• Goriški lisi« izide vsako sredo lu soboio zjulrtj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi šlev. 47 - Telefon štev. 2V2 gla^i se zaračunavajo po ceniku. - Kačun uri Cassa di Kispermio Gorka.
Gorica, dne 19. avgusta 1944.
Za nvesto Gorica in list: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26. lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1.— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.-
VSESTRANSK
NA EVROPO
y severni Franciji hudi napadi sovražnika - Na jugu velikopotezna izkrcevalna akcija med Toulonom m Nico - Us a vzhodna fronta v hudem ognju - Na italijanski fronti omejeno vojno delovaje
Sadovi dela in darovi narave
nih pi.
(jorica, 18. avgusta. - Iz .voj • ročil poslednjih dni do-znuvarao, da so zavezniki pričeli invazijo Evrope tudi '/> južne strani in sicer na južni obali Francije med mestoma' Tulonom in Nico. V teku so hudi boji s četami, katerim se je posrečilo priti na kopno, vendar pa sovražnik ojačuje nepienehoma svoje postojanke ?. novimi izkrcavanji in novimi odredi padalcev. Po dolgotrajnem hudem boju so An-gloamerikanci zasedli mesto Cannes. Sicer pa so poročila s tega področja invazije še precej nejasna in kratka. Vemo le, da so boji na tem ozem-1 ju izredno ostri in da Nemci na jugu nastopajo s povsem novo obrambno taktiko. To je velika novost zadnjih dni.
V severni Franciji nadaljujejo invazijske čete svoje besne napade. V Normandiji so Ka-nadci na delu, posebno pri Falaise-u. Skušajo prodreti za vsako ceno in imajo pri tem velikanske izgube.
Proti severnoameriškim četam pri Argentanu so Nemci nastopili z močnimi odredi o-klopnikov in vrgli napadalce proti jugovzhodu. Motorizirane sile sovražnika prodirajo proti vzhodu ob srednjem toku reke Seine in proti jugu na Loiri. Zasedle so mesto Dreux. Za posest mest Chartres in Orleans so v teku srditi boji.
V Bretaniji so bili močni napadi sovražnika skoro povsod odbiti. Saint Malo se še upira sovražnim napadom. Pomaga pri tem topništvo iz Cezem-bra.
V vse vojno delovanje posega prav pridno nemško lahko vojno brodovje, ki je v jutranjih urah 15. avgusta poto* pilo tekom hudih bojev dva sovražna rušilca in poškodovalo veliko križarko. Nemci so pri tem izgubili eno lahko edinico. Pri Saint Tropez-u je vojno letalstvo tako težko poškodovalo dva velika pomorska transporta z najmanj 18.000 brt, da se ju more smatrati potopljena. Ob tej priliki je bila tudi ena vojna ladja zadeta z bombo prav v sredino. Boji proti teroristom v Franciji se nadaljujejo. Te dni je bilo uničenih 168 teroristov.
London je še vedno cilj uničujočega nemškega tajnega orožja »V 1«.
Italijanska fronta ne nudi ničesar novega razen malih izvidniških akcij.
Na vzhodni fronti napadajo sovjeti posebno v karpatskem predzemlju pri Krosnu. Posrečil se jim je vdor v nemško brambno linijo, pa so bili potem s protinapadom vrženi nazaj. V napadalnih in bram-bnih bojih je bilo tu uničenih včeraj 67 sovražnih oklopni-kov. Pri Wirballnu so se Sovjetom izjalovili prodorni poizkusi, ki so jih podpirali z mogočnimi odredi oklopnikov in letalstva. Hudi boji so še v teku.
Na latvijski fronti vzdržujejo nemški grenadirji pri Birsnu močne napade boljše-vikov. Na tem predelu je bilo uničenih 49 oklopnikov. V bostonski, pri Pleskavskem jezeru so nemške čete v hudem boju s prodirajočimi ruskimi četami. Vojno letalstvo podpira boreče se čete in napada uspešno sredstva za prehajanja rek, kakor tudi vse jezersko brodovje na jezeru Pei-pus in na Pleskavskem jezeru. Enajst edinic tega bro-dovja je bilo potopljenih.
56
Sovjeti so izgubili včeraj letal.
V zadnjih šestih tednih so letalski lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 1217 letal. Uničenih je bilo v tej dobi tudi 889 sovražnih oklopnikov.
Sovražno letalstvo je bombardiralo več mest srednje in južne Nemčije. Velike škode v Magdeburgu in Dessau-u. Tudi Stettin in Kiel sta utrpeli večjo škodo in številne žrtve. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 49 bombnikov.
Razkroj v zasedeni Italiji
Kriza v Bonomijevi vladi
Poizkusi maršala Messeja, ki je bil izpuščen iz ujetništva, da bi organiziral pod savojskim praporom neko novo italijansko vojsko, so se temeljito ponesrečili. Tudi mobilizacija številnih letnikov po Angležih in Američanih ni bila uspešna. One tolovajske skupine, ki so se poskrile po gozdovih, se nečejo podrediti tej vojski. Nasprotno si prizadeva komunistični vodja in minister Togliati, da bi ustvaril iz teh tolp rdečo vojsko. Zaradi tega svojega načrta se je sprl s kraljevimi generali. Italijanske enote, ki se borijo na strani Angležev in Američanov. se omejujejo na dva bataljona, ki sta pod poveljstvom noljskih častnikov in poljskih podčastnikov.
V takšnih okoliščinah se je ponudil princ Umberto Angležem in Američanom, da bi organiziral iz vrst italijanskih ujetnikov, ki ždijo po raznih indijskih ujetniških taboriščih, novo italijansko vojsko. Umberto je izrazil željo, da bi se sam na čelu te vojske boril proti Japoncem. Toda ta predlog je tako čuden, da ga Angleži ter Američani šele proučujejo. Ne morejo se odločiti. Verjetno ne zaupajo vojaškim sposobnostim princa Umberta. Na drugi strani se jim ne zdi verjetno, da bi mogli ustvariti takšno armado iz vojnih uietnikov, ki so že v Abesiniji in Indiji občutili strahote britanskega vojnega ujetništva.
Med tem, ko se Umberto ukvarja s takšnimi načrti, pa se Bonomijeva vlada vse bolj rahlja. Sedaj so prodrle v javnost vesti o razlogih, ki so mu potili znanega italijanskega filozofa Benedeta Croceja k odstopu iz Bonomijeve vlade. Zastopniku »United Press«, ki je prispel v Neapelj, da bi obiskal B. Crocea, se je posrečilo dobiti v roke prepis pisma, ki ga je bil poslal Croce ministrskemu predsedniku Bonomiju s sporočilom odstopa iz vlade. Bonomijev tisk je tedaj objavil samo en stavek tega pisma, iz katerega je povzeti, da se je Croce umak-
LETINA
nil iz vlade, češ da ne more slediti Bonomiju v Rim. Toda vsebina omenjenega pisma pojasnjuje, da so bili glavm razlog Crocejevega odstopa tudi mirovni pogoji, ki so bili o njih obveščeni člani Bonomijeve vlade na prvi ministrski seji. Croce pravi v tem pismu dobesedno:	»Potem,
ko sem imel priliko spoznati mirovno pogodbo in njene trde, strašne pogoje, ki bo dežela v bodočnosti vanje ukle-njena, potem ko sem si natančno predočil pomen ene točke za drugo (ostale so narodu doslej neznane), potem ko sem slišal iz vaših ust izjavo, da bi ne mogli spremeniti trdote teh pogojev niti vojaški napori, niti diplomatična pogajanja, se mi zdi moja navzočnost v vladi odveč. Daleč sem od tega, da bi izrazil kakšen protest, toda ne uvidim, zakaj bi morala imeti I-talija spričo takšnih pogojev svojo vlado in zakaj naj bi ji, če že obstoja, moral pripadati ravno jaz«. Ob sklepu še pripominja Croce v tem svojem pismu, da je srečal v vodilnih protifašističnih krogih prepirljive ljudi in pa osebe, ki mislijo pri vsem tem samo na svoje lastne koristi. Tudi je moral ugotoviti, da je bilo pahnjeno ljudstvo v stanje enke indiferentnosti.
