tfls 1 "'. . ..H J, '^536525» SUBSCRiPTlON; ** U* S' Canada & Mex*co One yea<* . ._ Six morvths .. ...gg Thrse months ..gg Foreifln Cauntries; One year ... . $-j.HO Single Copy £ cents. SLOVENSKI NAROD I 3 * ^ Ic ^ i O s ■* iKA Jf I * I jE) NAROČNINA: Za Zel* dr- Canado & Mexico: Celoletno .— Poilef.no ... . —-SO Četrtletno .—--5 Za inozemstvo: Celoletno . $t*50 Po^prnezna štev. Z centa. ='ir Vol. IX. No. 32. — Phone: Cortland 518Š- NEW YORK — PITTSBURG, PA,, četrtek, 30. septembra (Thursdajr, 30.) 1915. Geslo: ,.Slovenijo Slovanesm“ Leto IX. Št. 32. * * «1 * n ■p t i « Dan za dnem se odigravajo sedaj vazni m za vse člo¬ veštvo velepomembni dogodki. Odsev silnega evropskega požara obžarja ves svet in grmenje avstrijskih in nemških ter turških topov na eni, pa francoskih, angleških, ruskih, belgijskih in italijanskih na drugi strani pretresajo vse dežele. Se na Balkanu naj se začne pogubno krvoprelitje. pa se bo malodane vsa Evropa kopala v človeški krvi. In to je pričakovati vsako uro. Saj ima Romunska svojo vojsko ž.e zbrano in pripravljeno na meji, da udari, bržkc bodo to zahtevale okolščine. Bolgarska kliče pod orožje svoj narod — baje je že poslala Srbiji ultimat, — in Grška zbira tudi sedai svoje vojščake za vojni pohod. Na Balkanu vre in skoro bo vzkipelo, na Balkanu pa se tudi odloči izid sedanje svetovne vojne. Kajti niso pravice malih narodov, niso narodni nagibi, ki netijo to gigantsko borbo, nego gospodarski odncšaii in interesi so pravzaprav in v bistvu podžgali ruskega medveda, da se ie zakadil v Avstrijo ter s tem povzročil splošno evropsko klanje. Le bi se ne bil Rus vmešal v spor med Avstrijo in Srbijo, bi bila vojna čisto lokalnega značaja. Toda že odnekdaj je Rusija ljubosumno opazovala ra- > stoči vpliv avstrijske države na Balkanu. Sedaj se je ponu¬ dila carju ugodna prilika, da poseže v boj pod pretvezo, češ, da hoče odrešiti-svoje brate izpod avstrijskega , jarma. V resnici pa mu je bilo na tem, da zavselej zatre avstrijsko ve¬ ljavo na Balkanu ter pojezdi kot največji despot, pijan zma¬ goslavja, v Carigrad, za katerega gre sedaj. Kajti za Ru- siia-ie turška prestolica skorobirekel življenskega pGS@ena.f~-. - AH Rusi so računali na medvedovo kožo. Padla je trd¬ njava Rrest-Litovsk, ruske vojske so poražene, in Balkan ni nič več pripravljen iti za Rusa po kostanj v žerjavico. Bolgarija je stopila ocividno na stran Avstrije in Nem¬ čije, za Romunsko se še danes ne ve, kaj namerava, in Grška se tudi še obotavlja. • Avstrijski in nemški topovi so pred srbskim glavnim me¬ stom, in skoro se prične prvo dejanje nove balkanske ža- loigic, v kateri bo skorogotovo tvoril katastrofo poraz in 8}, «čn° evropsko klanj-* s svojim.. Kt , ° - , v j-- o *rn • težko prisl uženira; prihranki, (c | lišen viš prepad Srbije, kamor so neznansko poželjivo sKiiil, ,,jugo tznčcii so prirejati vsepovsod zbo-hi slovanski" romarji v Evropi in Ameriki. j rovanja in shode, na katerih ja v s v 1« POGLED NA BELGRAB.V KATEREM NE OSTANE KAMEN NA KAMNO, 1 ROSE SO POGNAL! AVSTRIJO! ZOPET V BEG, Današnja slika nam očituje strašen iič-fiek avstrijskega topništva v Belgradu, glavnem srbskem mestu. lisice in ceste so po silnih kroglah topniških kar razerane, mesto je kakor izumrlo/ nizke koče in visoke palače so izpremeniene v razvaline. Usoda se je silno maščevala nad prestolico, iz katere se je razplamtel sedanji svetovni požar, in kamen ne ostane na kamnu v njej. Kakor so pokazali dosedanji boji, ima avstrijska vojska najboljše topništvo. žopbT m lilill Ogromnemu posojilo, za kat-e- jnega posojila rim se sedaj pehajo angleški in; ir,st. ki bi .--j francoski agenti po Združenih j m med Zne 27. septembra so izdala i racij kar najodloČncjše protesti- zdr.ižcna nemška društva neev-jramo proti dovolitvi nameravaue- yorška v obliki rezdlueijc sestav-Iga posojila, ki bi bilo sramotno in Ijen ugovor, katerega so vposlali j nečastno za narod, a pogubno in v angleščini vsem mestnim ban-;nevarno najboljšim in najvišjim i dina.ne.ijelne-va sta nnosfi, e n: ' r -f-V' ': >j< iUi T ,)U ! n « ' u “' u i Art iljerijski boji so ljuti in skoro neprestani. , prepada m revolucije, v tem kn-jvo potovanje prav me posla s po- j Oko[i Vi , ejJie se j( , razvil skrajno ljut boj . štirikrat so bili samo za iz-j Nciaci odbiti, ali navsezadnje so nas nemške čete vendarle nekoliko ..... , v . „ , . . 1 potisnile nazaj, toda boji niso prav nič prestali" , priliki se hočejo francoski m an-i,-—_:... t ___ _ __ gleški agenti samo seznaniti s za-i padnimi finančniki. Kdor verjame takšnim zatrdi- j lom, je srečen. Kajti dobro je znaj no vsem. kam meri .ta obisk. An- i gleški komisijonarji se namreč ne j marajo samo osebno izpoziiati S j eikaškimi bankirji, nego jih ho- i če jo pridobiti zase v svrbo, da bi! Berlin, preko Sayville, L. I. 28. septembra. • — „Overseas News podpirali njihovo pumpanje. Agency“ poroča, da je glasom neke vesti iz Zofije poslala Bolgar- Tttdi v Illinoisu protestirajo, jska Srbiji ultimat, v katerem zahteva, zase takojšni odstop cele Ma- [llinoiska državna, zveza nem-1 eedonije. ško-ameriškega narodnega zedi-! BOLGARIJA JE BAJE POSLALA SRBIJI ULTIMAT* GRŠKA JE MOBILIZIRALA 400.000 VOJAKOV. — ROMUNSKA IMA SVOJO VOJSKO NA MEJI. i interesom te dežele. Protestna rezolueija združenih; „I>a ne dvigamo samo protesta j njenja je sklenila na svoji kon ruskih društev, katero je sesta- proti temu. nego hočemo, tudi ta-' vil odsek, sestoječ iz gg. dr j a J. lioving, Henrv Mielke. drja Geor¬ ge To-deman, G. pl. Skal, pastorja < rja Popke in H. F. Haas, se gla- HRVAT 0 SLOVENCIH. '\ ; . , 7„ „ u ; .... t ... . Prof. Lovrič piše splitskemu „Našemu Jedinstvu •.Slovenci so diven narod. V ? edno sem veliko o njih držal, ali s edaj, odkar jih bližje poznam, jih še bolj cenim. To je zdrav, krepak, moralen in napreden narod. Ni vasi brez lepe cer¬ kve in šole. Brate Hrvate naravnost obožavajo. V vsaki stvari so nam pri rokah: sebi si odtrgajo od ust, a dajejo braniteljem domovine;-grobove naših padlih junakov skrč¬ ilo vrpujeio in krase s cvetlicami. Vsa čast našim sloven¬ skim bratom! rosita komisija v imenu aliircev doreči v Združenih državah vojno pot ojilo. ..In kor srno zatrdno prepriča- ri, da bi dovolitev takšnega poso¬ jil,- prekršila nevtralnost naše de- žel - ter se pregrešila zoper njeno k.oj storiti odločne korake, da va¬ rujemo čast in interese ameriške¬ ga naroda pred zahrbtnimi splet¬ kami tujih držat in njihovimi tu- kajšnimi vdanimi t hlapci ter s tem izkažemo ameriškemu naro¬ du v resnici plemenito in patrijo- tično uslugo. „Da smo mnenja, da ogražajo vse tiste državne in narodne ban¬ ke ter druge finančne inštitucije, ki hočejo javno ali naskrivaj po¬ tom dvomljivih manipulacij njim tradieijonalno politiko, kakor je * zaupani denar porabiti za nakup javno izjavil predsednik Wilsoii, J vojnih boendov vprjlog namerava- veueiji v Peru glede dovolitve mi¬ lijardnega posojila sledeč pro¬ test : ..Ker bi vsled nameravanega 1000. milijonskega posojila, kate¬ rega išče ententa pri ameriških bankah, posta) ameriški narod z vlado vred direktni zaveznik An ¬ glije. in ker bi odtegnitev te ogro¬ mne vsote pahnila našo -deželo v gospodarsko paniko, „Se je sklenilo na redni letni konvenciji državne zveze v državi Illinois odločno protestirati proti tej dejanski kršitvi nevtralnosti ter delati na to, da se takoj skliče In ker bi bila nadalje z mora- nemu angleškemu posojilu, varno! kongres na izredno zasedanje. ličnega stališča toliko povzdigo¬ vana človekoljubnost te dežele prizadeta v živo, če posodimo ali sli denarnih vložkov. ..Da prosimo torej vsa nemško- ameviška društva, družbe, cerkve. jr - m denar v svrli.o, da jim po-j rede in podjetja, naj se skopijo v Liagamo plačati tukaj izdelano in i mogočno falango za skupen in si¬ ku hijeno njorilno orožje, in da na te način pripomoremo nadaljeva¬ nji- evropske vojne, Ker bi se omadeževali z neizbrisno sramoto kri. oprelitja. in moritve neštevil- stematieen nastop v tem kritič¬ nem času ter še nadalje zaupajo samo takim bankam, ki so strogo nevtralne ter se niti posredno niti neposredno ne j marajo vdeležiti i ,.Sklenilo se je nadalje priporo¬ čati našim članom v državi, naj obveste Itiste banke, v katerih ima jo svoje prihranke, da bodo zahte vali od njih izplačilo svojih vlog v zlatu, bržko bi se direktno ali da vsem zveznim članom to rezoiuei- i jo naznanje in da se vroči po en RUMUNIJA IMA VOJSKO PRIPRAVL.TENO Bukarešta, 28. septembra. — ’ Romunsko ministrstvo je skle¬ nilo, da mora Romunija nadaljevati započeto politiko. Romunske čete ostanejo na. meji, pripravljene za vsak slučaj. GRŠKA ZBERE 4.00.000 VOJŠČAKOV. Pariz, 28.. septembra. — S pozivom pod orožje drugega razreda grške vojske bo mobiliziranih 400.000 grških vojakov. Vojno ministrstvo v Atenah je uverjenb in prepričano, da bo mogla Grška oborožiti in preskrbeti to vojsko. Doslej se še ne ve, bo-ii kralj Konstantin, ki je komaj okreval od, težke bolezni, prevzel vrhovno poveljstvo. Če ne, se postavi njegov' bra knez Nikolaj na čelo grški vojski. Grška vlada je rekviriraia 20 velikih ladij za prevoz svoje voj¬ ske. BOLGARSKA IN GRŠKA KLIČETA SVOJE PODANIKE IZ AMERIKE. nib človeških življenj v Evropi; j posojilne akcije. Ker bi s političnega vidika; „In končno, da se le ta rezoluci- i prepis le-te vsem kongresnim čla- ) oovzročilo uresničenje imenova-Jja v angleškem jeziku vroči vsenrinom' W ashmgtoa, D. C. 28. septembra, — Grška in Bolgarska sta po¬ zvale iz Amerike pod orožje vse one svoje podanike, ki so podvrženi vp j ašk i m. ob vez n ost im. Razglas* bolgarske- vlade, ponatisnjen v ameriških bolgarskih časopisih, sc glasi: ..Kraljevo bolgarsko poslaništvo v VTashingtonu daje, tem potom indirektno vdeleževale tega ropa' naznanje vsem bolgarskim častnikom in Vojnikom, ki žive v Ameriki, narodnega premoženja. da ie Bolgarska odredila splošno mobilizacijo. Vsi tisti Bolgari, ki „8klenj'eno je tudi, da se da se morejo vrniti v, domovino, naj se zglase pri bolgarskem general¬ nem konzulatu v New Yorku. 