zapisnik). Rodoljubi se uljadno vabijo, naj se zafienjajo ogla§ati pri predsed-aiku dr. Nik. Tonkliju zarad vlog. Sprejemali se bo-do delezi po 100 in po 10 gld.; kdor boce biti za-dru^oik, mora vplacati vsaj en delez po 10 gld. na enkrat ali v dveh eoakih delih ? obrokih po 4 tedne. Ko bo posojilnica registrirana, zafine polnoveljavno sprejemati vplaCila in bo izposojevala po razmeri de-nara, ki ga bo imela. Nadeja se, da s 16. marcem (sy. Jeler) bo mogla dajati prva posojila, ako ne pride kak zadrzpk vmes. Ko bo posojilnica vpisaoa, se bodo dala pravila tiskat in se razglasijo tudi v „Soci".
Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, za mes-nicami (Via Morellt) b. St. 17, je izdeial in bo irael do prihodnjega Cetrtka na ogledu nov v ognji posre-brnen in deloma pozIaCen svetiluik (luster), 300 cm. vtdok in 200 cm. Sirok, z 18 vlitimi rocaji. OkraSea je z 12 pozlacenimi podobami aposteiuovf kakor tudi z angeljskimi glavami in drugim kinCera ; vrh svetii-nika je viita in pozlacena kroua. Svetiluik je naro^en za zupnijsko ct-rkev v Skedtgi pri Trstu. Kdor ljubi cerkveno umetDOst, naj ne zamudi lepe prilozuosti in naj se potmdi k g. Siabanji, ki mu z veseljcm poka-ie ia opi§e svetilnik, ki bo v lep kin6 skedenjske cerkve. Taki svetilniki se veliko bolj vjemajo z du-kom cerkvenega kin<3a, ko navadoi stekleni svetilniki (kljoce), ki so se vpeljali vsled pokvarjeuega ukusa v bolje hrame na mesto nekdanjih trdnib. (masivnib).
V Pervacini se je vpisalo Ietos 70 oseb v druzbo sv. Mohora mimo 26, ki so bili vpisani Iausko leto. Za ta napredek gre hvala d. g. farnemu oskrb-niku in g. u&telju, ki sta Ijiulstvu in mladini pripo-totevala to bratoviftno. Se je <Sas, da druge vasi in duhovnije posnemajo ta U>pi izgled.
Dr. Stefan Kodevar, c. k. okrajni zdiavnik v pokoji, stovenski pisatefj in vrl narodiijak, uinrl je v Celji v no5i od 22. do 23. febr, Preteklo nedeljo bil je slovesni pogreb, katerega se je udelezilo silno yel?ko obemstva, ker ranjki je bil jako priljubljen v Cc!|i iu v okolici. Slovenski narod je zgubil v njem pravii;iega in dclavnega moza, ki je kazal umogim pot in dnj»l potrebno srenost. Naj mu ostaue med Sloveuci lival'/fen spomin.
MNarodna bibliofcekatt se zove zbirka sloven-skib knjig, katere bode izdajal g. J. Krajec, tisfoir in zaiozu.'lf v Novemiuestu, v zvezkili, ki bodo obsegali po 5 tiskat!ih pol in bodo stall po 15 kr. Pivi zvezek
je 2e pri§el na svetia i» zac»'nja s „KrajnsW Gbeli-coB, ki je bila Y knjigarnah ze popolaoma zginila. Podjetje g. LrajfieYo je vse hvale vredno in zasluzl, da ga narodcjaki vsestiansko, posebno pa z obilnim naroSevanjem podpir3Jo.
Bazpis draibe. Dnr 17. marca tekocega leta ob poklne odda se v dezelni pisaruict po potu javue drazbe onomu, ki poda uajnizo ponudbo, priskrbljeuje in postavljenje 10 strelovodov na poslopje vojaske bolnistiice na Plaeati.
Ponudbi naj vsskdo prilozi &3 gi. 20 kr. var-SCine, to je 10% kliene cene*.
ProraSun dytici.ib   stn^kov   in   drazbeni p*g»ji so vsak dan v prtglid nzgrnjeni   v dczeliti pisarnici od 9 ure zjutraj do 2 popoMne. Dtielui odbor v Gorici. due 24. febrnarja 1882. dezolui «!avar Pajer 1. r.
JaYiia zalivala.
Poilpisani se srCno zahvaljajein 6 g- Andreju Lisjaku. zdravniku v Kaitalu. ki me je §e o pra-vem casn reSil liudegi tifitsa (j;olice? macuba) ii« s tern gotove smrti. V resnici bolja posinzba ire prijaztifj-Se ravnanje se ne more zabtevati! Zato toplo pripo-roCujem tega gospoda vsvm mum, koje Bog z boteziti-jo obi§ce, Kanalct.'in in siavn. ohc!n>tYu tega okr«ja pa iestitam, da imajo v svoji sredi tako veSCega iu prijaznega zdravnika. Da M nam ga Bog Se dolgo ohrauil!
BanjSice, 26. februnrja 1883.
JOSIP KRASEVEC, ucitdj.
Bozjasi
in vse zivene bolezni zdrari pi*meno v ti Hixoki zilravnik dr. Killiseh t Drazdnnah (Dresden, Sachsen). Na Itisofie ozdravljemh. '/Aata «vca-nja znanstvenega droSfrsa r i'arizu.