To pismo »utemeljitelja italijanskega liberalizma«, kakor radi proslavljajo Crocea, drastično osvetljuje prilike, ki jih doživlja po Angležih in A-meričanih zasedena in po sovjetih obvladana Italija. Ko je Croce, ki je videl v borbi proti fašizmu svojo življenjsko nalogo, pohitel po Mussolinijevem padcu v Italijo, da bi prevzel vodstvo v svoje roke, ni mogel niti sanjati o tem, da bo že čez nekaj mesecev čutil potrebo, da se čim preje in popolnoma umakne iz o-spredja. Tudi njega je odpihnil veter iz Moskve, ki je odstranil že marsikoga drugega, ki se je čutil rešitelja Italije. Ostalo je le bridko spoznanje, da se je Ttalija prodala in da je Badoglijevo izdajstvo odprlo boljševizmu vrata v Italijo.
Poletje je na višku in žetev je v teku, kolikor že ni pospravljena. Z mešanimi čustvi gleda slovenski goriški poljedelec na bogastvo zemlje, ki se mu nudi letos, saj po dosedanjih poročilih je letina kar ugodna in sicer prav pri vseh pridelkih. Samo suša je sem in tja zadnje čase nekoliko motila in zavrla razvoj plodov, toda to je le malo pomenilo. Naš kmet se je v resnici potrudil in napel skrajne možnosti dela, da je zmagal o-gromno delo, ki je bilo letos res več kot dvojno, saj je manjkalo predvsem delovnih moči, manjkalo je marsikaj orodja, manjkalo je umetnih in naravnih gnojil in — manjkalo je predvsem varnosti. Bog je bil letos naši deželi naklonjen, niso pa ji bili naklonjeni ljudje. Ne pritožujmo se čez božjo naravo, ako nam kdaj pa kdaj ni naklonjena, ako sem in tja nastopi suša ali mokro leto ali nagaja neurje s točo in nalivi — hujši od vseh teh naravnih nadlog je človek, kadar zbesni in se spremeni vzver.
Zato gleda goriški in z njim vsak slovenski kmet na bogastvo letine z grenkimi čustvi, saj kaj mu pomaga še tako bogata žetev, še tako obilen pridelek, ko ne ve, če ne pride jutri iz gozda njegov bivši sosed in soseda sin pa mu zapleni in izropa shrambe, mu vzame zadnjo kravico iz hleva, zakolje edinega prešiča in mora biti kmetova družina celo vesela, ako ji ne ubijejo tolovaji še družinskega očeta in če se je domači fant še pravočasno skril, da ga ti razbojniki ne »mobilizirajo«.
Res je, da slovenski del go-riške dežele ne pridela zase dovolj žita in ga mora dobivati deloma iz sosednje furlanske nižine, deloma — zlasti pšenico — iz drugih krajev, toda dovolj je plodna naša zemlja, da bi mogla ob vsaj povprečnih letinah prerediti vse svoje prebivalstvo in še bi izvažala v Trst, v Ljubljano in še drugam. Celo sedaj, sredi vojne vihre, so šle velike vagonske pošiljke najbolj izbranih češenj, breskev, zelenjave v Ljubljano, v Trst in drugam, ves pridelek našega marljivega slovenskega po-ljedelca, ki je v resnici iztržil kar lepe denarce za to blago. Ako bi ne bilo bratomorne morije po deželi, bi si naš kmet sedaj temeljito opomogel s prodajo svojih pridelkov. Poplačal bi vse svoje dolgove, nakupil bi si potrebnega orodja, popravil domovja in gospodarske stavbe, morda bi si odkupil od veleposestnikov — velja zlasti za Brda — še kaj zemlje, postal bi v resnici samozavesten gospodar svoje zemlje. Tako pa mu skorai nič ne hasne njegov trud in njegov znoj, s katerim ie močil ljubljene njive, zakaj tam v gozdu preži njegov brat, ki je šel med sovražnike naroda in reda ter čaka, kdaj pride noč in zanj ugodna ura, da bo marljivega poljedelca oropal.
Še več: goriški deželi ne bi bilo treba nikoli stradati, zlasti letos ne, ob tako ugodni letini. Ako ne bi bilo dovolj pšenice, bi pa bilo dovolj koruze, krompirja, fižola, graha, posušenega sadja, vsega drugega, kar je tudi dobro in izvrstno za prehrano prebivalstva, saj smo sredi vojne in res ni nujno potrebno, da bi morali jesti sam pšenični kruh, človek je sit tudi od kaše in fižola, glavno je, da se naje. Tudi oskrba z maščobo bi bila v naši deželi za vojne razmere kar zadostna, toda prav bratomorno klanje v deželi je vse to preprečilo in utegne se zgoditi, da pozimi ne bomo imeli masti ne mestni prebivalci, ne kmetje sami in tudi razbojniki v gozdu ne. Da, kdor hoče biti sit, mora tudi delati, kdor pa ropa, ima dobiček samo enkrat, drugič sta lačna oba, oropanec in ropar. To se bo v kratkem zgodilo v naši deželi, če ne bo prej konec komunističnih na-silnosti, kar upamo, da se bo kmalu zgodilo.
Nesramnost vseh nesramnosti, ki so si jo komunisti dovolili, pa je njihova sedanja propaganda, češ naj kmetje sabotirajo, torej sami sebi o-virajo, delo pri žetvi in mlač-vi, pri spravljanju pridelkov. Komu naj to koristi? V jeseni bo isti komunist, ki trosi te letake, prišel k istemu kmetu, ki bo — pa saj sploh ni mogoče verjeti — verjel tej propagandi in od njega zahteval pridelkov, zahteval bo žita, masti, mesa in drugega. Naravno bo ta kmet odgovoril: »Ubogal sem vas in sem sabotiral letino! Nimam.« V tej polemiki bo imel seveda zadnjo besedo zopet komunist, ki si bo pomagal z revolverjem. Kaj komunisti morda mislijo, da bodo kaj prispevali k razvoju vojnih operacij s svojimi pozivi k sabotaži letine? Nemška armada se preskrbuje iz Nemčije, tisti, ki bo stradal, bo naš kmet sam, stradalo bo naše ljudstvo. Komunistična osvobodilna fronta torej našega ljudstva ne osvobaja samo s pobijanjem in z moritvami, temveč ga hoče s svojimi pozivi, naj ovira letino, tudi dobesedno izstradati in fizično uničiti. To je tista osvoboditev, ki jo poznamo že iz sovjetske Rusije, ko je zaradi lakote in zaradi več propadlih letin poginilo na milijone ljudi. Kar se je tam dogajalo na veliko, naj se torej dogaja pri nas tudi v malem, toda v takem obsegu, da bi morali vsi Slovenci poginiti za lakoto, ker je to v komunističnem programu in v načrtu.
Ne. Hočemo živeti in zato bo naša letina spravljena na varno, naš domobranski stražar pa bo poskrbel, da komunistični gozdni roparji ne bo do mogli do kmetovih shramb in hlevov, da ne bodo več stregli po življenju našega ljudstva.
-h.
J)
GNILA LJUBLJANA«
Poročali smo o obisku u-glednih ljubljanskih kulturnih in umetniških delavcev, ki so prihiteli v Gorico, da počaste s svojo navzočnostjo prvo slovensko akademijo v našem mestu. Bili smo veseli tako velikega in častnega obiska, še bolj veseli pa smo bili, ko smo zvedeli, da so Ljubljančani povabili Goričane, predvsem seveda sodelavce na a-kademiji. na obisk v Ljubljano. Tn Goričani so se seveda temu bratskemu povabilu radostno odzval' in kakor smo v naši zadnii številki brali, so bili s tem obiskom v duhovnem središču slovenskega naroda nad vse zadovoljni in priietno presenečeni nad gostoljubnostjo Ljubljančanov. Do tu je v redu in je bilo naše zadnje poročilo o tem obisku popolno.
Toda potrebno je, da se pogovorimo o nekem presenečenju Goričanov, ki so ga doživeli v Ljubljani. Nam nasprotna propaganda je vedno go- j vorila o nekakšni »gnili Ljub- j ljani«, ki nobenega dela ni [ zmožna, ki duhovno hira, ki zaostaja. Posebno se je v tem oziru odlikovala takozvana »srednja linija«. Stremela je pač za tem, da bi mazala Ljubljano v očeh goriških Slovencev in tako sama, kljub svoji nezmožnosti, mogla prevzeti vodstvo slovenskegi naroda. Bila je to visoka ambicija, predrzno slavohlepje. posebno, ko še vemo, da ta »srednja linija« razen svoje kavarniške družbe niti enega goriškega Slovenca nima za seboj. V Ljubljani pa so predr stavniki te »srednje linije« zadnje čase govorili o »gnili Go-
rici«, o »nezanesljivih domobrancih«, se pritoževali čez »Goriški list«, da moti »narodno slogo«, ker napada »srednjo linijo« in blatili sploh vse slovenske javne delavce v Gorici. V Gorici je bila zanje Ljubljana gnila, v Ljubljani pa Gorica, to pa samo zato, ker ti oprezneži sami niso nobenega javnega dela zmožni, kakor tega, da intrigirajo.
