Bogatin in ubožec
(Maloruslia pripovedka.)
Bila sta dva brata, jeden jako bogat, a dmgi nbožen. Jednoč str&ži ubožee svojemu bogatemu bratu snope na polji in sedfcč pod kupom ugleda belo ženo zbirajofio klasje, kar ga je ostalo po razorih. Ko jo uže blizu njega priSla, prime jo za roko ter jo vpraša, kdo je, od kodi ia kaj tu dela? — nJaz sem tvojcga brata Sreča in zbiram izgubljeno klaske, da bi imel več pSenioe." — nOj, prosiin te, kde pa je inoja sreSa?" povpraša ubožec. — nN» Tzb.odu", reče mu prikazen in izgine. Zdajci skleno ubožec, da pojde križem sreta iskat si srede. Ko jc odhajai z doma, nenadoma skoči Bza pefi Bedat plakaj6č iu prosžč ga, naj jo tudi se soboj vzame. rOj, ljuba moja!" jjarrne jo abožec,  ^glej! kako si slaba in cesta je A&lika. — ne  dohajak I/i
134
me; toda čaj! tn imamo prazno sklemco, fltisni se in zlezi vaDJo in ponesem te st soboj!" Beda zleze v sklenico, a on nemndoma zatakne zamašek iii jo dobro zaveSe. Nij Sel daleč po cesti, ko pride do necega baija (močrirja); tu seže po sklenico. tcr jo trešdi v nilakužo. Tako se je oproatil Bede. ČeZ nek&j Hsa pride do velicega mesta. Nek gospod si ga vsame v službo, d» mn izkoplje klet ^Pladila ne dobodeš Dobcnega — reče mu gospod — rali kar kopaje najdeS, tso bode tvoje." Ko tako nekaj časa koplje, najde grudo zl&td. Vsled pogodbe naj bi bila njegova; afo oo je veadar ii polovico go-spodu ter koplje dalje. Koneeao pribljuje do železuih vrat; odprč je in glej! pred njim je podzemeljska klet in neizmeruo bogastvo y njej. Ta zusliši i* jedne skrinje y kleti glas: cOdpri, gospodmoj, odpri!" On pridvigne pokiof in iz skrinje skodi krasna gospa, vsa bela, pokloni se mu in re^e: ^Jaz seni Woj& ste{&, ki sijotako d»!gnisk»l; odskj bodiMn s toboj ia s tvojo dtttiiao." Na to izgioe. A on zopet to svoje bogastvo deli sž svojhn prejšnjiin gospodom in ostane vkljub tetnu 3e vedno noizmorno bogat; imotjese mu množi oddne do dne. A pri tom nikdar ne pozahi, kakžen nbožec je bil poprej ter pod-pira vsaccra, kogar koli tatv pomanjkaujfl. Necega dne sreča, izprehajajo^ se po mes n svojpga hraia, ki je sero prišel po kiiptiji. Vzame ga s& soboj domiiv in mu obširuo pripovednjo vse snije prigodke: kako je videl srejo na polji paberkujoCo, kako in kde se je oprcstil Hedo i. t, d. Gosti gapri sebi nekoliko dni in potein mii da na pot mnogo noscev ia feai in deci njegoii krasnih dar6v ter se poslovi od njega po bratovski. Ali brat, mu nij bil odkrito-srčen. zavidal mn je srečo. Domor grod^ nepreatano promiSljuje, kak6 bi na brata raogel zopet poslati Bedo. In ko je priSel na 6tti kcaj, kder ,je njegov brat sklenieo vrgel v barje, jame iskati in iskati, in naposled jo najde. Odpre jo. Uakor Vi tranil. sVoS BeAa ven: rsSU>% imi pred otmi skače veselo okoli njega, objema ga in poljubija, zahvaljujoiS se niu, da jo je osvobodil ječe. nIn zato bodem hvnležna tcbi in tvoji rodbiui do snirti, in nikdar vas ne za-pnslira!" ZamAn se je izgovarjal zavistnik, zaraau jo jepošiljal k prejšnjemu gospodu: po nobeaej ceni se nij niognl znebiti 13edo, nij je mogel niti prodati, nifci podariti, niti zakopati, aiti vtopiti^ vedno nm je bila za petami. Biag^l, kateio je vozil doui6v, pober6 mu roparji na poti; z veliko innko priprosjaiSi dom6v, ali uiesto svoje hiše ugleda kopico pepela in vse polje mu je med tem pokončala povodeuj. Iii tako uij ostalo bogatiau zavistoiku druzega, nego — Bcda.                       .  ------                                      J. V.  ,