22 Ciiff Rt, kjer dobe vsa nadaljna po¬ jasnila in navodila 1 *. Bolgarov, katerih se tiče ta razglas, je okoli 6000 v tej deželi, a Grkov pa od 50.000 do 60.000. _ o _ SLOVENSKI NAROD", 30. septembra 191S, ,*=S3 « it —jr : bodočnost RUSKO-POUSKE Dopisnik „Arbeiter Zeitung" iz Lodza se je razgovarjal s prebi¬ valci med drugim tudi o bodočnosti Poljske in. poroča o'-tem': Neki industrijalec, ki zaposluje kakih deset tisoč delavcev, se je bal. dn se povrne rusko gospodstvo. Boje se preganjanja. Zato tudi nočejo začeti zopet s svojimi obrati. Povsem kriva pa je misel, da vsi deli prebivalstva Poljske po¬ zdravljajo nemške čete kot osvoboditelje iz ruskega jarma. Kmalu se izpozn&va. da gredo želje glede bodočnosti dežele zelo navzkriž v različnih razredih prebivalstva. Najpomembneje pa je, da nisem e ul med tolikimi niti enega, ki bi odločno zastopal zahtevo po.ust.varit vi samostojne Poljske. Tudi tisti, ki je bil v teoriji kot Poljak za to, je priznaval, da bi bilo radi knlttirclnc in financijelne zaostalosti deže le težko napraviti tako državno tvorbo, sposobno za življenje* ter ne odvisno od eri'' ali drugo velesile na izhodu in zahodu. Veleindustvi ialci — tudi če so nemškega pokoljenja. imajo le gospodarske inte¬ rese pred očmi. Že dolgo obstoji nasprotsivo med lodško industrijo in mlajšo moskovsko konkurenco, med poljsko in rusko industrijo sploh. Po odločitvi Poljske od Rusije — naj se zgodi v katerikoli obliki — 1 se boje ir.dustrijalci v Lodžu težkih izgub vsled zmešnjave prodaj* njihovih izdelkov na ruskem trgu. Med poljskim meščanstvom se j( v zadnjih letih močno razširil nazor, da ni želeti loeenja od Rusije. Siritelji lega nazora se vdajajo iluziji, da Poljaki v Rusiji kjer stoje kulturelne in gospodarsko višje, dosežejo sčasoma politično in gos¬ podarsko vodstvo. Skoro povprek indiferentne sem našel nemške delavce v Lodžu in v industrijalnili malih mestih lodškega okraja. Večina njih so že v Poljski rojeni, kamor so se že očetje in dedje izselili kot tekstilni delavci največ iz Thiiringena in Saksonskega. Sp naturalizirani Rusiji, dasi so ohranil! svoje nemštvo, kolikor se tiče jezika. Posebno velja to za Nemce v predmestjih, ki tvorijo — n. pr. v Konstant,inovu in Aleksandrovu - - še sedaj večino prebivalstva in so tudi uživa nemški šofski pouk. Po močnem pritisku so bili prisiljeni v naturah -arijo, ker bi se bili morali sicer odreja svoje zemljiške posesti. Sicer ni velika ta posest, ali bila je v trdno pbeilagn njih gospodarski eksis¬ tenci. Brez tega priponiočka ne bi mogli živeti ti domači tkalci ob nizkem zaslužku . . Nobene druge želje nisem cul od njih, nego da bi vojna skoro končala, da bodo mogli zopet delati in zaslužiti. Tudi pri Židih gredo zelje glede bodočnosti dežele navzkriž. Bo¬ gat; so doslej povsem dobro izhajali, tako da ne pričakujejo nič bolj¬ šega od kake izpremeinbr stvari. Tisti židje pa. ki so se preživljali ttu več nego dvomljiv način, si no žele urejenih razmer. Večina Židov 'PRILIKA, DA SE IZNEBIMO STARIH DOLGOV POCENI, Nešteto naših semkaj priseljenih rojakov, zlasti pa oni. ki so iz- „,i iz kmetskega stanu, porabljajo priliko, ki jo nudi Amerika glede boljšega zaslužka, da s svojimi prihranki počasi poravnajo dolgove r stari’domovini, v prvi vrst v seveda one, ki obretnenjaju njih posest¬ va. Razlika v denarni vrednosti med novim in starim krajem omo¬ gočil j e pridnega delavcu, ki pametno deva ha stran, kar mu pleosta- ju čez najnujnejše potrebščine, da s svojimi prihranki tekom pur let izbriše dolgove na svojem posestvu, dolgove, ki so bili;-terasno veliki po starokrajskih pojmih. Da bi si delavec v starem kraju prištedil kakih par tisoč kron v kratkem času, je že velika reč ih tako redka, d;t spada k izjemam; tu v Ameriki pa si vsak pameten delavec, če ga ravno ne zadene kaka nesreča, prav lahko dene na stran par sto do¬ larjev. Prir sto dolarjev tu, to je.par tisočakov v stari domovini. Na tak način se je na 'tisoče, in. tisoče ljudi, ki so bili zapustili doma, čez in če z zadolženo posestvo, po par letih pridnega dela Ameriki povrnilo v stati kraj po izbrisu vseh vknjiženih dolgov ka j kov dobri in imoviti posestniki. Nikdar pa, kakor sedaj, se ni in tudi sc ue bo nudila tako dobra prilika, da se poravnajo stari dolgovi po ceni. Sedanja svetovna voj na je, povzročila velike, padanje vrednosti evropskega denarja. Tre¬ ba danes za vrednost enega dolarja dati veliko več kronske vrednosti kakor prej. Tako n. pr., ee je kdo hotel poslali pred vojno 1000 K. v stari kraj, mu .je bilo treba za to >$30-1.25. Dandanes zadostuje le] — Za to nizko ceno pošilja denar v stati kraj pri največ ji go¬ tovosti Prva Druga Narodna Banica v Pittsburghu). Kdor torej hoče| danes plačati dolg v’starem kraju v Znesku 1000 K., potrebuje danes! za to $49. — manj, kakor v normalnem 'času. Z drugimi besedami Za tmoč kron bo danes plačal le toliko dolarjev, kolikor tu it jih je bilo j treba poprej za okoli 750 K. Kdor torej more in hoče poravnati svoje dolgove v starem kraju, •uij to le stori, dokler je cena avstrijskega denarja tako nizka. To jel nas odkritosrčni in prijateljski svet, Tako poceni še me'bo nihče/več kdaj iznebil starih dolgov. Opozarjamo pa,-'da. vse kaže, da bo,do krake postale zopet malo dražje, J ta vsak načni pa bodo še vedno neprimerna poceni nasproti svoji vrednosti v normalnem Sašu. : A ko pa iiočete 'denar poslati v stari kraj bodisi v'poravnavo' svo- jii! dolgov, ali pa v katerosiboli drugo svrho, obrnite se na Prvo-Dru- go Narodno Banko v Pittsburghu (First-Second National Bank, Pitts- pa si želi odrešitve iz ruskega jarma. Če to ne bi bilo možno po ustva-1 1 01 ,l '"' Aicnue & ^ oou Street,-. Ta mogočna Banka, ki ritvi svobodne Poljske., ne bi se upirali priklopljen ju k Nemčiji alil imu — - - pavici, živčni slabosti, na spolno-uri- narnih in dragih nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kou- stipaciji. kataru, zlati šili, revroatiz-' mu, ali na. želodčnih, mehumik in led¬ vičnih boleznih? , Imate li bolečine v križa in v skle¬ pih ali zgibih, glavobol, izgubo teka,, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri¬ ganje, pogosto bljuvanje, umazan je¬ zik, smrdečo sapo, črne kolobarje*, okrog oči, slabo spanje in grde sanje! Ali se hitro vznemirite, ustrašite, raz¬ burite, razjezite in padete v slabo vo¬ ljo? Ali ste nervozni iu utrujeni ob. jutrih, plašni ali boječi r družbi, oW- pani in žalostni? Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, dfy lahko vsakdo razume in se okoristi z '•".‘"'oti ’n podatki, ki jih vsebuje. nasveti in ,- , tiste stvari, ki jih In moral znati vsak moški -j ki, bolan in zdrav. Zapomnite si, da ,jj Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, n..-, ju. v » . mlad m star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si. da jf ■ ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega I -mena m vstodtega nihče ne vo, kaj jo notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vašp I ime m naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam. . I ss9seBBSBuaBwaRHBnaaa»KQHsnua2ijas39K9*ni«asiiu!neeisnaa.nn_ POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES. DR. J. RUSSELL PRIČE CO., S. 70i, 208 N. 5th Avc., Chicago, III. Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice Ju želim, da mi takoj pošljete en izvod. IME.‘.. ŠTEV. IN ULICA ALI BOX.*.. MESTO .*_DRŽAVA . * - M 0 v VETER, Mariborska Straža piše-. I. bi se ga ne moglo dostaviti v ta ali oni kraj, vrne se pošiljatelju. Iz guba jo izključena. Na morju pa ni za -denar nikake nevarnosti, ker Banka sploh ne pošilja denarja, ampak le. nakaznice, ki jih potem avstrijske Banke plačajo naslovniku na račun Prve Druge Narodne Banke. Za enkrat velja še cena $15.50 z« vsakih 100 K. A. SAKSER ZOPET KRADE. Po sarajevskih listih posnemamo : Povodom cesarjevega rojstnega dne je nadškof Stadler i\a čelu deputacije načelniku Bosne in Hercegovine med drugim rekel: . Ako po zmagi nastane mir, naj ne bo še hujši boj med samimi na¬ rodi habsburške monarhije, zato se mi obračamo, prevzvišonl gospod, do Vašega plemenitega, pravičnega, hrvatskega srca s ponižno proš¬ njo, da na mostu, kjer se bo usoda Hrvahske v splošnem, a posebno nase Bo.-.ne i Hercegovine odločevala, vržete tudi Vi svojo besedo na tehtnico. Zaradi Bosne, in Hercegovine je nastala vojska. Ze samo to mu ’ jih • i Nek ■t čnc kI juhic- j dnov je! SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO TOBITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo |kr Iz vojnega vjetništva. Ivan Bevk piše posestniku An¬ tonu Slabetu v Otaležu pri Cerk¬ nem na Primorskem:... Dam t- na znanje, da sem živ in zdrav v tAziji v vojnem vjetništvu in tož- ne m naročnino .'Ue sili poklicane ose da je treba te krasne naše dežele postaviti na drug. močnejši temelj A ta temelj je, da se združi to, kar spada sku-i naj; -\!s se iu.tnree vse iirvatske dežele, kamor spada tudi Besna m Hcreegmma; združijo eno telo pod habsburško hišo; a ako to ne bi bilo zh sedaj mogoče naj se združi /, materjo Hi-vatsko' in sicer ta- izeistijo obstoječi odnošaji hi da se pravice domovine". — Nato je po- Sarkotič odgovoril ..Tu ni dvoma, •avlada v naši -državi blaženi mir, se a zadovolje pravičnim aspiracijam II ' j o* > z dne 24. av g. ■ grški mi »sirski svet: z narodnostnimi in je načeloma sklenil, da dobijo trn - ave vse pravice, k,atere je obljubila, ^ , Ni še dovolj, da ■ • r j ii tega paivnbroker.L pred skim ljudstvom zozirom na nje¬ gove lumparije, ki jih je let:: in leta uganjal, na rovaš slovenske¬ ga naroda, zlasti pa še od tistega dne dalje, ko je izbruhnil strašni evropski požar, in je Zcksar stri¬ gel naše ljudi po $4. --- pri vsa¬ kih sto kronah,'" ki so jih potom njegove šifkartašnice pošiljali v staro domovino. Ne, to mu še m dovolj i Kajti H na Ogrskem. m. prišli pi ,-i v. iz dragotmarjevih rok. Ta čudni dogodek se je raz-j nesel daleč naokrog. Od vseh straj ni so prinašali mladi ženski ..umi¬ rajoče" iu ,,hirajoče" bisere, da jiitt je dala -zopet prvotni topli blesk ('esarica ni poznala Tortole. Svoj dragoceni nakit, je izročila morju ne da bi povedala kotam, kje Krfčani so slišali to zgodbo, in ri- NASIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam je doak- veliko vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi- kam. 1. ' «; bo konec vojske. , Pozdrav : in vsej družini. ,V Taškeni-., 27. junija 1915. j - Anton Zima se. j e oglasil svoj-, ki ni vaj.. »ovjetal hiš. št. 28 se nahaja v voj j nem vjetništvu \ ruski deželi. — jlz vojnega vjetništva na Ruskem !se je oglasil Alojz Fudlan, o kat' rem ni bilo daljšo dobo nobenega glasu, nobenega poročila tako, da je bila njegova žena v Svetem pri Komun že vsa žalostna in potrta\ sleč, da tudi ud računamo za par iker ni nič vedela ali je nje mož še danes zaračunava po 50 centov i biči so prenehali ribariti, vimčar- pri vsakih sto