Goriški Slovenci, ki so obiskali te dni Ljubljano, so strmeli nad »gnilostjo Ljubija ne«. Tam so sijajne tiskarne, obiskali so največjo, namreč Ljudsko, obiskali so vseučili-ško knjižnico, poslušali smele in vzpodbujajoče nagovore, videli so na lastne oči, koliko se v Ljubljani tiska slovenskih knjig, časopisov, koliko slovenskega navdušenja in resnično narodnega dela je tam. Bili so pri predsedniku generalu Rupniku in so tam spoznali zdravi optimizem, dobro upanje za bodočnost našega naroda, izvedeli pa so tudi za intrige, ki jih goji go-riška »srednja linija« proti našemu zdravemu narodnemu gibanju celo v Ljubljani.
Kje je torej »gnila Ljubljana«? Ljubljančani so pri svojem obisku v Gorici spoznali, da Gorica ni gnila, kakor bi to rada tolmačila v Ljubljani go-riška »srednja linija«, toda Goričani sami so spoznali, da tudi Ljubljana še daleč ni gnila, kakor to pridigajo gospodje voditelji »srednje linije« v Gorici, ki ne predstavljajo nikogar drugega, kakor sami sebe. V resnici gnila in do mozga kosti pokvarjena je »srednja linija« sama.
Dejstva in ugotovitve
Domobrancu Stanku Jarošu v spomin
Dragi soborec! 2e druga smrtna žrtev goriške čete si. Kakor prvi naš padli fant Slavko Kravos si tudi ti sin sončne vipavske doline, ene najlepših pokrajin slovenske domovine, ki jo je pesnik Gregorčič imenoval »dežela rajškomila«.
In kakor naš prvopadli Slavko Kravos, si tudi ti dragi Stanko sin preproste kmečke hiše, ki nisi vzrastel v izobilju in razvajenosti, ampak ob črnem kruhu in roženkrancu. In ko je pokvarjena gospoda iz mest in trgov drla za komedijo osvobodilne fronte in izdala narodno stvar, je zdrava kmečka plast kmalu spoznala resnico in poslala premnoge svoje sinove v domobranske vrste. Eden izmed teh si bil ti.
Tvoja smrt nas je brezmejno užalostila. Čeprav danes iz
gubljajo tisoči in tisoči mladih ljudi življenja po bojnih poljanah in se zdi, da človeško življenje ne predstavlja nobene vrednosti več, nam je tvoja izguba velika in boleča. Velika in boleča pa nam je zato, ker si bil še mlad in upov poln in bi mogel še veliko narediti za narodno stvar, za katero si se tako navdušil.
Ob tvojem prezgodnjem grobu pa ponavljamo svojo obljubo in prisego. Komunizem je nekaj bistveno slabega in nihče se ne bo družil z njim komur je mar slovenska stvar. Zato njemu boj na življenje in smrt! Boj pa tudi za boljšo bodočnost in pravice slovenskega naroda! Slovenski narod ne sme propasti. Mi ga bomo ščitili. Naše prsi bodo njegov ščit, naše desnice njegov meč! Tako nam Bog pomagaj! Domobranec.
Dva tabora
Množice primorskega ljudstva so razdeljene na dva tabora. Niso razdeljene na tabor komunistov in nekomunistov, kajti o tem, kaj je komunizem, sploh nič ne vedo. Ako bi vedele, kaj je komunizem, bi komunisti že zdavnaj morali pobrati šila in kopita ter oditi, odkoder so prišli. Zlasti inteligenti (t. j. pošteni inteligenti!), trgovci, gostilničarji, vaški magnati vseh vrst in vsi samostojni kmetje bi se ne mogli navduševati za komunizem, ako bi vedeli, kaj jim pripravlja. Primorci tudi niso razdeljeni v tabor narodnjakov in tabor takih, ki Slovencem ne želijo svobode. Vsak slovenski Primorec hrepeni po narodni svobodi kot po soncu in obrekovalec bi bil, kdor bi o kaki skupini pristnih Primorcev trdil kaj drugega. Primorci se tudi ne delimo v tabor socialno napred nih ljudi, ki si želijo pravičnejše socialne ureditve, in v tabor socialnih reakcionarjev, ki bi hoteli, da ostanejo socii.1-ne razmere vedno take kot so. Vsi pošteni Slovenci, ki smo v glavnem narod malih kmetov in delavcev, si želimo, da bi se gospodarsko blagostanje našega ljudstva z odpravo vseh obstoječih socialnih krivic dvignilo. Pač pa so Primorci kot Slovenci sploh razdeljeni v tabor tistih, ki so v OF spoznali svojega največjega sovražnika in so mu zato obrnili hrbet, in v tabor tistih, ki so še danes zaslepljeni in verujejo, da jim OF prinaša narodno osvoboje-nje. Ta tabor, ki si na prsih redi gada, postaja vsak dan manjši in le želeti moramo, da bi se tudi na zunaj kmalu po kazala tista edinost, ki je v srcih, ko vendar vsi isto želi mo. Komunisti pa, ki so pod firmo OF zapeljali Primorce, so čisto navadni izkoreninjen ci, ki jih bodo preklin jali še pozni primorski rodovi.
Gospod svetnik
Oni dan je neki zelo izobražen mož, ki se ima od nekdaj za velikega narodnjaka, povedal o Črnih bukvah sledeče: »Ne verjamem, da je resnično, kar ta knjiga piše. To je sama propaganda lažnivih »belogardistov«. Vsi doku-menti so ponarejeni.« Kdor je to knjigo bral; kdor je bil v stiku z ljudmi, ki so na svoji koži okušali blagodati osvo bodilne<Ja gibanja:	kdor le
malo pozna komunistično drt>-hal in se le malo zanima tudi
za domobranstvo in njegovo delovanje; kdor le malo čuti s svojim narodom v tej usodni uri in se zanima za njegove boje in trpljenje, poreče temu gospodu:	»Oprostite,
gospod svetnik, vaši mo/gani so oboleli, pojdite hitro h k a kemu zdravniku, da ne bo prepozno. V tem stanju pa z nikomer ne govorile, da m-boste nehote in nevede sodelovali z največ Umi rablji slovenskega naroda!«
Luč iz vzhoda
V	Evropi se čestokrat sliši: »Ex oriente lux.« To je pravilno, v kolikor je Evrona dvakrat prejela luč z vzhoda. Prvikrat je bila to luč tiste filozofije, ki se je rodila v maloazijskih grških kolonijah in dobila svoj dovršeni izraz v Platonovih delih. Drugikrat je prineslo luč z vzhoda krščanstvo. To je mila luč. ki stavi mir na zemlji v odvis nost od slave Bogu na višavah in dobre volje med ljudmi. Sedaj žari nad zatonom zahoda vzhod z novo zarjo. Toda ta zarja ne prinaša niti modrosti niti miru, ampak tisti svetovni požar, ki utegne z evrazijsko pomočjo spremeniti vso Evropo v isto divje polje, v katero je svoj čas Bati jev naval spremenil kijev-sko Rusijo.
(Univer. profesor Spektor-ski v knjižici »Evrazijstvo in boljševizem.«)
„ Razkrojite domobranstvo ! “
Komunisti so dali povelje: povzročiti razkroj v domobranstvu. Citirali smo tozadevni članek Borisa Kidriča iz »Ljudske pravice«. Prav je, da se na to komunistično povelje večkrat spomnimo. Potem se ne bomo čudili, ko dobivamo vso poplavo letakov, s katerimi nas komunisti vabijo, naj prestopimo k njim.
Možje, opozorite svoje žene; fantje, svoje matere, sestre in dekleta na to komunistično povelje, da se ne bodo \ preveč čudile komunističnemu pritisku na nje. Pa povejte jim, da vsa ploha njihovih letakov ni mogla niti enega domobranca izvabiti iz naših vrst, da bi se jim pridružil.