1                                                                                                                                                  ]
Zalogo
s pohvalnim darilom odlikovanega Perl-mooskega cementa iz Portlanda po cenah, kakor v tovarnah, ima
Kari Mulitsch,
kupčevalee z železom, v Itaštelji, h. št. 10,
Pri Seitz-u v Gorici je po znizani ceni — 1 gld. 30 kr. — na prodaj:
VELIKI TEDEN
in
Velika Noc,
spisal prof. Andr. Marusid.
Posilja se knjiga tudi po posti na povzetje. Kdor pa denar uze z narodilom vred posIjer naj pridene se 10 kr. za vozni list.
Francosko žganje s soilo
(JEau de vie  de France)   1'ranzbranttcem  mit   Salz
napravil pod  nadzorstvom po izvirnem, predpisu
iznajdnika Viljema Lee-ja
To zdravilo, katero sem Laz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zuuanjemu iti notraujemu vnetju o-peklinani ia spekiiiiam, proti novim napadom, naduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glav« za obvarovanje zobor, proti otiski, disseuteriji, bolccinau*, na obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, uzebkom, putiki, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vpičenju osnemu m mušionemu skrujaku, kurdeju, žovam in omotici.
Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem iu soljo.
O* Senitskv. c. k. finančni komisar L r.
Z Vašim  irancoskmi žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspelie, za katere se Vaui neskončno zahvaljujem Aiojz Klobučar, župnik ia dekan v pokoji.
Prodaja se v izvnaih. boteljkak po 40 kr. samo pri G Cristoi'oietti-ji, iekarju in c. k dvornem priskrbniku v Gorici, na Travniku 14, pn škonji.
^ „cisti hitro in gotovo."
Pra______
#T n 7 P "Pc% "V ne U2I"oiLUJe nikakiii tezav
w v/ la kj x. \j v Jrto pi, MS^si^ ujmiu
Gt r G 11 k I ^^ boij uspesao, iio" ^j       ,                  ctruge gremse voaef -
otudenec hw® kmm? u »m>
Zahteva naj se vedno In raziocno: FBAi^C-JOZEFOV 6KENKI SYUOiuo. ZmgQ pavsua. V Gorici: fekar g. Cristotoietti in a. ^eppen-hofer.
Razposifja se iz Budapesia,
1 ttiiarjem.
V štacuni Jožefa Kulota v Ka-štelji h. št. 2. se dobivajo vsakovrstna vrtna semena frišita in s poroštvom po prav nizki ceni.
Bergerjevo mediciosko MILO VI S>10iJl (TUEERSEIFE)
I'ripoioceuo po medic, strokovujakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih dr^avali s sijajuim vspeliora proti
vsakovrstiti iiecistosti na polti, sosebno proti kroniCnim in luskinastim lifcijem, lira-stam, tialeseljivim hrastum, proti rudefiemu itosu. oze-bljimt, poteiiju nog, piliijuju na glavi in bradi, — Bergerjevo juilo iz miioIo imn 40% smole iz lesa, in se bmtvuuo razlocuje od vseh drujjiii smol, ki se prodajajo. - • Da se prekaiijiinju izogneS, zahtevoj doloeuo Bergerjevo milo ix suiolo in glt-j na zuani zavitt'k. V dolgiii iu liudiii poltaili bolezuih rabi sc z vspt-hom ua niestii miia iz smule Bergerjevo med sniohiiito-2:vepIeiio milo; kdor bi hotel uneti rajSi to, naj zahtevo ediuo Bergerjevo smoluato ^vupieuo milo, ker zuiianja punarijanja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-ei^tostij na polti, zoper hrasto na poiti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosuietsko milo za vniivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi:
Stsgesjew glt«6sia* mil® la &m®l%
ki iuia 35'Vq gliceruie in je huo poilumano.
$m u hmi nm mi% I) It-1 \\i\m ml
Glavui rfeZjMsiyavee: lekaruar I*, iieli v Opavu. (ilavisa zaioga za Worieo pri gg.  lckamarj. F.CtiJsCoi'uictti (Zititetti; m A. Franzoni.
SCtfpsija z umetnimi evetlcami
Hnpeija / iiiuetuiiui eveticami
m im incise \jmm ik) I li I
se priporoeuje castitemu p. i. obeinstvu, da. izdeluje paime za cerkve vsake^vrste in velikoati. V zalogi ima tudiobiekoza mrlice; za otroke in odrasteue, kakor tudi vsakovrstoo cvetiee in vence, na pevoljno izbiro.
Trakovi za nagrobne vence v vseh barvab, sirokostih in dolgostili z zlatimi in s tiskanimi crkami.
Sprejemajo se uaroeila za frisue nagrobne vence.
Zunanja uaroeila se izgotovijo prav iiitro in eedno in se zaracuuijo po naj-niziii cenah.
Za dobrohotno kupovanje in naroce-vanje prosi
spostijivo KAEOLINA KISSSNER.
I
Kupcija z umetnimi eveticami
Jzaajateij in qdgo?orai urednik: A, FABIJAM. — Tiska; Hilaryaoska tiikarna" y Gorici.