kronah več kakor j ji so zapri i svojo zidanice, obiral- m govoru tud; poljsko vprašanje na dospele do izhodnih mej Kongresne l.o deželo upravljati. Geografu-na in n Poljake stoljetja k medsebojnemu dva ne more zmanjšati spoštovanja tii in vstrajnosvi, s katero je branil državne banke. Izgubljali bi čas in tratili pro¬ stor-v našem listu,',če bi se še-na dalje zabavali ? gori omenjenim oderuhom. Narod le ’ opozarjamo na - dejstva in ga hočemo tudi na¬ prej neprestano opozarjati, ker je to naša časnikarska dolžnost, Glede politike smo mu' tudi že, dovolj bridkih povedali., Zato se ne bomo kogve koliko več pečali z njegovimi lažmi. Laži,- da bodo slovenske dežele italijanska gu¬ bernija,- da bo pripadla Hrvaška Srbiji, te laži, neprestano pogre¬ vamo v Ligaških trobilih, bo naj-jdnik in vrže z hevoljo rokopis v bolje ovrgla bližnja bodočnost. ei oliv so zapustili olivje loge, in v marsikateri delavnici je zavla¬ dal mir in tihota — vse je jelo is¬ kati bisere cesarice Elizabete! To¬ da morje zvesto čuva, zaklad, ki snu ga je izročila visoka gospa v varstvo”, in zamah vprašujejo lju¬ dje lepo in'sinje valov je, ki tako pozorno, a vendar tako zamolčlji- vo. buči' k nogah; Alrilejoka! stopinj na avstrijski konzulat po 50 c.,‘kakor je to storila svojčas Sakserjeva šifkartašnica. Da. obvarujemo rojake pred nepotrebnimi stroški, naznanja¬ mo vsem naročnikom ..Slovenske¬ ga Naroda", da izvršuje uredni¬ štvo ,, Slovanskega Naroda" vse zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim ] konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po¬ polnoma BREZPLAČNO, Le ee je treba vrniti listine po pošti nai nam pril o že poštnih znamk v pri¬ merni vrednosti. Uredništvo še živ, ali ga že krije zgodnji grob v gališki nesrečni deželi. Danes je pa njegova žena Viktorija ve¬ sela in vsa -srečna, saj je prejela od svojega moža toli drago ji po¬ ročilo. da je še med. živimi, in da set bosta še videla po vojski. — Pa¬ vel Zuban se je po večmesečnem molku zglasil svoji ženi. ki biva v Barkovljah hiš. št. -443 pri 'Trstu, in ji piše iz vojnega vjetništva v Taškentu, kjer je ž njim. vred več ROKOPIS V KOS! Tako zagodrnja čestokrat ure- MRTVI BISERI, ia izhodu pomenilo začetek razvoja, i mo 1 Nemci in Poljaki, ter povedlo Do k srečni bodočnosti, v kateri bo čelnega življenja gojiti in razvijati. - : s odrivanjem njenega prebivalstva ne l;i lili je Rusija prizadejala, dart pripminja dunajska ..informa- r. dajejo popolno jamstvo da tudi na. da se vojska vodi za naeijonalrte svr- e * 1: moč ju osrednjih držav ' rezvo •' aao Slovani in nenernški narodi v ere ,gojiti lakih idej, je satnounievno. IV • da se ugledni nom.škonaeijonalni . kak(, za stalno urediti inirodnostuo- la štajerskem, ki so se na bojišču in : stražarji avstrijske misli.‘ri teni bi koš, katerega jfe morda dopisnik napisal v potu svojega obraza, a' j uredništvo pa. spisa ni spoznalo j vrednega, da bi se sploh natiskal. j Seveda pričakuje nestrpno pisec ] potem svoj umotvor v prihodnjih Biser je zelo občutljiv, pogosto H- . , , „ ,- , , t listin, toda zaman! Pa da bi ro- .pliva nanj njegova okolica, da • . . . I k o rus vaan n« inega veselja so materi silile,jsol- ze v oči, ko je brala sinovo sporo¬ čilo, da je še > živ. saj se je splošno mislilo, da je našel Jože svoj grob v Galiciji. — Makso Gostič je spo¬ ročil svojcem, ki bivajo v Prvo- jah piri Lukovici, da je še živ. a vjet na Ruskem. Dotična dopis- n/ca. datirana z dne 24. decendna 1. 1. v Rusiji, je prišla v Prvoje po preteku — sedem mesecev, nam¬ reč 24-. julija. — Anton Štaver sb • je oglasil svojcem, ki bivajo v; Kleniku hišna št. 42 pri Št. Petra na Krasil. Piše, da je vojni vjet- nik daleč v ruski deželi, ud koder pošilja vsem vkup prisrčne pozdra ve. — Rudolf Oswald >se je »na¬ znanil svojcem v Novem inestu^ da biva kakor vojni vjetnik v glav nem mestu neizmerne ruske deže¬ le v Petrogradu. Dopisnico, napi- • samo v rečenem mestu dne 26,’suš* ca. so prejeli njegovi ljudje po prš teku več mesecev. Koliko žalosti iu skrbi bi bilo njegovim doma¬ čim prihranjenih, da je prišlo f>re- veselo pomočilo par mesecev prej’. — J. Zust se je oglasil svojcem n bolnice na Ruskem. Piše sestri Ma¬ rijani«, vas Vrh hišna štev.,11, ija prisrčne pozdrave očetu, ina- pošta Rovte ,pri Logatcu iu poši- teri. prijateljem iu znancem, — J 1 Primorski Slovenec Anton Marco- Sloveneev vojnih vjetnikov PkmoL a j e sp0 ,. očil . da se nahaja v voj- glasi:... Prisrčen .pozdrav i z jneiu vjetništvu v mestu Penzi sre- daljue dežele. Dam. ti ua znanje, (1V1 , 0 sli( . Slovenskega Nar" j da sem živ in zdrav, a vjet* Po-' __. I zdravi jam še enkrat, tebe, otroke, 1 . . lacuj, pL&L mater, brate m sestre vse skupaj, j Taškentu Na svidenje. — Anton Božič se ! kopi« vsaj nazaj dobi). vpli op četo ..mnrje". Avstrijska če-. . , ,.. . . .. , ’ . , . 1 toda na listu stoji :rokomsi so ne prelesten niz ni-1 - , ... . . L vračajo, mudati so •mora. ie nekoč, da uga i , , . , I orugace ravnajo v tem oziru ure- j dniki .na Kitajskem/ .Tam' so vrne vsak nesprejčt rokopis piscu na sariča je- imel; serov. Zapazila šajo le-ti biseri na njenem pre¬ krasnem vratu drug za/ drugim liki zvezde ob prihodu mladega jutra. Pa so ji rekli, cla utegnejo izgubiti^svojo bledico, ee pridejo v dotSko z elementom, kjer so se porodili — v penečem valov iu si-- ...... . , v . . v . ' f piknikom opravičiti njega morja; Nekega .jasnega j;.. , , . in mehkega večera je cesarici: iz-j pustila .dragoceni niz - na Kr-| fii je to bilo rit JU) misli, ' ne Vse no le Tvoje delo tiskati kot vzgle¬ de rf vzor! Moja literarižna izkuš¬ nja rn; daje pogum, v globoki po¬ nižnosti pripoznati, da >so litera- rični biseri te-le vrste veliko pre¬ dragoceni, kakor da bi jih človek tako potratijivo metal našim bral¬ cem. Zaradi tega si dovolju¬ jem, Ti rokopis z- veliko hvalež¬ nostjo Vračati. Prosim Te, odpu- ti mi! Padem pred Tvoje noge in ostanem suženj Tvojega sužnja! ! Seveda takšnih uradnikov niti v Ameriki nimamo. za,.! m sicer z največjo nljudnost- jo in s priloženim pisnioiti. s ka¬ terim' še. poskuša urednik z' vso pisateljsko zmožnostjo, pred do- Opravičba se glasi nekako tako le - ..Visoko častiti brat sobica iu lune! Tvoj j suženj leži na kolcnili pred Teboj. ua-KOienm l ,J 'cu reooj. to bilo - v /globočine ta.jlio,- j j az poljubljam tla ■ na katerih sto šumečega morja. Nato jejjjg ; t , prosim dovoljenja, da tovala v Švico, koder je pre,- ibčutno zar-zaJe svoje -znake .vižal nanjo ■> (idguvarja dejstvom, po ioni bi u.em bili pripravljeni, uravnati narocinost- Kolikor nam i >- znano,. se mis!■ v od čjepotezno uredbo narodnostnih »raz¬ il« je in Habsbiirž.iuom sovražnim navalom. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „SIovenski narod 4 *, najboljši slovenski list v Ameriki! . - morilce! /sarina takrat poznala jc-j zglasil svoji ženi Ivani, ki biva v Kuku |uri Matuljih, iz Taškenta v vroči turkestanski deželi v juž- nozapadni Sibiriji. Tolaži jo, da ie še med živimi in zdrav in da se bosta še videla, če mu bo sreča mi¬ la. — Kristjan Hrobat piše iz Pa- račina sredi srbske dežele, svoji ženi Vekoslavi v 'Dobravljah hiš. j št, 95, pošta Sv. Križ. Cesta in ji pošilja prisrčne pozdrave. — J. Balon piše prijatelju v Ljubljani liz Niševaea blizu Niša:,... Zdrav _ __sem, iu nič slabo se mi ne godi . ,. . . L , • « ,Prej sem bp v Skoplju bolan. Zdaj » sem zidrav in delam blizu Niša, ,. , - ■ v, , gradimo železnico. Privadil brez brane za enega človeka «,1° — Blaž Škara- bet, oženjen v Kanalu na Pnnmr/- kem. piše da se nahaja v' mestu z več Slovenci vntA v vojnem vjetništvu. Zame je d^bro piše — samo vročina nam neko¬ liko škoduje, ali sile ni. — France Štravs se je oglasil iz Samarkan¬ da. Piše bratu Blažu, ki biVb v Cerknem na Primorskem:•• sem tukaj, kakor vojni vjetnik ? daljni Aziji. Kadar bo vojska kon¬ čana. se bomo še videli, r—- France jjZidanek se j- zglasil i/. Iljazaua, kjer so nahaja v bolnici. Njcfi#' - -' ljudje bivajo v Žlebeli liišua ste v - 12, pošta Št. Petri r pri Novem n' e Stu. KRASNA SOBA ---- *.iYauxi k‘> UH Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,,Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! — K) 11 D ert- ssmdau,'klHežl na sibirski železnici. - Bobrka, Maz-j vjetništva v oermski gn jntin. Nistler ■ ‘ . .. . , ... ‘ q »v bertnji se je zglasil po daljšem i mučnem molku Jože Gartner svo-1 ji- materi Katarini, ki živi v vasi i Torki hišna št. 1, pošta Sorica na Gorenjskem. Piše,.da je še med ži¬ vimi in zdrav, m da bo prišel do )m.ov, ko bo vojske konec. Od ga- steni času liko dolarje! teden, ako jt ^ hoj obrne na upravo ..Slovcn^n cfajoda" za. poj asnilo. Ali ste že kaj daroi® K »SLOVENSKI NABOD", 30. septembra 1916. ITALIJAN! PRIZNAVAJO SAMI, OA NISO ZANIČ. I _ -*T- -V—- —--^ .Bern, Švica, 28. septembra. — »Iclea Nazional.e", znani italijan- sKi jtasopis, priobčuje jako zanimiv članek o vojni. t la list piše:.Nepripravljenost trojnega sporazuma ni poboljšal ločim sta se Avstrija in Nemčija s časom še bolje pripravile, in namesto da ju je dolgo vojevanje oslabilo, sta se še bolj ojačile, v 1 Jekom dolgih mesecev pozimskega bojevanja sta se Avstrija in Nemčija pripravile na ofenzivo, s katero sta prisilile Ruse, da zapu- ste, Galicijo ter izgubo Poljsko. la nova in še nezaslišana ofenziva se je pričela 3. maja ter se je skcinčala s padcem Kovna in Brcst-Litovska, ki sta dve največjih ru¬ skih trdnjav. t e se hoče oceniti veličino dela, ki sta ga izvršile Avstrija in Nemčija, se mora primerjati položaj na ruskem bojišču v avgustu 1914, z današnjim. ; -Tedaj, lani, sta bile nemška in avstrijska vojska, tako maloštevil¬ ni, (Ja nista mogle zaustaviti ruskih milijonov. •Sedaj, po preteku enega leta prodira deset nemških in avstrij¬ skih armad v tisto Rusijo, koje vojske so bile že. v Karpatih. Avstrija in Nemčija sta vporabile vse najboljše sile svojih na¬ rodov v vojakih, orožju in opremi. Jz 25 nemških in IG avstrijskih zborov v času miru, sta napravile seda^M-00 bojnih zborov, ki so vsi izborno oboroženi in oskrbljeni. _.J °> kar sta napravile Avstrija iu Nemčija, morajo napraviti Ita- liaj in njeni zavezniki, a ko ne marajo izgubiti vojne. Tako piše .gori imenovani italijanski časopis. ,Pray dobro priznanje izborne kakovosti avstrijskih in nemških čet se očituje v gornjih vrsticah, pa tudi odkrito priznanje slabosti in rflčevosti polentarskih vojev. NAŠE TEKME ZA KRASNA DARILA SO SE UDE- LElll! DOSLEJ SLEDEČ! NAROČNIKI IN NAROȬ NICE „SLOYENSKFGA NARODA". - j 71 Anton KelbeJ je pridobil naročnikov za .......G.... 32 dobitkov Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za.20 dobitkov Anton Udovič je pridobil naročnikov za . 