! Če kje pišejo in govorijo, da je kdo prestopil k njim, je gola laž. Kako skušajo pritiskati tudi na naše žene, dokazuje okrožnica okrožnega odbora SPŽZ Novo mesto svojim članicam, v kateri komunistke naročajo tudi sledeče:
»Druga naša naloga, ki je
po svoji aktualnosti prav tako važna kakor prva, pa je razkroj morale švabobranskih žena. Naša dolžnost, je da govorimo ženam vselej o najtežjih problemih, ki so za nje vsakokrat najbolj pereči. Za žene švabobrancev je sedaj ena najtežjih stvari sramotna prisega njihovih mož, bombardiranje Novega mesta, proglas domobrancem na zavezniških letakih »ZMAGA«, zavezniška publikacija za Jugoslavijo s tekstom teheranske izjave Stalina, Rooswelta in Churchilla o kaznovanju krivcev in drugi letaki. Zlasti sedaj po padcu Rima in izkrcanju zavezniških čet v Franciji so te žene še v večjih skrbeh za svoje može. Naša naloga je, da razkrojevalno upli-vamo na te ženske. Razložiti jim moramo, da so švabobran-ci izgubili tla pod nogami, in da je njihove edina rešitev, da dezertirajo od Nemcev. Vpli-vati moramo tako prepričevalno na te ženske, da bodo pozvale svoje može, brate in sinove, da naj Nemce zapustijo in dezertirajo iz švabobranskih postojank. To se že dogaja, me pa moramo stvar še bolj pospešiti. Odločno jim moramo postaviti, da so soodgovorne za vse zločine, ki jih vrše njihovi svojci in da so za te zločine soodgovorni tisti, ki se še pajdaši jo s Hitlerjem, dasi si niso še direktno okrva-veli rok. Imenujte in omenjajte tem ženam vrsto švabobranskih zločinov konkretno z imeni in s kraji, kjer so se dogodili. V zvezi s tem govorite z ženami malo več o delu naše komisije pri Predsedstvu SNOS-a za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Zene, ki so že vključene v borbo, naj zares aktivno pomagajo tej komisiji v smislu letaka, ki ga je komisija predkratkim izdala.
V	najkrajšem času bo izšel letak, ki bo pozival žene švabobrancev, da naj opravijo svojo dolžnost in dobe može, sinove in brate iz postojank Nemcev, dokler je še čas«.
Teh letakov je sedaj polno. Komunisti so si celo izmislili in že kar natisnili pismo, ki naj bi ga bila pisala domo-' branska žena svojemu možu
v	domobransko postojanko in ga zdaj širijo po deželi. Pa vse njihovo prizadevanje je brez uspeha. To pismo in vsi drugi taki letaki niti malo ne o-majajo kakega domobranca, niti naših žena, mater, sester in deklet, škoda papirja, komunisti, Vam ga itak manjkuje!
(Novomeški list »Za blagor očetnjave«).
pri-
Prvi slovenski kardinal
Na Sv. gori pri Gorici so trije znameniti slovenski grobovi. Poleg nadškofa dr. Fr. Sedeja in profesorja dr. Lojzeta Resa počiva tam gori tudi goriški nadškof in prvi slovenski kardinal dr. Jakob Missia.
Današnji rod malo ve o tem velikem cerkvenem knezu, ki je v svojem času imel v razvoju lavnega življenja med Slovenci veliko besedo. Bil je odločen nasprotnik vsakega načelnega polovičarstva v zasebnem in javnem življen u. Strahopetnega polovičarstva je vedno dovolj; takrat so ga imenovali katoliški liberalizem, prej je imelo drugačno ime, dandanes ga zopet imenujemo drugače; kakršna je pač zmota, ki trenutno prevladuje.
Missia se je rodil 30. julija 1838. pri Mislovih na Moti, ki spada v župnijo Sv. Križa pri Ljutomeru. Ime je kljub navidezno nedomači obliki pristno slovensko; vzeto je iz narečja. Tudi Missia sam se je vedno čutil Slovenca. Oče in mati sta bila kmečkega rodu in sta mu zgodaj umrla. Nato je skrbel zanj najstarejši brat Anton, ki je bil že duhovnik. Pripravil ga je za gimnazijo, katero je obiskoval v Gradcu. Bil je gojenec škofijskega malega semenišča. Po maturi je vstopil v bogoslovje v Gradcu. Po dveh letih so ga poslali v Rim v znani zavod »Germani-cum«, kjer je 1. 1863. postal doktor modroslovja in bogoslovja. Po povratku v domovino je služboval v Gradcu kot prefekt v deškem semenišču,
pozneje pa kot škofov kaplan in tajnik. L. 1879. je postal stolni kanonik. Ko je bila leta 1884. izpraznjena ljubljanska škofijska stolica, je bil na to mesto imenovan Missia. Leta 1897. je postal goriški nadškof in dobro leto za tem (jan. 1899.) pa kardinal. Lmrl je J4. marca 1902. Pokopali so ga na lastno željo na Sveti gori.
Missia je zelo zanimiva in važna osebnost. Z njegovim imenom je tesno zvezan katoliški preporod pri Slovencih. Kot škof je najprvo poskrbel za resno vzgojo duhovskega naraščaja. Izbral je izvrstne in dobro pripravljene bogoslovne profesorje, n. pr. dr. Janeza Kreka. Med duhovščino je poživil zanimanje za važna takratna vprašanja, n. pr. o liberalizmu, o šoli, o verski poglobitvi. MecT avstrijskimi škofi je užival velik ugled. Bil je tajnik ožjega odbora
škofovskih konferenc v Avstriji. Sestavljal je poročila o najtežjih vprašanjih. Zlasti je živahno pomagal pri sesta\ -ljanju novega katekizma.
' Glede katoliških načel je bil neupogljiv ter se ni bal zameriti nikomur. To je dokazal zlasti 1. 1889. ko ob smrti takratnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa ni dal razobesiti črne zastave na škofi iškem dvorcu. Zato so mu ponoči pobili okna. Zanj je bilo vseeno, ali je samomorilec navaden delavec ali cesarski princ: cerkvenih časti ne zasluži. Za katoliško zavest ne zadostujejo pobožne fraze, je dejal, niti ne nekatere verske resnice; kat. zavest se mora naslanjati na vso katoliško vero.
V	svojih pastirskih listih je obravnaval važna vprašanja: pisal je n. pr. o prostozidar-stvu, o svetosti prisege, o Giordanu Brunu, o krščanski
družini, o sv. zakonu, o treznosti in proti pijančevanju itd. V politične boje se naravnost ni vtikal, dajal pa je svojim duhovnikom resna in tehtna navodila za udeležbo pri volitvah in pri drugem javnem delu. V njegovih ča^ sih so ga nasprotniki strastno napadali; dandanes, ko trezno presojamo razmere in dogodke, moramo ugotoviti, da je bistvo gledal na svoj čas in da je jasno spoznal, kam razvoj lahko pripelje.
Dr. Jakob Missia je bil zelo izobražen in srčno dober človek. Bil je zelo dober pevec in je močno širil cecilijansko glasbo. Duhovščina in liud-stvo sta ga ljubila kot svojegn očeta. Dr. Aleš Ušeničnik na ga je zelo posrečeno naslikal z besedami: »Bil je v javnosti knez, v cerkvi škof. med liud-stvom oče, med duhovščino prijatelj.«	n.n.
VESTI IZ GORICE IN DEŽELE
Stoletna Hruševka uurla
Hrušica nekdaj in sedaj
Naši malčki v slovenski šoli
Radostno čebljanje vsako jutro v Mamellijevi ulici. * »Učiteljica ti govori v šoli tako, kakor doma mamica!" * Dobro upanje za razvoj slovenskega šolstva
Pokopali smo minuli teden »Marijano iz Hrušice« - kot so jo vsi poznali. Nič posebnega to, bi kdo mislil, ker se jih vsak dan toliko pokoplje, a pač nekaj posebnega za današnje dni pa je dejstvo, da je bila Marijana stoletna. Se bolj posebno pa, da je ona še pred par meseci prav čvrsto hodila po hiši, pred letom še čita-la knjige brez naočnikov in še zadnji teden pred svojim zaželenim slovesom iz te doline solz obujala spomine, kako je dvoletna prosila mamo, naj jo pelje domov, ko jim je hiša pogorela.