16 dobitkov John Hecher je pridobil naročnikov za . 12 dobitkov Matija Leskovec je pridobil naročnikov za . 8 dobitkov Antflh Kropušek je pridobil naročnikov za.6 dobitkov Udor še ni prečital tozadevnega oglasa na 5. strani Slovenskega Naroda"', maj to stori danes ter začne ta-ko^ nabirati naročnike. Uprava »Slovenskega Naroda". *t* *!* ■ t •(- v -i- -i* v -i- -t- *i* v *.* v •»* -i- •** -l- -l- -i- v v *.- -1* ‘1’ *!•*** F FF F F F F F *i* F v *1- •1*4- v v v -1* F FF v’ ****** ’ BOJNE MAPE s EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V j OBLIK! VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. SAMO 25 CENTOV. rji i Najnovejši bojni, zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14>/ 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk a številkami, nadalje tm v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva. mapa. v barvati poraz\fel,iuje celo ISvropo. kakor se v geclanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi označeno v barvati* 'i četrta strun obsega cel svet. na kateri jo označeno, koliko ima vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- Na peti strani jo v barvali nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo. J Na šesti strani je Itimija /. mejami Nemčije in Avstro, Ogrske, kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji. Sedma stran obsega Anglijo z njenim otočjem lil Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikansko pomorske bitke- Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder razsajajo najt jutejši boji- Deveta stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje* in pa z mejami na Rusko.kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi¬ tejših bojih- Na deseti strani je Srbija z novo teritovijaino posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t. 'i- ■v. - SAMO 5 0 CENTOV, pa dobile velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boi zapletenih držav, poleg le pa še eno knjigo s slikami z bojišča, . £ ki vsebuje 50 krasnih slik. -j Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer. se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je z#res prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. •< A vse to dobite samo za. 50 centov. i. Kdor torej želi prvo. samo mapo ali drugo, A-mapo s slikami z. AŠpJišOa-'. noj se takoj naroči ter pošlje obenem 25 ali 50 centov na hpravo ..Slovenskega Naroda"- SMRT V POLJU. * 0 I. Rdeče, mati, je tvoje oko. Rdeče, mati, je upanje bilo na najino svidenje. Daljna, ne morem ti rdeče pošte poslati, daljna, moram si rdečo postelj postlal), rdeča, rdeča je smrt. Hitro, ker sobice rdeče za gore že gre, hitro, ker kaplja rdeča še v.srcu žge. ki mora izteči. II. /e je smrtni padel mraz ria zelene senožeti, zlat, v okvirju klasnem, tvoj obraz hoče name zreti, Srebrn, sredi zvezdnih cest, hoče name zreli, svetel, bled in zvest, ko jaz moram umreti. v lil AVSTRIJA SE NAJBRŽ ŽELJI WA- SHINGTONSKE D 0 PI S, -VELIKA PONUDBAH Spredli de! Žira ikalljice vreden ic. v gotovini Celi kupon vreden £ centa v gotovini /aikov ne morem lomi smrt. spal) S sencami svojih Z vej se kriloma Ah jc blizu? I ukaj sled srne — rahlo življenje je vtisnjeno v sneg; Tamkaj let ptice — v zraku trepeče, ne more v beg. Ah je daleč? Ptica in srna. . . in misli sled? Zbrisano v celi. . . celi svet. Spati, blizu in daleč. IV, In kadar spet njive vzcveto, m kadar spet škrjančki zapojo, bodo iz mene peli. In kadar spet bukve zagore, in kadar spet gabri zažare, bodo jz mene žareli. Zar, šum m hlad ■ vse iz mene, pesem, cvet livad — vsp iz mene, vse iz mene mrtvega. , Stanko Majcen. Glasom zatrdila ameriškega po slanika na Dunaju, se bo vdala av rejska vlada ameriški zahtevi ter oficijelno odpoklicala svojega poslanika drja Konstantina Dum bo. Gospodu Peijfieldu, ameriške mu poslaniku na Dunaju, se je ria točilo odstrani njegove vlade, naj obvesti dunajske vladne kroge, da začasni dopust drja Dutube ni- jkakor ne odgovarja zahtevam fedruzenih držav. Ko se je g. Pen- fickl l/izgovarjal z avstrijskimi vladnimi uradniki o položaju, se mu je povedalo, da se bo željam Zihuženih držav ustreglo v polni meri. Poslanica glede te zadeve je že v delu, iu.bržko dospe v \Yashiug- ton, se. bodo ukrenili koraki, da ■ie zagotovi drju Dumbi varno pot v domovino'. S ieai bo 1n zadeVa, vkolikOi-.se tiče Združenih držav, rešena. Dokler ue dospe iz Duna¬ ja službena obvestitev o odpokli¬ cu drja Dumbe, ne bodo uradniki državnega departmenta ničesar eč dali nasipanje! Vendar so pa pripravljeni pospešiti pogajanja glede varne poti v tistem hipu, ko dospe iz Dunaja zadovoljivo poro čilo. Poslovodja angleškega poslani štva v Washingtonu, Barclay, je povedal v držhvnem departmen til, da se lahko dobi v nekolikih urah potom brezžičnega brzojava informacijo o varnosti poslaniko vega potovanja, če dospe dunaj ska izjava o pravem času v \Vash iugton. Cleveland, Ohio, Blagovolite mi odstopiti v našem prekoristnem listu prostora za par vrstic. V št. 222. sakf-srjevega trobila' sem naletel na dopis iz Pueblo, Colo., katerega je spisal neki J. Petrič. Led.a možakar je čutil po¬ trebo spraviti .se na ..Slovenski Narod", trdeč, češ,, da ga pošilja¬ te zastonj. Vprašain vse kramar¬ ske pristaše: Kdo bi neki vedel za list, če bi.ga hranili v svojih ma-| gaeinih ter ga ne pošiljali v jav¬ nost. Saj Zeksar pošilja, oziroma vsiljuje svojo cunjo našim ljudem! pet mesecev 'in šc več zastonj. j Nadalje se omenjeni dopisnik: hvali, češ, da je bil pri Fr. Zeksar-! ju prav dobro postrežen. Prija- ® tel j, menda si tiste mesece pre- * pal, ko je ■ Sakser skubil naš na- * rod po štiri dolarje pri vsakih 100 S kronah? (Tudi.sedaj še odira, ali * v tako visoki meri si ne upa več, * odkar srno mu dopovedali, da je * tako odiranje vnebovpijoč naro¬ den greh. — Oj), ur.) f F*X«X' ❖F-H« PERO, \ SVINČNIK in PEGAT IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZAVEZNIŠKA OFENZIVA SE Jt RAZBILA 01 NEM¬ ŠKIH BOJNIH ČRTAH, ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni nhslov, m naročilo se bode takoj izvršilo. Slo&nci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", j| najboljši slovenski list v Ameriki! Mogočni nemški protinapadi pri Loosu in Souchezu uspeš¬ ni. — Francoski napadi v Champagne so se izjalovili. -— 6565 Angležev in Fran' cozov ujetih. — 14 strojnih pušk zaplenjenih. Berlin, preko Londona., 28. sep-, tembra. —- Obojno prodiranje 1 Francozov in Angležev južnozb- padno Lilič in v Champagni so Nemci zaustavili ter prizadjali so vražnrku strašanske izgube, Angleški napadi okoli Lopsa so bili takoj izpočetka izničeni ob morečem ognju nemških strojnih pušk in artiljerije, .a Franbozi so izgubili na tej fronti'sila 'mrtvih in ranjenih. Nemci so zajeli v ce¬ lem 2625 mož, med njimi enega angleškega brigadskega generala Ter uplenili štirinajst strojnih pušk. V Champagni, kjer so rFancozi začeli veliko in jako obsežno ofenzivo severno stare rimske ce¬ ste med Reimsom in Argoni, ni sovražnik prav nič napredoval, Vsi napadi so bili odbiti s krva, -vivi izgubami za sovražnika. Nem ci so zajeli 3940 vjetnikov. tirad no obvestilo neinškega vr¬ hovnega armadnega poveljstva se glasi: V Champagni, kjer so Francozi ponovil svojih napadov. »Južnozapadno od Lil le je so vra.žno ofenzivo zaustavil naš pro tinapad. Ločeni in Ijuti napadi od sovražnikove strani južno in se verno Loosa so sc ob strašno tež kih izgubah za angleške čete do cela izničili. Okoli Soucheza in na obeh Straneh Ar rasa so bili tak isto vsi napadi krvavo zavrnjeni ..Število vojnih vjetnikov jc na rastlo na 25 oficirjev in’2600 mož a ono zaplenjenih strojnih pušk pa na 14. Francoska ofenziva med Reim som in Argoni ni prav nič več na predevala. Vsi v tem območju po izkušeni 'sovražni napadi so se iz maličili. Število zajetih sovražni kov je narastio iia več kakor 40 častnikov iu 3900 mož. ' „V zračnih bojih južnozapadno od Lilič iu v Champagni so naši sestrelili troje sovražnih aeropla nov, med katerimi je bil tudi en francoski bojni aeroplan. V Chain pagni šo metali sovražni letalci bombe na liesto Peronne, kjer sta bile ubiti dve ženski in dva otro ka, a težko ranjenih je bilo rimo go drugih prebivalcev. Preko 5000 vojnih vjetnikov. Berlin, 28. septembra. — Gla som obvestila nemškega vrhovne ga vojnega poveljstva od nedelj so nemške čete vjelc v bojih zad njih dveh dni pri Ypresu dva an gleška častnika in 100 vojakov ter zaplenile 6 strojnih pušk. Iz gube ria zavezniški strani južno zapadno Lille so znašale 1200 vjet ni ko v; med temi je bil en angle ški brigadni general in več čast nikov. Obenem je padlo tudi de set strojnih pušk Nemcem v roke I' Champagne so izgubili Fran cozi pri Mounnelon Le Grande in na. za patini strani Argonov 3750 vjetnikov, med njimi 39 častni¬ kov. Celi kuponi in skednji Jeli iktlljic Iraijn j,| 0 Tr.Jno«!. jf Sc jib lahko brnenja za gotovino ali vredne predmete. (Ta pogodba turaonc Ul. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc.. Nev/ Yerk ITst. 1760 & a»»mJ I POŠLJITE SAM0| | 25 centov s S na upravo »SLOVENSKE* • ‘ GA NARODA' kot četrt* S | letno naročnino in dobi* S vali boste najug!edne.ii in Kakšen patron je kramar Sak-1| najneodvisneji ČaSRlk V Ameriki. er, je dovolj jasno razvidno iz njegovega ciganskega prerokova-! nja,, češ, da bo Avstrijo raztrgal in pohrustal ruski kosmatinec. Toda njegova prerokovanja soj prav tolikšne vrednosti, kakor ona; sleparske ciganke. / ,.Oj vsi slavni predsedniki in „li- • Polletna naročnina .$0.50 • Celoletna naročnina . $1 — $ (Opozarjamo vas na naše kia- • sne darove) * Iščemo mož in dečkov, ki se hočejo posvetiti brivski obrti. Pri nas se vsakdo tekom 4—<> . . . . . j tednov nauči brivskih poslov. Ni se vam treba terarni m drugi tajniki, zakaj ste Ubijati po majnah ip železnarnah, pa tudi bo.sov -1 • , , 1 vam ni treba imeti nad sabo. Kajti bržko ko se stisnili I ep med noge tei lile PVT-! p r j na!3 naučite /brivskih poslov, lahko takoj od- stili ria cedilu", toži rajna liza iz ’> >rete STO -i° >4 tno ? rtTnlc o- Cesati - . . striči se je treba slehernemu moškemu, pa naj temnega groba V hladni tuji zem- so dobri ali slabi časi. Z brivsko obrtjo lahka j • • j prepotujete cel svet, a ssraventega se prav 'eJI* dobro živite. Pri nas se lahko naučite tudi žeri- 'Zrijrnap -ji or!oTivaTifi • Kv frizerstva in čifičenja rok. Za pojasnila /iCKsai ji oagovaija. „ivu \ , i(Klt? na; NOSOKOFP . S babbbr sciiool mojo bisago več dolarčki svetli ne 1202. renn avc. Pittsburgh, pa. IZPRED DARDANEL. Berlin, 28. septembra. — Iz tur škega glavnega vojnega stana je dospelo semkaj poročijo, ki pra¬ vi, da so ozmanske čete zopet iz¬ trgali del turških postojank na levem krilu pri Anafarti sovraž- uiku iz rok. Na kavkaški fronti vzhodno Va na. kjer operirajo turške sprednje straže, je bi) pobit ruski oddelek. Zavezniški tabor bombardiran. Carigrad, 28. Septembra. — Tur iško vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče obvestilo: ..Na dardanelski bojni črti, so iaši poizvedovalni oddelki na de¬ snem krilu pri Anafarti zaplenili puške iu municijo. I" soboto je ob¬ streljevala naša artiljerija so vraž ni tabor. ..Pri Avi Burriu smo na desnem krilu razstrelili mino. ter uničili mnogo sovražnih min. Na levem krilu je naša artiljerija obstrelje¬ vala postojanke sovražnih boriih- aleev. So naleteli na pse. ROJAKI, POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI! Vile im mri metalcev. London, 28, septembra. — Ne¬ ko uradno poročilo o zadnjih do¬ godkih na Gallipolisu se glasi, ka- ror sledi: ,,Zadnje akcije na' Gallipolisu sp se omejevale na napade iz zra¬ ka, razstreljevanje min in artilje- rijske spopade. ,.Ob neki priliki so ot vorili Tur ki na našo fronto pri Suyli hi An- zacu ljuto kanonado, ki je bila predigra splošnemu napadu, ka¬ kor se je dozdevalo. Ali izvršil sc je le lahek napad na naše središče pri Suvli. Sovražnika smo izlahka zagnali nazaj. Zatem sta se odi grala dva slična slučaja. , .Ponovno so napadli sovražni aeroplani oporišče naših letalcev, toda njihove bombe niso napravi le nobene škode. Nasprotno pa so naši letalci uničili z bombami ne¬ ko turško letalo ter naredili tudi med ladjami v Burgazu precejšno škodo. „Dne 24. septembra ponoči so Turki izpustili pse na francoske patrulje. Pse so naši postrelili. kapljajo". .,Kje je moja dedščina, kje tisti med Slovenci nabrani tisočak ? Kaj ste napravili iz miene?" Le mirno spavaj, draga liza", ji odgovarja Francelj stari. „Raz- mere so tako nanesle. Kramarske nakane so se izmaličile meni. In Če te ne gredo, naj vzame vrag Eer je daneg dolžnost vsakcga slovenski narod, kakor .je tebe, G, poštenjakaj da pomaga SV0J( . ern nesrečna vlačuga. Tisti tisočak ti‘ trpe2i stari doinovini) prio bču'- uaj prav me ne vznemirja smrt- jemo naslcdllje pismo iz stare do- nega spanja. Si ga ze tako razde-' mov | nc> ki nam g8 je izročil ro- lrino, da bo prav za vse, ki smo se.j ak j van Modic, v vzpobudo osta- pehah za njim' . j ]im rojakom: Kajna Iza se je obrnila v grobu; ter umolknila. Francelj je sedel na! Novo mesto, 15. avgusta. — avtomobil ter se odpeljal v oštarijo Dra ?‘ sm! Dobil sem danes 100 med svoje figarske prijatelje. jkron, ki si mi jih poslal, po Na- Vaš naročnik Jožef Rapotec. J ' odni B; l nk ^ v Pittsburgbu. (Pi- --|,sec misli Prvo-Drugo IN ar o dno Grej Bankin oglasi — Oj». uprave). Hvala ti tisočkrat. Teb? pač ni bilo težko poslati 15 dolar¬ jev in 50 centov, a ta znesek $15.50 c. se je tu izpremenilo v 100 kron, in ta vsota tu v teh hu¬ dih časih nekaj oclleže. Pri nas je' slabo, moj dragi; strašna dragi¬ nja, zaslužka pa nič. Tudi v dveh sosednih hišah sta ženi dobile od svojih mož v Ameriki, denar po¬ tom one banke. Jaz mislim, da je v teh težkih časih dolžnost vsake¬ ga poštenjaka, ki je šel za delom v novi svet, da pomaga svojcem v stari domovini. \ Vsaka malenkost, ki jo kdo po¬ šlje, je pri nas že nekaj. Kdor se sedaj ne spomni svojcev, ki tako vojne, nima sr- je 25,centov. Ob nakupovanju pa-] ca. Tembolj sem hvaležen Tebi, zite na varnostno znamko „Si-|da si mi posla) ta denar potom dro". Adv. one banke. — Tvoj oče. A. -----S__-__ , . - Slovenci in Slovenite, naročajte se na ..Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! Proti revmatizmu, trganju, nov ralgiji in bolečinam v križcu (lumbago) je najboljše sredstvo dr. Richterjev „Pain Bxpeller". če hočete mirne ure podnevi pa nemoteno spanje ponoči, se prislu¬ žite gori imenovanega zdravila. Počemu bi prenašali gori ozna¬ čene bolezni, ko lahko dobite zdravilo ,,Paril Expeller“ v sle¬ herni lekarni. Kupite takoj in uverili.se boste, kako blagodejno učinkuje na vaše telo ter zagoto vo preganja bolezni. Cena zavitku-strašno trpe radi Kramarska liga je za/spala v Gospodu. O ligaških shodih se prav¬ nic več ne čuje, ..jugoslovanski" gromovniki so umolknili, literar¬ ni' tajniki izginili s političnega odra, slava „opernega" pevca u- sahnila, in denarni mošnjički so se marsikaterim zapeljanim Slo¬ vencem precej osušili. Vse to nam je prav všeč, ali zadnje dejstvo in pa to, da se kar nič več ne Čuje o, tistem ligaškem tisočaku, nam ne prija. ^ DR. RICHTERJEV ?k\l E X P E L L E R ZOPER REVMATIZEM, NEV- R ALG! JO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO m ZOBOBOL Pravi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonile ga, ako na zavitku, ne najdete varnostne 'znam¬ ke ,,S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekai- i nah ali pa naročite naravnost od F, AD. RICHTER & CO, 74—80 Washington St., N E W Y 0 R K, N. Y. — 4 — »SLOVENSKI NAROD", 30. septembra 1915. SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Estabiished 1906. Published every Thursday. I<’ellx Dolinar, Preš. C. Kolstad, Seo’y & Treas. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. AMERICAN IN ŠPIRIT- FORK1GN IN LANTUtlACE ONEY- The best aJvertlslng Medlum to reach the Slovenlc people in the llnit«! States and Canada- _ Entered as second clasa of mali matter at tbe New York Post Office undei act of Congress of March 3. 1879. _ ' Naročnino po.Ujite po Post.. Ejcpress- ali Bank Money Orderjn- ali pa v registriranem Pismu na: N e w Y or k, N. Y. »SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. 9th YEAR. Thursdajt, September, 30. 1915. No. 32. ZA RDEČI KRIZ V LJUBLJANI. Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-Yorlt City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseli zadevah, tičo- čih se »Rdečega križa v Ljubljani* 1 , na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. misija avstIoITrškeT O misiji Avstro-Ogrske je priobčil vsenčiliščni profesoi Brockhausen nastopni članek: Avstrija tvori evropsko poizkusevališče za veliki evrop¬ ski problem, kako bi se dala huda interesna navskrižja re¬ šiti, če že ne prijateljski, pa vsaj — brez nasilja. In v resnic; so se prirejali v Avstriji že leta vsi razni eksperimenti. To je sicer res zelo neprijetno, ali nesreča to še ni, če pri vseh teh eksperimentih nismo prišli bližje cilju. Zato se moramo vprašati: ali je bilo naše dosedanje postopanje le otepanje s palico po megli, ali se more beležiti kak, če tudi počasen napredek , Včasih se res zdi, kakor vožnja okoli v kolobaru Ali, če pogledamo ostreje, se nam kaže tudi v kaosu slika organiČnega razvoja. Dolgo smo živeli pod absolutnim režimom, ki ni p lipo znaval naroda kol takega, ampak vzgajal nekako skupne avstrijsko državno ljudstvo, slično vojaški akademiji v Du najskem Novem Mestu za vojake, ali Terezijanišču za urad¬ nike. Tako naj bi nastala nekaka brezspolna avstrijska ljud¬ ska mešanica, Ta eksperiment se nipo srečil. Narodi so sr vzbudili, deloma so postali celo zelo vzbujeni, in namesto da bi se stopili v tisti mešanici, so se — ločili. Potem je prišla najbližja misel: en narod naj bi postal državno ljudstvo, drugi pa njega privesek. Ali za to težke vlogo ni bil noben narod dovolj močan in tako je prišla zo¬ pet — nova misel. Vloga, ki je bila prevelika, naj se po¬ razdeli med več igralcev, breme naj se razloži. Dva, trije narodi dele med seboj to častno mesto in mali se jim pri¬ dado kot privesek, eventuelno v — iztrebljenje. Ker pa se nihče ni hotel pustiti iztrebiti, tudi najmanji ne, prišla je zopet nova misel: ljubka igra, v kateri se v dražestni izme¬ njavi en narod izigrava prodi drugemu: in sicer v dveh vari jantah: sedaj se man ji izigrava proti močnejemu, potem — narobe. Ker pa vse te. rešitve kljub prigodnemu nasilju vendar niso bile nikake rešitve, se je končno iz vsege tega razvile ideja: živali, ki se pokladajo na žrtvenlk, sploh ni več. Vsa¬ ko izigravanje mora nehati m polagoma se pripravljajo po¬ ravnave in kompromisi, ki dajejo v neizmerno fineji obliki prostora misli: živi n daj živeti! Eksperimentiranje v tistem zlem smislu smo konečno premagali, pokazuje se vodilna ideja, do katere smo se prerili. To ni več nasilstvo brutalne policijske države. Rešitvam, ki se /opirajo na brutalnost, smo se odrekli, te leže za nami. Pozitivni uspeh pa je poiz¬ kus rešitve, ki priznava vsako individualnost, jo pospešuje in jo brzda le v toliko, da morejo drugi obstajati poleg nje Radi svoje lastne eksistence mora bili Avstrija država vzra- vnavajoče pravičnosti, ki združuje nasprotujoče si narode, ne da bi jih vezala. S tem je Avstrija, ali hoče ali noče, pri¬ siljena, da je nravstveno za eno stopinjo višja, — nego mno- gokatera druga država. Ako se nam posreči izvesti svoj eks¬ periment, če je temu stremljenju usojeno posrečenje, potem smo vsekakor izvršili veliko misijo v Evropi, potem smo ob velikih žrtvah odprli pot, po kateri nam more Evropa sle¬ diti, da bo nadalje živela v miru. Seveda bi bilo prenagleno, ako bi trdili, da smo že rešili sfingino zagonetko našega bi¬ stva in to celo na uzoren način — če se borimo za izpozna- nje in dobra volja je končno tu. Četudi nismo še na cilju, pa smo vendar na poti. Kako daleč smo že skozi goro zaprek predrli rov — za to nam daja ta vojna krasen dokaz. Raz¬ gnala naj bi nas bila narazen, a nas je trdno spojila — gotove pa ne brez delnih izjem. Ali govoriti se morejo tem, kg.r,,$p pred nami obenem dejstva, ki pričajo, kako malo je naša skupnost trpela od tega. Tako torej vseučiliščni.profesor. Mi se sicer do pičice strinjamo z njegovimi odkritosrč¬ nimi in obenem tudi pravilnimi izvajanji, ali nekaj pripomb naj še kljubtemu pristavimo. Avstrija spada med one države, v katerih je silno veliko različnih narodnosti. Zato pa je lahko rekel profesor, da je Avstrija takorekoč poizkusevališče za veliki evropski pro¬ blem, kako poravnati izlepa huda narodnostna navzkrižja. Eksperimentiralo se je, pravi Brockhausen že na razne načine, da bi se doseglo spo razumljen j e med avstrijskimi narodi; štiri momente je opaziti