Kaj je vse videla in vedela »Marijana« o svoji prelepi Hrušici! Prav blizu njene hiše je čestokrat še gledala ostanke starega rimskega zidovja in ceste, ki je vodila v »Emono«, — v skoraj sosednji hiši je bilo nekdaj vrhovno poveljstvo največjih tolovajev, ki so se klatili po nepreglednih Hruševskih gozdovih in o njih je vedela toliko povedati. Kako je vesela poslušala v zgodnjem jutru, ko je tako rada hitela v oddaljeno cerkev, enakomerno melodijo žag in odločne udarce sekir, vmes pa smeh krepkih domačih fantov
Krokodilove solze
Partizani so položili vence na italijanske spomenike na Kalvariji, Oslavju in v Podgo-ri ter izdali letak v slovenskem in italijanskem jeziku, v katerem pravijo, da znajo oni spoštovati mrtve in da so domobranci banditi, ki rušijo bratsko slogo dveh narodov.
Potem je izšel še en letak, ki ga je podpisal »Mešani odbor za vzporeditev med italijanskimi in slovenskimi partizani«, ki ponavlja iste misli.
Vse to pa komunistom nič ne pomaga. Z letaki so si spet enkrat razgalili svoj pra-
vi	obraz.
Ljudsko gibanje v Gorici
Rojeni so:
Erzetič Bruno, Veneri Ivan, Karara Ladislava, Pagoto Adriana, Bavcon Maura, Makuc Davorina, Sambo Ana, Cokini Nerina, Luca Anton, Brera Marija, Moroni Alpin Julia, Marconi Klara, Cuzir Pavle, Flaiban Alcsi, 'Roiani En ja, Bonodoni Marija-
Umrli so:
Brumat Alojz, 4 leta; Škodnik Friderik, 80 lot, dninar; Ziani Alojz, 67 let, vpokojencc; Matkovič Kazarina roj. Ljubičič, 52 let, gospodinja; Bregant Franc, 71 lot, voznik; Hvalič Gašpar, 81 let, posestnik; Černe Ivan, 45 let, kmet; Hinek Jožefa roj- Glesič, 56 let, gospodinja; Fon Marija vd-Fonzari, 56 let, gospodinja; Princi Giordano, 36 lert, mestni uradnik; Kan pinskaja Lidja roj. Karpinski, 35 let, kuharica; Novak Norbert, 73 let, kmet; Maserotti Alfonz, 54 tet, vojni invalid; Copi Lucija, 50 let, gospodinja; Bregant Eugen, 38 let, tkalni pomočnik; Grusovm Egidij, 14 let, dijak..
Oklici:
Ficher Juri, slikar - Jaksetič Francka, dninarica; Cortesia Franc, fotograf - Borgomas Lucija, gospodinja; Canduti Ruger, uradnik - Leban Karmela, šivilja; Martuscielo Anton, _o-rožnik - Zukiaiti Jožefa, gospodinja; Pais Ivan, učitelj - Marini Bruna, učiteljica; Tragin Egidij, slaščičar - Faln-ciuli Karmctn, tipkarica; Desrz Evin, Šofer - Cocolo Jolanda, gospodinja-
Poroke:
Ferara Erkole, delovodja - Maligoj Ivanka, gospodinja; Andreani Felice, šofer - Fon Amalija, natakarica! Cal-derani Emilij, delavec - Uršič Antonija, delavka; Žigon Viljem, železničar
-	Furlan Alojzija, gospodinja; Musina Jožef, trgovec , Pintar Irma, delavka; Dr. Zota Marijan, dr. kemije - Negri ha, dijakinja; Brizi Ivan Karl, inže-njer - Camauli Bianca, uradnica; Ca-cavalle Aldo, prodajalec - Tavan Olga, Kospodinja-
in vzklike dobrovoljnih voznikov, ki so ob težkem delu skrbno služili svoj vsakdanji kruh.
A leta so potekala in ž njimi veselje in radost iz zelene Hruševske šume! »Marijana« je morala zapustiti svoj domači krov in oditi v neznano tujino, ko je sovražnik posegel po mirnem življenju. Kmalu sc je vrnila v gotovosti, da bo mirno uživala svoja stara leta in zasluženi počitek od tolikih skrbi in dela. A ne!
Utihnila je čarobna melodija, izginil je dobrovoljni smeh; šuma je postala mačeha, ki noče ali pa ne more dajati potrebnega kruha svojim otrokom! Nad to zeleno Llru-ševsko šumo pa se je oglasila smrtna pesem strojnic in brzostrelk in »Marijana« je ponovnokrat gledala v strahu in trepetu, kako je hladna zemlja neobčuteno sprejemala nedolžne in nepotrebne žrtve mladih življenj, darovanih za nepoznane in tuje ideale! Zato si je gotovo tako zaželela mirnega počitka v onostranstvu in vdano čakala poslanke božje, ki jo je stoletno rešila trpljenja in bolesti tega
ŠE ČETRTA ŽRTEV ATEN-TA NA VERDIJEVO GLEDALIŠČE Za posledicami poškodb, zadobljenih od atentata 5. avgusta, je umrla kot četrta žrtev 42 letna občinska uradnica Karla Beltram.
ZARADI NEPRAVII.NO PRIJAVLJENEGA PRIDELKA PŠENICE 1. 1944 sta bili prijeti in naznanjeni: Feresin Roža rojena Cargnel iz Moše, ulica Gorica št. 28 in Fere.sir Lucija rojena Marega tudi i? Moše, ulica Gorica 52
OBVEZNO ODPRTJE TRGOVIN Vse tvrdke se opozarjajo, da se ravnajo po objavljenih oblastnih odlokov o ukinitvi počitnic. Vse trgovine, ki so že začele s počitnicami, se morajo ivkljub morebitnemu dovoljenju spet odpreti.
RACIONIRANA ŽIVILA ZA SEPTEMBER Pokrajinski prehranjevalni odsek (Sepral) je sporočil, da je treba oddati naročilnice za september trgovcem do vključno 27. t. m. Trgovci pa morajo te naročilnice oddati prehranjevalnemu uradu do vkl jučno 31. t. m.
Naročilnice živilskih nakaznic drugih občin ne veljajo. Kdor se po tem ne bo ravnal, mu bo poleg drugih kazni odvzeto tudi dovoljenje za prodajo.
Službe dobe:
OT išče gospodične od 18-35 leta, ki obvladajo nemščino, da se bodo izvežbale za telefonistinje. Dalje mladeniče, tudi take, ki nemščine ne znajo, da se izvež-bajo za telefonske inštalaterje pri gradnji daljnovodov.
Vsi, ki imajo veselje in zanimanje za tako izobrazbo, naj se zglase pri vodstvu OT, gradbeno vodstvo v Peschieri (Lago di Garda).
li ^	n niirn/">«—Mi *	‘i
Po dolgih letih smo doživeli v Gorici zopet nekaj radostnega, nekaj takega, da so nam prišle solze v oči: naša nežna mladina je dobila svojo slovensko šolo, kjer se že uči, kjer prepeva in moli v slovenščini, v jeziku, ki dolgo časa ni smel v učilnice po goriški deželi. Nove oblasti v deželi so bile dovolj pametne, da so dovolile slovensko šolo, ki se je odprla v Mamelijevi ulici in kamor sedaj radostno zahaja slovenska mladina goriš-kega mesta. Ne vsa, zakaj mnogo je je še zunaj, marsikaterega našega otroka starši še nimajo pravega poguma, se boje, da ne bi sosedje zamerili, ako bi se otrok učil v najlepšem jeziku sveta, namreč v maternem, marsikak oče se boji za službo, za kupčijo in podobno, če bi dal otroka v slovensko šolo, toda nabralo se je že letos toliko slovenskih otrok, da so prostori šole v Mamelli jevi ulici kar premajhni in bo treba v kratkem, prav gotovo pa v prihodnjem letu poiskati še novih, zlasti takih za najbolj nežno mladino in pa za doraščajajočo, ki je že zrela za meščanske šole.
Ginljivi so bili prizori v začetku, ko so naše mamice privedle svoje malčke, dečke in deklice, v šolo, najprej k vpisovanju, potem pa še k prvim uram pouka. Vmes je bil tudi kak očka, ki je privedel svojega sinčka, toda očetje so v glavnem to stvar prepustili materam. Plašno so strmeli malčki v gospodično voditeljico in gospodične učiteljice in gospoda učitelja, ki .so jih nagovorili v naši mehki govorici, matere so si skrivaj obrisale solzo iz oči, — ne, nekaj takega, da učitelji govore z mladino v slovenščini in to sredi Gorice!