pri tem, in sicer absolutis¬ tični režim, protežiranje enega naroda in zapostavljenje vseh drugih ljudstev, medsebojno izigravanje avstrijskih naro¬ dov, in zadnji pa najboljši eksperiment, ali poizkus je to, da se izkuša s pravičnostjo ustvariti povsem novo, čilo, jako in mogočno Avstrijo. Prvi trije so se dočista izjalovili. Zad¬ njega se šele poizkuša. Če se Avstriji posreči ta zadnji poizkus, pravi vseuči- liščni. profesor, potem bi bila vsem ostalim evropskim drža¬ vam takorekoč kažipot do trajnega miru. Kako naj izpolni Avstrija lo svoje poslanstvo, pa nam ne pove Brockhausen. Po našem mnenju je rešitev popolnoma lahka m eno¬ stavna. Usoda je hotela, da so sedanji avstrijski narodi že sto¬ letja v okviru habsburške države. Dolgo bivanje teh naro Jov v eni državi jih je navezalo drugega na drugega, kakor naveže vaško življenje soseda na soseda. Ta vaščan ne more vsega izvršiti brez onega, oni se ne more izkopati iz te ali one zadrege, če mu ne pomaga tretji. Ali dogodi se pa tudi, da se ti vaški sosedje spro med sabo, se črte in mrze, toža- rijo in opravljajo, ali kadar so ogroženi skupni vaški inte¬ resi, tedaj se potegnejo složno kakor en mož vsi vaščani za liste interese. Slične dogodke opažamo lahko tudi v Avstriji, kot ve- ZDAJ PREVROČE - ZDAJ PREMRAZ. Da vreme silno vpliva na možgane, /lasti P ligaškega in nekaterih slovenskih ..politikih nga - to smo žal- m le opažamo pri ligaškega kalibra. Ko so bili še vroči dnevi v Ameriki, so pm u pisali so. da .ie bilo nadvse tragikomično to nji °p° P , ^ avreli možgani, in fie j. kolovodja ligaikih blodenj k«,ero' liki drž za vi. Narodi v Avstriji ne morejo drug brez drugega nič po¬ meniti. Alpsko prebivalstvo je v gospodarskem oziru nave¬ zano na južne Avstrijce in narobe. Ogrske brez Avstrije si niti misliti ne moremo. (Zato še nikakor ne moremo naču¬ diti tistim blodnjam, ki so se zlasti letos raznesle med naš narod \ Ameriki po brezglavih ligašib). Toda vseh avstrij¬ skih narodov se dodanes še ni preustrojilo v eno državno celoto v narodnostnem oziru. Niti Slovanov posebe se ni mo¬ glo sklopiti v en narod, čeprav so vsi enega debla. Dandanes je vsak avstrijski narod že toliko prebujen in gospodarsko, politično in kulturno razvit, da ne mara izgu¬ biti govorice, svoje literature. Zato je pa v Avstriji nemo¬ goč tisti izlagani in zahrbtni panslavizem, ki se je izlegel v ruskih državnih kovačnicah, obenem pa je tudi zajezen akozvani pangermanizem, ki ga hočejo razširjati nemški narodni fanatiki. Kajti pretežna večina prebivalstva v Avstro ogrski je slovanska, oziroma nemenška, in le-ta ni in ne bo nirno gledala ter držala križem rok, če bi se ji vsiljevala deja pangermanizma ali ruskega panslavizma. Potemtakem ni na avstrijskih tleh mesta niti za pansla¬ vizem, niti ne za pangermanizem. Na avstrijskih tleh je pro¬ stora samo za avstrijsko idejo — za idejo nove — Ferdinan¬ dove države — države na federativni podlagi. Avstrijci ne marajo ne Rusa, ne Nemca, ne Italijana in te Srba. Avstrijci odločno zahtevajo svojo lastno Avstrijo, enako pravično vsem narodnostim, ki prebivajo v njej. Saj se sedaj ti narodi bore ramo ob rami, kakor en na¬ rod zoper vse številne in silne sovražnike, sedaj branijo vsi narodi, slovanski in neslovanski, svojo Avstrijo z enako hra¬ brostjo. Po sklepu miru pa bodo odločno zahtevali od Av¬ strije tudi priznanje svojih zaslug, ali to pa ne v obliki ko- ajn in laskavih' pohval, nego v obliki realnega poplačila. Zahtevali bodo povrsti vsak svojo avtonomijo. Ali se mar obnašajo ti narodi tako junaško brez vsakega povoda, brez vsakih nadej v lepšo bodočnost? Ne. Bojujejo se iz izpoznanja, da je zanje edina rešitev v Avstriji, iz is¬ krene ljubezni do rodne grude in iz globokega spoštovanja do svojega čestitljivega vladarja Franca Josipa I. ter z željo v svojem srcu, da bi ne bilo nikoli več krivične vlade na Avstrijskem. Sedaj je prišel čas, da izvede Avstrija svojo veliko misijo, da napravi konec vsem krivičnostim, ki so se godile tuintam zlasti malim narodom. Ti pa tudi ne smejo prezreti ugodne prilike. Gledati morajo na to, da si izbero požrtvovalne in vztrajne može, ki ne bodo barantali z njihovim pravicami kakor s kramarskim blagom. Narodom je treba izvrstnih zastopnikov, Avstriji pa samo enega novega zakona v usta¬ vi: Vsak avstrijski narod naj dobi svojo avtonomijo. In če se to zgodi, potem je Avstrija izvršila svojo veliko je že stal Žal-ligaški bolnik za hrbtom ter ga »dobrohotno ira et studio" poučil, kako naj se odslej dalje <>“ odreševati Slovence izpod »težkega in krutega jama < g Članke sta si ponatiskovala ter se tako bližala drug n svojimi preperelimi pa obenem brezsmiselnimi »nazori . ; Ligaški kolovodja se je uklonil socijalistienemu bolniku, sK-e gal se je z ligaši, začel pisati zdaj za Švicarje, z< aj za J<1n . ne zoper svojo bisago vedno pa proti Avstriji edino pravi domoun- Slovencev. In ni še minilo mnogo dni, ko mu je socijahsticni teorij? dal izpričevalo, v katerem mu je priznal, da zna nadvse izborno m ilno naglo preobračati svoje »politične" farbe. Obenem mu je tuc. čestital, da je vendarle; čeprav po dolgem blodenju, srečno pripla¬ val in pribrodil pod republikansko marelo. Vročina je bila škodljiva, smo rekli, bolnim možganom, obeh. li¬ gaškega in socialističnega kolovodje in nastalo je tisto ljubimkova- njc. izprva samo izdaleka. a danes že čisto oa naj sam slavi »slavne" ru¬ ske kozake, »močno" laško polen tarijo in »prekoristno" srbsko vlado. Obenem pa naj si solze bri¬ še za pokojno lizo. Ob koncu tega dopisa pozdrav¬ ljam vse Slovence in naročnike na šega izvrstnega lista, njemu pa želim, da začne skoro izhajati vsak dan. Avstrijski Slovenec. VELIKO VRTNO VESELIGO IN PLES prirede v nedeljo, dne 3. oktobra 1915. V SCHUTZENPARKU, UNION HILL, N. navtični in tehnični Častniki m • i • pa ura <*mki vseh avstrijskih ladij, ki so sedaj v new-yorSki luki. J- »n nemSkih ZA VDOVE IN SIROTE -_ V vojni padlih Avstrijcev, Neme ev in Turkov. Razne zabave. Št iri godbe. A -v Y meri. t« dve v »majo m ^ številko za žrebanje. Začetek ob dveh popoldne Vstopnina 50 centov. Slovenci in Slovenke-naročajte se na ..Slovenski Nar„d“ najboljši slovenski list v Ameriki! Burdine, Pa. — Oprostite mi, ds sem se nekoliko zakasnil s porav¬ nanjem svoje nadaljne naročnine. Morda bi utegnili misliti, da ne maram več Vašega lista. Da se he boste dali zapeljati v takšne na¬ pačne misli, Vam pošiljam tu celo¬ letno naročnino ter se Vam obe¬ nem srčno zahvaljujem za vaš iz¬ borni list, lci mi ga redno poši¬ ljate. Ker ste za nas, ker se potegu¬ jete za naše koristi, ker porezii- jete predolge klinee na kramar¬ skih grabljah, in ker ste vnet za¬ govornik naše stare avstrijske do¬ movine, Vas hočemo podpirati, ko¬ likor bomo le mogli. Med nami je še dokaj slepih lju¬ di, ki preveč zaupajo zvitemu h®' jaku ter še vedno podpirajo nje¬ gove kramarske fece. Toda jaz mislim., da skoro poznajo tudi le-ti zaslepljeni lju^' ie, da Slovenci vendar nismo pr*!' najzadnji ljudje na svetu, kak° r mm slika in opisuje sakser jeva prismoda. Kad bi vedel', kdo mu polni bj' pa go ali Slovenci, ali Rusi, ali ^ r ' A 1 a 1 P°lentarji ; naj le še nada- ie ostane takšen. Mi pa stoji«** rc ni kakor skala stanovitni. ^.imo in agitirajmo kar najini »Slovenski Narod", da post»' nc «mprej dnevnik. Ob sklep, Vaf kli- y ,. <- - -vojega pisanja f im ^Hogo naročnikov ter < '° lu • živela naša Avstrija! • - .jSLOVENSKI NAROD", 30. septembra ISIS. — H Novice iz Stdrs rfnmnvino l 3e dognalo, da ima že več v °° I L Oiaic uumuruiei zadnjih dneh izvršenih tatvin na KRANJSKO. LJUBLJANSKE NOVICE Oče Placidus Fabiani. — Ta tnož, ta sveti mož je obhajal v to¬ rek, dne 31. avgusta svojo petde¬ setletnico. odkar so sc zaprla sa¬ mostanska vrata za njim. Vsa ta leta so bila polna požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Zato naj bodo te skromne vrstice tudi v Slovenskem Narodu 1 ' posvečene spominu tega blagega meniha. — Rojen je bil 25. decembra 1. 1846. v Novem mestu, v frančiškanski red je stopil 1864., 1. 1870. je bil posvečen v duhovnika. Kot kate¬ het je deloval sedem let v Kanoni¬ ku, ostali čas pa nepretrgoma v Ljubljani. Petnajst let je bil pred nik ta mošnji provinci, ali pred¬ vsem mu je bilo najljubše izpove- danje in obiskovanje bolnikov. Če se vidi skromnega moža. stopa¬ ti po ljubljanskih ulicah in cestah se še slutiti ne moro, kolikim dru¬ žinam je lajšal bolezenske težave in bridkosti. Saj ga je pa tudi sa¬ ma milina in ljubeznivost. Želimo mu še dolgo življenje, frančiškan skemu redu ljubljanskemu pa še mnogo tako .vrlih redovnikov. Vino je izginilo. — V prošli je¬ seni je spravil neki tnkajšni go¬ stilničar v neko klet v Vojaški uli ci tri sode vina, kj so bili zamaše¬ ni in zapečateni. Ko je te dni pre¬ iskoval klet, je opazil, da sta bila dva soda odprta, in da je bilo iz njih 220 litrov vina ukradenega. Umrli so v Ljubljani: Josipina Konjedie, hči železniškega delav¬ ca, 16 mesecev; Marija Golob, de¬ lavčeva žena, stara 33 let; Karl Forestnik, major; Janez Golenač, Franc Skočovsky, Anton Turak, Istvan Kendi, pešci; Magda Hoeh leitner, žena usnjarskega pomoč¬ nika. 67 let; Marija Jeršinovie, mestna uboga, 82 let; Terezija Hromeč, strežajka, 69 let, Janos Vords, Karl Lekser, Leopold Mad ner, Giusto Vescovo, pešci; Mari¬ ja Gregorčič, občinska uboga, 76 let; Ivan Bergant, hiralec, 82 let; Karl Klopčič, sin železniškega ču¬ vaja, 10 mesecev; Marija Kogoj, čevljarjeva hči. 15 mesecev; Jaro¬ slav Kocka, 3 mesece; Danica Za- vadlov, begunčeva hči, 8 mesecev Marija Čolnik, žena železniškega nadsprevodnika, 49 let; Zdravko Jazbec, rejenec 6 tednov; Josip Horak, vojaški delavec. 2S let; Frančiška Florjančič, dekla, 24 let; Helena Panič, žena železni¬ škega delavca, 33 let: Lepin Kor nik in Matrejev Flador, ruska voj na vjetnika: Janos Jaszencsak, Aleksander Bauer, Janos Kolko- sovsky, Anton Zehetgruber, Leo¬ pold Madner, Karl T.exer, pešci; Aeksander pl. Iloffmann, nadpo¬ ročnik: Antonija Jeloč.nik. stav¬ čeva žena, 34 let. Huda ura v ljubljanski okolici. -—Dne 11. avgusta je bil sila so¬ paren dan. Vse je kazalo, da uteg¬ ne-prihrumeti večji naliv. In res. Nekoliko pred Četrto uro so se na- gromadili tja proti Kamniku črno sivi oblaki, ki niso nič dobrega obetali. Parkrat je zagrmelo, vrti¬ nec je dvigal stebre prahu po Lju bljani, obenem pa se je vlil gost dež, da se je voda v potokih vali¬ la po ulicah. Par trenutkov nato pa začno podati med vihro debeli in robati ledeni kosi; pokalo je po oknih in poloknih, da nikoli takega. V tistem hipu se pa vrti¬ nec obrne. Šumeti je jelo od dru¬ ge strani — sem od Šmarne gore. Udarjalo je še z večjim pritiskom — pokalo in hreščalo, da je bila Ljubljana središče ledenih jabolk ki so pobila na stotine šip; toda pokazalo se je, da je okolica, zlas ti polje od Most tja proti Svete¬ mu Križu in Tomačevemu ter pro ti Šmarni gori, bjla še hujše pri¬ zadeta. Škoda na polju je ogrom¬ na. Ajda jc bila začela uprav do¬ bro cveteti; lepa je bila in čvrsto zastavljena. Zdaj pa se komaj po¬ zna, kje je rastla; prav kakor bi bila požeta. Mn go je trpela zele- njad, krompir, proso in druga se¬ tev. Hvala Bogu. da obseg pokon¬ čanega polja ni še večji, in da se j,e prva žetev bogato obnesla. Nevarna tatica pod ključem Dne 25. avgusta so na Marijinem trgu aret.ovali neko žensko radi potepuštva. Kakor se j e ‘pozneje izkazalo, je ta ženska 1. 1886. ro¬ jena in že večkrat kaznovana 'Ga eugarica Frančiška Kos iz litij skega sodnega okraja. Nadalje se vesti. T ako se je dne 14. avgusta priplazila ponoči v stanovanje po¬ sestnice Apolonije Pavlika ter ji i izmaknila 10 kron denarja, srebr¬ no žepno uro, slanine in salami ter eno površno jopico. Začetkom avgusta je ukradla Kos nekemu delavcu, ki ji jc dovolil prenoče¬ vati v svojem stanovanju na Po¬ ljanski cesti, denarnico s 64 kro¬ nami. Pri aretovanki so dobili tu¬ di srebrno moško uro, ki jo je ba¬ je izmaknila nekaj dni pred leto aretacijo. Št ajers ko. MARIBORSKE NOVICE. V nekaterih tukajšnjih vojaš¬ kih taboriščih se je pojavila gri¬ ža, in legar. Vojaška zdravstvena oblast je odredila stroge varnost¬ ne odredhe. Pri staniščih in sta¬ novanjih so postavljene posode z vodo in Lysoformom. Vojaki si morajo večkrat na dan v tej vodi Umiti roke. Namerava se izdati strožje zdravstvene odredbe za gostilne in prenočevališča. — V Lipnici se je v duševni omotenosti ustrelil g. Frane Liehtemvallner, učitelj na krčevinski šoli pri Ma¬ riboru. Bil je že odlani, ko se je vršilo po mariborskem glavarstvu zapiranje Slovencev, živčeno zelo razburljiv. Zadnji čas je razbur ljivost dospela do viška in pov zročila žalostno katastrofo. Rajni je bil dober, zanesljiv Slovenec ter zelo prijeten in priljubljen družabnik. — Dne 26. avgusta, ob 5. uri popoldne, je umrl na ranah ki jih je zadobil na glavi v vojski proti Italiji enoletni prostovoljec kadet-aspirant (v eivilu učitelj) Ivan Prohaska honvedskega pol¬ ka štev. — Umrl je dne 25. avgu¬ sta Franc Graf, paznik in oskrb¬ nik mestne jetnišnice. — Isti dan je umrla tudi trgovčeva soproga Marija Barta, rojena Danko, taš¬ ča trgovca Ivana Šoštariča. — Zraven tukajšnje moške kaznilni¬ ce bo zgradila justična uprava no vo kaznilnico za mladeniške kaz¬ njence. Tozadevne ponudbe za do bavo je vložiti do 14. septembra pri stavbnem vodstvu za sodnij- ske stavbe v Mariboru. kom v Galicijo in 19. oktobra Ir¬ skega leta je bil.prvič ranjT■ granate v levo nogo. Ozdravi., ',i se je vrnil > spel ho.ino polje koncem mesca decembra, bil je zaporedoma v bojni črvi <;o ,4. jv nija t. 1. Ta dan bi mu skoraj so¬ vražni šrapnel ugasnil mlado živ¬ ljenje, zadet je bil v glavo v -bes¬ no sence, a ljuba mati božja ga jej varovala, Dne 24. marca ga je za¬ dela sovražna, granata v desno ra mo in desno nogo, ki pa ga jo sa¬ mo potolkla, le na nogi jo dobil malo rano. Čeravno ves pohabljen, od težkega udarca granate, je ostal še žanaprej v bojni črti do zgoraj omenjenega dne. Večkrat mu je pretilo tudi ujetništvo, pa poguma ni zgubil: njegovih tova¬ rišev : o mnogo ujeli, on je pa vsa kikrat srečno pef.e odnese! kljub vsem nevarnostim., Sedaj se na¬ haja v Mariboru in želi. da bi že skoraj s polentarji poskusi). e. kr. okr. glavar.'Jvo .' priliki prosi vodstvo vse Hrvate j bi topovske :gio namesto • \vpej posedli v kočije da spi-emi- nvatei poseli v kori --c. spremi¬ jo zernske ostanke pogojnega do kraja večnega poč-.rka.' < tb sploš- Legen. pri S'oven j s rad e n. vilja Benedikta Prevorčnik (Pre vortsehnigr množena Druškovič soprogo, ognjičarja v Legnu pri Slovenjgradčan. je bila. dne 15. feb ruarja 1915. od žanfiarmerijc pri¬ jeta in izročena sodišču, ker je prejela od. svojega moža iz Gali¬ cije veliko zavojev s perilom, us¬ pem in denarja. Zagovornik Bo nedikte Druškovič pa' seda j \ naz¬ nanja. da jr bila'ustavljena, pred - preiskava zaradi hndolestva ude-j Katre ležbe na tatvini, ker 'se je dbgna-; To’- c lo, da si je njen soprog predmete, i Josip nem ganotju je zaeeia podan gru¬ da na krsto blagega Josipa Kranj¬ ca, Milan Planinec, Absoivirani ekKport.nl tehnik iu enoletni do- brovoljec, je torej vendarle padel ua gali.škern bojišču. Kaka dva meseca bo temu, »Slovencu* ‘ prinesli vest o smrti mladega jupaka. Iz pogovorov z njegovimi tukajšnjimi sorodniki ■; -'itno posneli, dc se ne odrekajo nadi, da zgornja vest ne odgovar- ; a resnici. Ta nada se ni izpolnila : Milan Pianinov je nadel 13 junija - G ruli pri Przewbrsku v Galici¬ ji. Rodbini pokojnega, posebno pa kršile zadetim staršem, izreka¬ mo. najiskreneje sožalje. S sekiro, - 18 letna. .Marija 1 1 rcev trg /o bi.) slavortsT.jo • ) >."A3en, po hišah so vihrah' zasi.a '. ' m okna so bil n razsvet jenu. >, s f • u; govora, m h i o v a G •'■■■d ■ e y Štorijah. i> Rt,:; veliliO navdušenje. Zf;;:'. dn.ji. ki jc bil vsem lahko .razum¬ ljiv. Po sprevodu se je vrš:- ban- k M* ua Anri- dobil na pošten način. Benedikta j' b Arcnedotto Druškovič se je morala jtri gfsTt r j Miu-c’- 75 !nt uk Fulvio Testi št, razpravi dne 14. avgusta 1915. za-! : , N -dok v;r-, 24. let.. Sv. Marija D. go var jati zaradi tega. ker se je --j Magd. a a zgornja št. 659: Piš- j svoji razburjenosti zoperstavlja : *V-uc r?‘'etri. pri PišČan-! la hišni preiskavi od strani orož-jcili. v Rojanu; Ohmper Družbine šole v Istri. ----- Mini¬ strstvo za nauk in bogočastje je dovolilo, da ho ljudske in srednje žolc v Istri odprejo za prihodnje šolsko leto. V sled tega je sklenilo vodstvo družbe sv. Cirilu in Me¬ todo za Istro, da odpre, ako le vse svoje dosedanje šole. j Nade ie.' da. bodo častne sestre ? ir M :. nL dp1 -'sv. Križa, v Puli tudi letos - ob ; nodpori Družbe vzdrževale so- Marija Magdalena j mesi ni bol- avgusta: F-ont-anot! 23; nikov. Zato je prejela tudi neko-33 lev. Sv. malenkostno kazen, katera je rr 'zgornja št. vsled preiskovalnega započa o d mišnici dne načena za prestane. * Anton. 59 lot; Lapanja Mira. Veliki požar v Sedlarjevem, v ,let ; Urban Josipina, 82 let. petek, dne 20. avgusta, je bi; rtšs-! d«-polen za vas Sedlarjevo v koz-; jaltskem okraju. Nastal je v po- _ - poljanskih urah, ko so ljudje bili; C. kr. slovenska državna gim- veeinoma na travnikih, požar, ki nazija v Gorici. — Nekateri učen¬ cev tej trdnjavi- Učitelji in uči¬ teljice se vabijo, da se čim prej .,. povrnejo na svoja mesta, da bo " Družba v septembru nadaljevala svojim delovanjem kljub temu. j da so dobro voljni prispevki v za d injem času jeli pojemati. Ob tej Z italijanskega bojišča je 'jfre- jel ttrednik celovškega ,,Mira“ od nadporočnika Slovenca M. Z. to-le pismo; Pri nas je zadnje dni precej mirno. Vsi napadi so bili odbiti. Pred dvema dnevoma sem šel proti Bogatinu iskat planink ter Ti eno pridenem. Našel sem jih toliko, da bi jih bil lahko na-j mnogo preklinja in rabi bral cel koš. V svoji utici imam izraze. Moja izrecna želj na stotine planink. Žal, da jih ne morem odposlati, ker na potova¬ nju zmanjkajo. Od 5. avgusta imamo šele lepo vreme ter je krasno, prej pa nas je nadlegoval dež, tucji toča; bilo je precej hlad no. Toda moji trdni naravi niče¬ sar ne škoduje: saj sem že devet mesecev na bojišču, nisem še imel nobenega dopusta, čestokrat sem ležal v mrzli, vodi, spal pod sne¬ gom, pa vedno -sem še zdrav, če¬ ravno že nekoliko utrujen. Iz mo¬ je utice vidim krasno Triglav. Ko PREPOVEDANO. Dober vojak in poštena kletev, to ste bili za časa starih velikih vojsk dve stvari, ki ste spadali na vsak način skupaj. Splošna brambna dolžnost nas je navadi¬ la na civiliziran vojaški tip. Pra¬ vemu vojaku danes ne samo da ni treba preklinjati, ampak on pod okoliščinami ne sme nitk Neki ni¬ zozemski poveljnik vsaj je izdal te dni povelje, ki pravi:’.,Že z vee strani še mi je zatrdilo, da se pri četah druge divizije že vedno ostudne Moja izrecna želja je, da se napravi temu kolikor mogoče hitro konec. Neki del povelja pri¬ znava odkrito, da si v nizozemski armadi ne samo navadni vojaki, ampak še tudi častniki skušajo dostikrat pomagati s kako pošte¬ no kletvico. — Sicer pa je končno vprašanje, če v nizozemski arma¬ di res kaj bolj preklinjajo, kakor pri drugih ? Slovenci in Slovenke, naročam sc na ..Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! GORIŠKE NOVICE. ZPIS TEKME ZA DRAGOGENE NAGRADE, CELJSKE NOVICE. Mestni svet je imel dne 27. av¬ gusta sejo, v kateri je sklenil, da se tisti del mestnega pokopališča, ki je določen za umrle vojake, poveča. — V domovinsko zvezo se je zopet sprejelo okrog 20 no¬ vih meščanov. Novosprejeti mo¬ rajo plačati 25 K vsprejemnine. IZ DRUGIH STAJ. KRAJEV. se je naglo širil in je županu Ja nezu Vaienčak, posestnikom Ja¬ nezu Debelak, Antonu Klieek, Francu Filipančič, Jožefu Vaien¬ čak, Martinu Žlender, Antonu Valenček in Antonu Jakopina J vpepelil 24 poslopij. 5 posestni- jkom je sploh vse zgorelo^, trem sa-jho-dnjega šolskega leta bodo star¬ ci še niso vprašali,po letnih izpri¬ čeval ih. Opozarjajo se ponovno, da se dobijo izpričevala v Ljub¬ ljani, Dunajska cesta št. 38. Pri-, nesti je s seboj ali na poslati ko¬ lek za 30 vin. in 3P f povečanja slik ene do treh oseb v barvah kot tretjega darila našega razpisa za dragocene na¬ grade. New Tork, dne 16. decembra 1915. Uprava ..Slovenskega Naroda*' Uprava. Za tretje darilo. 6 — ..SLOVENSKI NAROD", 30. septembra 1915, PLEMENIT VAGABUND. / — , * > Povest. ^ ( Nadalje) enje.) Jaz pa tebe vprašam, čemu me /Vikaš” Ljubše mi je. da me tikaš, kakor pa da se tako silno togotiš in repenčiš. Vidiš, poslanec sem Gašparjeve Neže. In kot tak ti prav lahko pomagam. Ne priha¬ jam sedajle od nje. Že nekaj dni je minilo od takrat, ko sem bil za¬ dnjič pri njej. In takrat me je iz¬ brala za svojega moža tar mi po¬ nudila masten zuslužek, baha, ma¬ sten zaslužek, a jaz sein si šel hla¬ dit svoje možgane v drugo faro ter premišljevat, kako izvršim nihče ne jiTi&tkoval od mene. Do¬ kler ne uženem tiste, napol nore babe iz Podrebri v kozji rog. toliko času se ne opijem. Potem pa. če .