Prve dni so mamice še do-| vajale svoje otroke v šolo, no naši pogumni malčki so že spoznali poti, po kateri morajo hoditi, da jih ne povozi nobeno vozilo in sedaj prihajajo v šolo kar sami, tako dečki, kakor deklice. No, predvčerajšnjim je en sam plašen malček (ali pa je bila mamica bolj plašna) prišel res pod 1 varnim spremstvom mamice v šolo, sedaj pa že hodi kar sam pogumno in moško.
In otroci imajo s šolo veselje. Skoraj pol ure in nekateri celo več, se zbirajo pred šolskim poslopjem, veselo čebljajo, se seveda po otroško prepirajo, nekateri resno ponavljajo naučeno pesmico ali številke, ki jih morajo znati — dokler se vrata ne odpro in se mladina vsuje v vežo ter po stopnicah in navdušeno pozdravlja svoje vzgojiteljice, j Slovenska šola se je mladini takoj priljubila in obisk je po-j poln. Niti en odstotek vpisanih ni izostal, to se pravi, cclo manj, kakor v šolah po drugih slovenskih krajih. Moramo tudi reči, da so otroci čedni, zdravi in zagoreli, tudi spodobno oblečeni, toda neugnani, pravi goriški, južnjaški temperament, s katerim mora imeti učiteljica dosti potrpljenja in dosti ljubezni do tega živega srebra in do tega vese- ! lega, neskončno klepetavega j otroškega čebljanja.
Kaj vse bi otroci radi učiteljici povedali, kaj vse jo mora j zanimati! Toda učiteljica postane naenkrat stroga in otroci morajo lepo zapeti »Barči- .
ca po morju plava« in še nekaj drugih. Potem sledi računanje: »Ena in ena«. V dru-dem razredu je na tabli že napisano slovnično povelje: »Napišite mi besede, ki se pričenjajo z a, b, c!«
Šola ima prav lepe, zračne prostore in tudi pohištvo, zlasti klopi, je sodobno. Važno je tudi, da je šola takorekoč v središču mesta in da imajo otroci od vsepovsod zelo bli-.zu k pouku. Občudovati moramo idealizem učiteljic in učitelja, ki so šli na delo z odločno vztrajnostjo in ki morajo potrpeti z otroki, ki
POLETJE
Zadnje dni bi lahko imenovali po stari slovenski navadi »pasje dni«. Že cel mesec avgust nam je vroče in kdor ni navajen vročine res težko prenaša popoldanske ure.
Že meseca maja je v Gorici močno toplo — kot n. pr. v Ljubljani poletne mesece. Če si tujec v Gorici in se že maja potiš in pritožuješ nad vročino, te Goričani kaj radi po-strašijo, da vročina meseca maja nič ne pomeni proti oni v avgustu.
Skoro bo že mesec, odkar je zadnjič deževalo. Človek je že res kar pozabil kakšen je dež. Zemlja je suha in vpije po vlagi. Na drugi strani pa to vroče sonce dobro zori naše grozdje, da bo vinska kapljica sladejša in še bolj zapeljiva.
Vsak po svoje si preganjamo vročino. Kdor ima le čas gre v hladen in osvežujoč objem Soče. Kopalcev je mnogo, vendar oddaleč ne toliko kot druga leta. Morda tudi radi tega ne, ker pride človek iz vode lačen — a danes je vse na karte.
Po mestu hodijo v popoldanskih urah le ljudje ki imajo nujne opravke. Vsi ostali iščejo senco in hlad, kjer sede pri sladoledu ali čaši limonade ali malinovca. Zelo pogrešamo piva, saj je ni stvari,
Goriška Mohorjeva družba bo letos zopet izdala redne knjige, in sicer:
1. Koledar za 1. 1945;
2. dr. Joža Lovrenčič: Božja pota. Legende v verzih o Sv. gori, o Sv. Višarjah in o Materi božji na Brezjah. Knjiga bo lepo ilustrirana.
3. Grivški: Vozniki. Izvirna povest domačega pisatelja.
4. St. Jereb: Naše gozdne živali. S slikami.
Udnina bo znašala 30 lir. Družba prosi č. gospode poverjenike, da že sedaj začnejo nabirati naročnike.
Gor. Moh. družba je pre-! \zela zastopstvo Mohorjeve ! družbe v Ljubljani, ki bo izdala sledeče tri knjige:
1. Koledar, ki bo izšel v starem večjem formatu. Vsebo-
i val bo lepe članke in leposlovna dela.
2. Večerince z lepo notranjsko novestjo »Dom v samo ti«, katero je spisal znani pisatelj Matičič.
so bili pogosto pod drugimi vplivi, včasih tudi nekoliko poredni, toda malčkom se vse oprosti. Šola ima več oddelkov, tako oddelke za najmanjše, kjer se družijo dečki in deklice, potem oddelek samo za dečke in samo deklice, oddelek za take, ki so že obiskovali kake šole in se morajo sedaj privaditi slovenščini.
Kakor smo s šolo komaj začeli, vendar moramo reči, da je kar dobro organizirana in da daje lepo upanje za novo rast slovenskega šolstva v Gorici in na vsem Primorskem.	-Ir.
V GORICI
Ob nedeljah in praznikih pa mladina pohiti na morje. Kdor le utegne in se ne boji današnjega potovanja ne zamudi te ugodne prilike. Morje jc sedaj res toplo in je kopanje res užitek.
Kljub vročini pa teče življenje po Gorici povsem normalno. Nekaj lokalov,je zaprtih radi poletnih počitnic —• drugi pa tudi radi črne borze. Trg je dopoldan poln ljudi, ki se hladijo ob svežem sadju. Tudi kjer prodajajo sladoled, so vedno gruče ljudi.
Ko pride večer, se Gorica oddahne Malokdo ostane doma. Moški svet stopi na kozarček vina, da se ob njem prerešetajo dnevne, gospodarske in politične snovi. Posebno na gostilniških vrtovih je vse živo, oglasi se tudi pesem. Gospodinje so pa v tem času, na svojih vrtovih; pridno zalivajo, saj je povrtnina tako nežna in rabi obilo moče.
Mladina pa napolni promenado in parke. Toliko,, je tu ljudi, da komaj prideš skozi. Kar prehitro pride zvečer policijska ura, posebno če si v prijetni družbi.
Po deseti uri zvečer se življenje umiri. Topel večer pokriva mesto, vse je mirno, le včasih se iz daljave oglasi grmenje in takrat marsikdo upa na dež. Za gorami se bliska ... Mesto spi in zbira moči za drugi dan.
3.	P. dr. Metod Turnšek i Pod vernim krovom, 11. knjiga, ki bo obsegala običaje v cerkvenem letu od posta do adventa.
Naročnina za. vse tri knjige znaša 30 lir. Treba jo jc plačati ob naročilu. Rok za naroče-vanje je za Primorsko radi izrednih razmer podaljšan. Prosimo č. gospode poverjenike, da se zavzamejo tudi za Mohorjevo družbo v Ljubljani in da ji pridobijo čim več naročnikov.
Gor. Moh. družba v Gorici via Orzoni 38.
KER NISO ODDALI KROMPIRJA
so bili prijeti in naznanjeni pridelovalci:	Furlan	Anton
pok. Josipa iz Fare ob Soči, Borgo Conventi št. 3; Blesig Rihard pok. Josipa iz Fare ob Soči, Borgo Conventi; Spessot Anton od Valentina iz Fare ob Soči, Borgo Bearzat.
sveta!
ki bi bila v vročih dneh bolj zaželjcna. kot ta ledenomrzla grenka pijača.
G. F.
Goriška Mohorjeva družba
Vesti iz Trsta in okolice
BORBA PROTI VER1ZN1KOM
Državni komisar za pobijanje črne borze poroča:
V	mesecu juliju 1944 je bilo vloženih 1311 obtožb radi ve' rižništva v področju Jadranskega Primorja. Do 1. avgusta 1944 je bilo izrečenih 50 obsodb. Denarne kazni so znašale več milijonov, v katere niso všteti sodni stroški. Zaporne kazni so dosegle skupno dobo 27.587 dni.
Obsodbe so takoj stopile v veljavo.
Ovadbe proti verižnikom so v prvi vrsti vsebovale prestopke tihotapstva v svrho verižništva.
Kako brezvestno se vršijo posli na črni borzi, je razvidno iz naslednjega slučaja: Neki A. je poizkušal proda-
ZDRAVSTVENO DELO BOLNIŠNICE »SLATAPER-T1MEUS«
Te dni je uprava združenih pomožnih zdravstvenih zavodov izročila ravnateljstvu Združenih bolnišnic začasno bolnišlnico »Slataper-Timeus«. Ko je lansko leto izbruhnil tifus je občinska zdravstvena oblast spremenila šolo v bolnišnico, da bi tam mogli zdraviti bolne za tifusom, ki so morali biti izolirani in so s tem razbremenili druge prenapolnjene bolnišnice. 7. oktobra 1943 je ta bolnišnica začela svoje delo in je do 15. februarja sprejela čez 200 obolelih za tifusom. Ko je epidemija ponehala, je mastni župan odločil to bolnišnico za primer letalskega napada. Kako potrebni so bili ti ukrepi smo videli 10. junija ob prvem letalskem napadu. Takrat je ta bolnišnica sprejela 130 lahko in 135 težko ranjenih, od katerih 3 so umrli, 88 se je stanje zboljšalo, 44 bolnikov pa je bilo prepeljanih v glavno bolnišnico. S preureditvijo uprave in glavnega ravnateljstva Združenih bolnišnic je s posredovanjem prefekta in župana prešla bolnišnica v upravo Združe nih bolnišnic.
DOPOLNILNI NABOR ZA LETNIKE 1914-26
Za vse tiste pripadnike letnikov 1914-26, ki se niso zara-di bolezni ali drugih razlogov mogli javiti v dneh, ki so bili določeni za njih letnike, sc je vršil v sredo 16. avgusta dopolnilni nabor v rojanski šoli.
Ravno tako se je vršil v Tržiču na občini dopolnilni na-
jti na črni borzi 10.000 vreč iz lute, a je bil aretiran. Preiskava je dognala, da je on kupil te vreče od dr. C. po ceni 86 lir, dočim je on skušal doseči ceno 89 lir. Dr. C. je pa nalog za prodajo dobil od ravnatelja uprave SEPRAL — od gospoda Zaioti, ki je bil dolo-prodajno ceno 83 lir. SE-
u
PRAL je vreče dobil kot nujno potrebno zavojno blago po ccni 18.60 lir za vrečo od tržaške firme Jutificio Triesti-no.
S tem sta bila SEPRAL in javnosi: opeharjene za drago-ceno zavojno blago in ..veriž-niki so pri tem poslu skušali zaslužiti nad 700.000 lir. Zadela pa lih je že visoka denarna in zaporna kazen in to po pra^ vici.
bor za zamudnike iz občin Tržič, Gradcž, Devin - Nabrežina, Foljan, Sredipolja, Ronki, Škocjan ob Soči, Sv. Peter ob Soči, Starancan in Turjak.
DVE NOVI SIRENI Pri Sv. Justu sta bili nameščeni dve novi sireni na stisnjen zrak, ki so bile v sredo 16. avgusta preizkušene.
RAZŠIRITEV	ITAL JAN-
ŠKIH ZAKONOV NA JADRANSKO PRIMORJE i
Visoki komisar za Jadransko primorje, je izdal odlok, s katerim se razširja na Primorje veljava nekaterih ita-Ijanskih zakonov, ki se tičejo davčnih in taksnih predpisov.
ITALJANSKO - HRVATSK1 SLOVAR
Prof. Urbanac-Urbani je izdal pri Tržaški založbi Trani nov hrvatsko-italjanski slovar, o katerem prinašajo tržaški dnevniki, kakor tudi ljubljanski pohvalne kritike.
KONCERTI TRŽAŠKIH UMETNIKOV
V	zadnjem času je skupina tržaških glasbenih umetnikov, ki jo sestavljajo Rajmund Botteghclh, Turrido Bertotti, Marij Tommasini, Conchita Mioni, Bruna Vecchiet, Renata Artico in Marta Ilarlan s pianistom Mirom Lozijem, priredila več samostojnih koncertov v Gorici, Gradcžu in Vidmu, kjer je žela velike uspehe. Del dobička je bil namenjen za dobrodelne ustanove. Čez par dni bo ta umetniška skupina gostovala v be neškem gledališču »Mali-bran«, nato pa bo v začetku septembra priredila koncert v
tržaškem gledališču Rossetti. Takrat bo sodeloval tudi Tito Schipa in veliki orkester.
NE SKAKAJTE NA TRAMVAJ V TEKU!
V torek popoldne se je močno potolkel po glavi dvainštiridesetletni Jožef Ceper, ki je hotel skočiti v ulici Bat tisti na drveči tramvaj.
SINFONIČNI KONCERT
V soboto 19. avg. se vrši v gledališču Verdi četrti simfonični koncert v ciklu poletnih koncertov, pod vodstvom dirigenta de Vecchija. Obsegal bo dela Berlioza, Sibelinsa, Dvoraka in Mozarta.
Kmetijstvo
Pravilno sušenje zelenjave
Gospodinja, ki se loti sušenja tc ali one zelenjave, želi, da bi pripravila tak shranek, ki bi po kakovosti čim manj zaostajal za svežim pridel-
kom. ___________________
Glavni namen sušenja je, odstraniti odvišno vlago in ohraniti hranilne snovi, barvo in okus pa čim manj spremeniti. Pri nas še ni vpeljano sušenje v industrijskih obratih, suši se le v malem, vsaka gospodinja sama zase ali v pečicah, na štedilniku, mogoče tudi na plinu.
Omisliti se moramo najprej lese. Na približno 25 do 50 cm dolge in široke ter 5 do 6 cm visoke lesene okvire nabijemo žično mrežo, ki ne rjavi. Kot podstavek vzamemo enako velik okvir, visok kakih 30 cm, in ga znotraj in zunaj vsaj do polovice obijemo s pločevino. Ta del postavimo na ploščo štedilnika. V njem se zbira toplota in prehaja na lese, ki smo jih naložili druga na drugo.
Temperatura pri sušenju zelenjave je spočetka med 60 in 70° C, pozneje se lahko zniža. Za nadzorstvo je potreben termometer.
Zelenjavo nalagamo v tankih plasteh od zgoraj navzdol, ko jo naberemo, ležanje manjša kakovost.
Pri zelenju odstranimo stebla, osmukamo liste, pri zelo žilnatih listih še celo žile. Fižol obrežemo in raznitkamo, koreničje zrežemo na tanke rezance ali ploščice.
Pozorno in vestno jo operemo, najbolje s tekočo vodo. Zelene dele rastlin in fižol v stročju sušimo vzdržema, pri
koreničju sušenje lahko prekinemo.
Suho zelen j ad razložimo nekaj dni na suhem prostoru, ki je zavarovan proti soncu in mrčesu, nato jo šele poberemo v papirnate vrečice, pločevinaste škatle, porcelanaste, steklene posode in tudi v vrečice iz redkih tkanin. Hranimo jo na čistem, suhem, zračnem prostoru. Po meglenih in vlažnih dneh jo je umestno pregledati, ako bi jo bilo treba presušiti.
Sušena zelenjava ima pred svežo to prednost, da je vedno pri rokah, ni izpostavljena mrazu in nadomešča mnoga druga živila, ki jih je v sedanjem času težko dobiti.
Suhe zelenjave računamo za eno osebo približno takole: za juhe 15 do 20 g, za prikuhe 25 do 30 g, za enolončne jedi 30 g. 1000 g sveže zelenjave da približno 100 g suhe.
Pred uporabo jo je treba o~ prati, novejše izkušnje so pokazale, da lahko namakanje izostane, če ga pa ne opustimo, vode ne smemo zavreči.
Priprava za sušenje. Odbirati je le svežo in zdravo, primerno zrelo zelenjavo in dobrih vrst. Nagnita, orumenela, stara in olesenela ne sme priti v poštev. Sušimo takoj, Preden jo denemo sušit, jo o-sušimo na rešetih ali košarah.
Skoraj vse vrste tudi obarimo, to se pravi, za nekaj minut jo vržemo v vrelo vodo, poberemo ven in odcedimo.
Fižolovo stročje parimo 5 minut. Priporoča se zlasti nekoliko bolj razvito narezati na rezine po dolgem in zelo mlado stročje brez zrn sušimo celo. Sušimo 4 do 5 ur vzdržema pri temperaturi 60 do 70’ C. Ko je stročje že zelo osušeno, vročino znižamo. 5 kg stročja da približno kg suhega.
Špinača. Osmukamo liste, odstranimo stebla, spočetka sušimo pri 70° C, nato temperaturo znižamo. 5 kg sveže da 30 dkg suhe špinače.
Zelje. Izločimo storž in de> bele listne žile. Parimo 7 do 8 minut. Sušimo kot špinačo. Rdeče zelje, polito z okisano vodo, obdrži barvo, 5 kg svežega da 3.50 dkg suhega.
Nadzemeljska kolerabica. Liste obravnavamo kot špinačo, glavico zrežemo na ^ cm debele ploščice, pa tudi rezance. Prevremo, sušimo kot ko^ rcničje. 5 kg svežih da 40 dkg suhih. Enako kot s kolerabi-co ravnamo z zeleno.
Korenje, podzemeljsko kolerabo, peteršiljeve korenine zrežemo na tanke rezance, parimo 5 minut. Sušimo pri tem' j peraturi kot fižol. 5 kg svežega pridelka da 60 dkg suhega.
Odgovo **rxi urednik : Dr. Milan Komar - Gorica
A
RIA
JLLUSTRIERTE
do/2es 1101x1 štčoiflki!
Jerzy Žul*wski:
31
31a sre6rni obli
Morje mraza, 0, 6’ vzhodne dolžine, 55° severne širine, čez polnoč, začetek četrtega dne-
Obračamo se naravnost proti severu- Kar je umrl Woodbell, in tega je preko sto sedemdeset ur, se pomikamo proti severozahodni smeri. Njegov grob je že daleč za nami •. • Na Zemlj je prišel že teden, kar smo ga zagrebli-
2e teden dni hlišči pesek pod kolesi našega vozila in samo brnenje motorja moti tihoto, ki vlada med nami-Marta ne ihti več, sedi nema, stisnjenih ust in razprtih oči, kj so v njih solze že davno usahnile. Selena ne žiyi več-
Po Tomaževi smrt ni več jedla, le tulila je po cele ure, tekala po vozu, ovohavala vse predmete, ki so bili njegovi in ki se jih je kdaj dotaknil. Naposled se je zalezla v kot, vsa o-slabela in čemerna, ter na vsakogar, ki se ji je hotel približati, strahovito renčala- Bali smo se, da ne bi stekla, zato smo jo morali, čeprav nam je bi-
lo hudo zanjo, ubiti- Dolgo tako ne bi več živela-
Strašno tiho je v našem vozilu. O čem naj besedičiva s Petrom? Prišlo je, česar me je biio strah- Tomaževa smrt no pomeni samo izgubo vrlega, zvestega, dragega tovariša, ne, Tomaževa smrt je pošastna ironija, ki je vrgla med naju dva to žensko, po kateri oba enako hrepeniva. Ne morem se ozreti po njej, ne da bi vzdrhtel od poželenja, hkrati pa sem si v svesti vse podlo ogabnosti tega — svetoskrunstva spričo še sveže prijateljeve gomile. Tako mi je, ko da je Toma' žev duh še kje blizu in da mi pljuva v srce, ki koti take misli, a naj se raztrgam, pregnati jih ne morem, ne morem! Ogenj mi požira možgane, kri mi yre divje po žilah, toda mpje oči so je tako polne, da jo z neznansko, strahotno jasnostjo vidim pred sabo, četudi zaprem oči-
Šiloma zadržujem svoje misli kakor tropo psov, a one se izmikajo sponam moje volje, zaletavajo se vanjo, nesramno trgajo obleko z nje, hlepe po-slehernem koščku njenega telesa, so obregavajo vanj, opletajo okoli njega in ga mažejo z ogabnimi gobci, ko pa vidijo, da je navzlic vsemu mrzla, nepremična, jamejo bev' skati vajo, trgati jo z zobmi, crrizti in vlačiti naokoli • . • O, tc podle misli, kakšna neznanska muka zame.
Z Varadolom je do pičice tko- To čutim, vem. Tudi on ve, kako je z mano- Odtod to nemo. podmolklo sovraštvo med nama. Oba sva podla, ker je med nama — ona- Samo midva sva tu na tem strašnem svetu, a! nekaj kriči V globini najinih duš, da je eden preveč. Drug drugemu ne dava besede, pa tudi v oči si ne pogledava- Le včasih ulovim od strani Varadolov pogled, grozen pogled, ki skozenj žari smrt kakor požar iz o-ken gorečega doma-Mar se ga! bojim? Ne. ne, stokrat ne, dasi vem, da me lahko vsak čais, ne da bi sam vedel, kaj dela, lopne izozad in ubije — tako, na priliko, zdajle, ko pišem in stoji za mano ter mi gleda v goli vrat • . • Mraz me spreletava, a ozreti se mi ne da, nikakor ne maram uieti njegov pogled, ki vidim v njem kakor v zrcalu lastno podlost. Sicer pa me res ni strah take nagle, nepričakovane smrti, ki me lahko doleti. Smrt je težka samo takrat, kadar sc približuje počasi, neizbežno
—	to vem iz lastne skušnje. Strah me je samo enega, strah me je ob misli, da bi se utegnil polastiti te ženske, ki do nje nima večje pravice od mene, strah me je, da ne bi s poljubi prebudil njenega negibnega obraza, da iz njenih prsi, ki jih še vedno trga neuto-lažna bolečina, ne bi izsilil nenadnih,
strastnih vzdihov • . - Groza me je, ce samo pomislim na to!
Preživa drug na drugega tako, da se njej res ni bati ničekar, dokler sva
živa oba.	.	, ,	.
Včasih mo kar pogreje od togote-Pljunil bi si v lice, nato pa bi stopil predenj in ga glasno pozval:	ric*1’
bijva se zanjo! Toda prevet, licemer-ca sem, da bi storil kaj podobnega. In tudi preveč bojazljivca!
Tudi njo sovTflžim in preziram. 1 n-hajajo trenutki, da bi sc vrgel nanjo, prisilil njena onemela usta, da bi zakričala — in potlej bi z njenim življenjem vred zadušil ta krik. Morda bi bilo bolje tako •. • Ostala bi sama, brez smotra, brez vzmeti življenja, morda bi izbrala celo prostovoljno smrt • •.
temu živi ona? Kaj jo drži tu? Kako sploh še more živeti, če ji je bil Tomaž vse in če se je z njegovim koncem končalo vse. tudi zanjo? Podla sva, a tudi ona ni boljša! Psica je pokazala več vdanosti, saj ni preživela gospodarja, ki jo je krmil. In vendar ni bila deležna niti stotinke vseh ljubeznivosti, niti tisočinke ljubezni, ki jo je izkazoval tej ženski!.-In ta ženska živi!
Kdo ve — kdo ve — morda z teh oči, iz teh ugaslih oči, zameglenih z navidezno bolestjo, že meče skrivoma poglede na naju, morda se v njenih
možganih, še polnih obraza njenega mrtvega ljubimca, že poraja tiha misel: katerega teh dveh »ivih naj si izberem, da izpolnim večno delo ženske?
Morda je v vsem tem neko prvobitno, pranagonsko poželenje bitja po u-stvarjanju, ki so na nič ne ozira, ne računa s preteklim in ne misli na bodoče — toda zame ie vse to v tem trenutku brezsramno, ogabno, pošastno!
Prokleto, zakaj ta ženska živi!
In vendar čutim, da njene smrti ne bi prenesel.
Morje mlraza, 0° 30’ vzhodne dolžine, 61, severne širine, četrti dan, 172. rua po polnoči-
Prav je imela Marta, ko je Tomažu rekla: Ti boš živel! Kako da tega nisem takoj razumel!
Minile so že tri četrtine noči, ko sem opazil, sedeč pri krmilu, da se Peter venomer suče okoli mene s takim izrazom v očeh, kakor bi hotel naplesti pogovor. Do tega časa sva se omejila na izmenjavo najnujnejših besed, zato sem se začudil in razveselil obenem. Čutil sem, da je čas vreči s sebe to neznosno, težečo moro in razjasniti medsebojne odnošaje.
Pobaral sem ga kar se da prijazno;
»Ali kaj želiš od mene?«
(Nadaljevanje sladi.)