češ. vsak dan podnevi in ponoči. Sicer je sila trda kost, katere se hočem lotiti, vendar pa mislim, da se mi posreči to zame nadvse zabavno podjetje". Ivan se je medtem pomiril, in polastil se ga je nekak strah pred tem postopačem. Domislil se je vseh* .onih čudnih bajk, ki so kro¬ žile o Slivarjevem študentu po ce¬ li svetokriški dolini in še daleč naokoli, ter Obenem zagledal ča¬ rodejni Jurijev zveženj. In maho¬ ma mu .je bilo žal, da je bil tako trii s postopačem. ,,ln kako pa nameravate začeti' koščene podrebrske grablje". ..Molči, pripriei mi molči, pasje- dlakee!‘' zarohni sila razdražen mladi gospodar nad Sitarjevim študentom. svojo ne haš lahko nalogo", se jejg a jame. spet vikati mladi Meh- napol pošalil Slivarjev Jurij. ljaž. 1 eš, ti raztrgana in zapita štu- ,.Le tikaj me še nadalje. Tikal dentovska suknja, da te na mestu; me je tvoj rajni oče. pa tudi ti pobijem na tla, če se mi kar naj- daj. — Ti se mbraš oženiti, to urnejše ne po bereš izpred oči! ipa na vsak način še pred Boži ..Tako je prav fant. Tako go-ičem". "S vorjenje se mi zdi moško. Samo ..To sem že sklenil sam. Toda nekoliko prenagel si. lak si ka- ne verjamem, da dobim sploh ka-1 kor huda ura! Počakaj vsaj toli- ko nevesto". ko easa. da se ti razodenem. Po- ..Saj niso samo svetokriška de- tem pa kar mahni po meni! Po-,teleta na svetu' Brhek in zastaven ' em ti, Mehljažek. da sem prišel j fant si. da malo enakih, polegte- pomagat. pomagat človeku, ki seUa pa še bogatega Mehljaža edini že. skoro potaplja ter malodane Lin". nori radi takšne lepe neveste, ka kršna je Gašpar.jeva Neža". ..Ti. pa pomagat V! Beži. beži! Dobro, da bo skoro vseh šem go- dovanje. - - Slivarjeva podrtija pa da bi pomagala Mehljaževini?. Prijatelj moj umazaui, ali se ti nleša, ali si se ga pa kod prav po¬ šteno navlekel!" ..Moji možgani so v jako lepem redu, in nadalje nisem stopil pod tvojo streho, kakor se spodobi pi¬ jancu, ki navadno priropota in prilomasti v hišo, da se vsi psi prebude iz svojega dremanja in da začno vse babe, kar jih je v hi¬ ši. ragljati kakor žabe po vaških mlakah o sv. Jakobu, če so lepi in. jastd večeri. Ker se vse to ni zgodilo ob mojem današnjem vsto pu; ti je to menda dovolj močan dokaz, da sedajle Slivarjev capin ni prav uič pijan. Zato ti povem nekaj povsem novega, česar bi Zadnji pristavek je zvenel ne¬ koliko posmehljivo, toda Ivan ni zapazil zasmeha. ,,Tak fant jih lahko dobi po pet na vsak jirst", nadaljuje Jurij. ,.Tako bi bilo pred očetovo smr¬ tjo, ali sedaj — " de žalostno mla¬ di gospodar. ,.Titdi sedaj se lahko zgodi kaj takega. Samo poizkusiti je treba" „Ne upam si prav. Kajti prav dobro vem, da. me povsod požene že kar iz veže". ..To še ni prav nič hudega. Do¬ bro je, da se tudi tega privadi inla di Mehljažek' ‘. ..Nikar se mi ne rogaj, pijanost umazana", zopet vzroji Ivan. ..Si¬ cer — " ,,Sicer te pusti ta zamazana pi¬ janost na cedilu", mu prestriže Slivar besedo. ,,Potem si pa išči sam neveste, ki bi ne bila v tem ..Kakor zanalašč si izgovoril te besede. Niso bile.bogve kako pri¬ jazne, ali docela pogodene. Pra^ imaš. Molčim naj! In povem ti: odslej bom mplčal kakor krt. Nič več ne bom govoril in. zato tudi ne pil. dokler te ne Tešim iz krem¬ pljev tiste podrebrske uagnusi na gnusne! Dobro te poznam, saj sem poznal tudi tvojega očeta. To ti je bil možak, da bi ga bilo tre¬ ba iskati z lučjo o belem dnevu. Svojih lepih gozdov bi se ne bil doteknil in svoje rodovitne zem¬ lje bi ne bil odprodal, če bi to ter¬ jal sam vrag od njega. Rajši Di se bil pobratil z njim. Jabolko ne pa de daleč od svojega drevesa, in ti v vseh ozirih podoben, če ne edak svojemu očetu. Neža je najmanj vragova teta, če že ne sestra. In ker je slučajno ženskega/Spola, se bi ti oženil zujo, če bi no mogel drugače rešiti svojih gostih goz¬ dov. Iver pa vem. da si še toliko ne želiš njene žlahte, kolikor la¬ čen človek mraza, in ker tudi jaz, Slivarjev Jurij, sreujski postopač iu najzanikrnejši človek pod bož¬ jim solneem. ne maram tega, pa se tie bo zgodilo. Vidiš, fant, sa mo tole brašno je moje, pa ti ven¬ darle lahko zagotovim, da ne bo stara babnica iz Podrebri nikdar srkala ljubezni z usten mladega Mehljažka". Ivan bi bil sedaj najrajši objel čudnega postopača. Ali le-ta je ta ko strašno nakremžil svoj obraz, da je mladec nehote stopil par ko¬ rakov nazaj. „Kaj hočeš piti, Jurij?" ga vpraša šele čez nekaj časa. ..Nič", odvrne potepuh tako odločno, da je mladi gospodar ne¬ malo osupnil. ,,Nič. nič dotlej, ka¬ kor sem rekel. Zapomni pa si. da ne storim tega morda iz ljubezni do tebe. nego iz sovraštva do nje - - do tiste, ki je iz lakomnosti ku¬ pila moje posestvo. Zato dobiš se¬ be vredno mlado ženo, jaz si pa ohladim mržnjo v sladkem mašoe- slučaju nobena druga* kakor tiste vanju. Zalivali se tudi svojemu mrtvemu očetu, da se J)o odslej dalje .Slivarjev pijanec ■ pehal in brusil pete za tvojo nevesto". To rekši se Jurij* okrene proti vratom ter potem brez vsake na- daljne besede od krevsa skozi ve¬ žo na razhrozgano pot. Kajti mraz je že odjeujaval, jug je silil na plan. in sojnce je bilo tudi že do¬ kaj močno. Daši je imel Slivar za tako po¬ cestno žlobudra jako dvomljivo obuvalo na svojih nogah, se ni prav nič zmenil, četudi je zagazil v še tako veliko in umazano ka¬ lužo: Možakar je bil tako globoko zatopljen v svoje misli, da se tu¬ di vozovom, ki so ga srečevali, ni umekuil, dokler ga niso vozniki strahoma opomnili, naj stopi s po¬ ti. Glava mu je globoko klonila na prša, roke so se mu zdajpazdaj krčevito spestile. in oguljen zve¬ ženj mu je vča.si jezno odskočil na hrbtu. Vse to je kazalo, da se snujejo načrti in kujejo nakane v njegovi avi, ki je bila po dolgem času zopet enkrat docela na svojem mestu. ..Da, prav pri Št.efiuovih boš našel svojo nevesto", je pomenlji¬ vo izpregovoril sam pri sebi, ko je jel kobaliti klanec, ki je zapiral pogled v sosedno občino poljan¬ sko. Kam so bili namenjeni njegovi koraki, in ka.j ga je zopet gnalo iz svetokriške doline, izvemo v po¬ znejših poglavjih. Tembolj pa so se pogovarjali o snubaških neuspehih Ivanovih. Ljudje so kmalu izvedeli in iz¬ vohali, da je bil Ivan potrkal že pri dveh hišah ter povprašal za nevesto, da bi sicer prav rada da¬ la oba gospodarja vsak svojo hčer na Mehljaževino, ali pri eni hiši bodo letos delali nov pod. pri drugi pa podirali stari hlev ter zidali novega. Zato je nujno po treba, da ostane še dekle zaletos doma. Da naj povpraša drugo le¬ to, so mu rekli, dasi so prav do¬ bro vedeli, da ga ne boi! Vendar ni še to vs.trašilo mla¬ dega Mehljaža. In še tretjič je poizkusil svojo srečo. Zaletel se je kakor, v obupu k Jernaeevim, s katerimi je bil njegov pokojni oče nekoliko v .jezi*.S tari spori, ali kmet jih tako kmalu ne pozabi. Ali kljubtemu sc je zgodilo, da je prišla Jernačka s svojo že nad 27 let staro hčerjo Uršo tisto soboto pred pustnim torkom k Mehljaže j vim na oglede. Ge se zmenijo in dogovore, bo svatlja takoj po Ve¬ liki noči, tako so bili ukrenili ta¬ krat, ko je, Ivan snubil Jernače- vo hčer. . Mica je imela tisti dan polne roke dela pred pečjo. Kajti ob ta¬ kih prilikah se mora pokazati, kaj zna Meliljaževa dekla. Meta tudi ni hotela biti zadnja, in pregrada je bila veliko mizo z najčistejšim in najdražjim belim prtom, kar jih je bilo pri hiši. Ivan pa je bil prinesel bokal najboljšega vina. kar ga je zmogla njegova klet. tudi dobil za ženo . Peto poglavje. Ivan ni razumel Mivarjevega obnašanja, pa tudi zanesel se ni preveč na njegove besede. Temu .se pa tudi ne smemo pre¬ več čuditi. ,če pomislimo, kako močno .je bil Jurij razvpit med Švetokrižani. Vendar je Ivan vsaj toliko vpo- števal potepuhove besede, da se je jel ženiti že prav na repu tiste¬ ga predpusta kakor so govorili po svetokriški dolini. Tisto prvotno gobezdanje. češ, da se mladi Mehljaž oženi s pod- rebrsko vdovo Nežo. je sedaj do¬ cela izgubilo svojo veljavo. if nadvse pridno žensko ..To bi že še bilo, če bi ne bilo dolga", izpregovori Jernačka oči- vidno z namenom. da bi tako na¬ peljala besede na gospodarske razmere Mehljaževine same. Jernaeeva kmetija je bila skoro naj večja za Mehl/jaževo v vasi. Jernačka je bila vdova ter mar- sikaterikrat možila svojo hčer. Leta ni bila bogve kolikšna kra¬ sotica. pridna tudi ni bila poseb¬ no pa že dokaj v letih, kakor smo že olneuili. Morda bi Jernačka ne bila danes v vasili pri Mehljažku da bi bila njena Urša nekoliko mlajša in lepša. Morebiti pa ni verjela hudobnim jezikom, gobez- dalom o velikanskem dolgu, ki ga je zapustil Ivanov oče. Zuabiti je boje največ pripomoglo do da našnjega. dogodka, „No, če bo Popa varčna gospo dinja in Janez skrben gospodar, se kmalu otreseta vseh upnikov", se potegne Ivan vneto. „Vidiš, Ivan, pri nas ni dolga, pa se še komaj protamo", vztra¬ ja Jernačka ob misli, da naj bi se vendar že začel pomenek o .Meh¬ ljaževini. Urša ni izpregovorila niti besede. Takšen je običaj na kmetih. nekoliko priženim", pri¬ pomni mladi Mehljaž, ,,pa se tu¬ di jaz otreseni svojih dolgov. Kaj¬ ti povedati vam moram, mati Jer¬ načka, da naše posestvo ni tako cisto kakor vaše". In Ivan se je začel izpovedova- Tako je pozdravljala lepo po-Ui- Najtežje in zato najnazadnje je omenil dolg Gašparjeve Neže. Saj je natanko vedel, da je prav to naj večji madež njegove hiše. (Dalje prihodnjič.) t grajena miiza z bokalom žlahtne kapljice in okusnimi jedmi v hišo stopivši 'ženski. .Mehljažek jima ‘vljudno in prijazno namigne, naj sedete za mizo ter pokusite izbra¬ no pijačo in tečen prigrizek. In sedli so vsi trije za mizo ter se pričeli razgovarjati najprej o hudi zimi v tistem letu. Koliko de nar ja je že poslal Strnadov Ma¬ tevž svoji ženi. kako so pridni nje govi otroci. Zatem se je zasukala govorica na poroko Adameevega Janeza in Samčeve Pepe. ki je bi¬ la minulo nedeljo. „Pepa se je prav dobro omoži¬ la", je menil Ivan. ..Adaiuee je pa MLINSKI IZDELKI IZ KORU¬ ZE SE SMEJO PROSTO UPORABLJATI. Vlada namerava v bližnjem ča¬ su ministrsko odredbo z dne 26. marca 1915., s-katero se je uredi¬ la uporaba moke. v toliko spre meniti, da se bo političnim dežel nun oblastnijam dalo pooblastilo, da smejo iste odrediti prosto pro dajo in uporabo koruznih in čin kvantinovih izdelkov (koruzni i tt čiiikvaniiii zdrob in bioka ter mo¬ ka za pa lento), /ladalje ječmeno¬ va moka, v kolikor se izdeluje ter ješprenj bi pšenični zdrob. Kakor znano, se je tudi te mlinske izdel¬ ke dosedaj vštevalo med ono mno žino moke, katera je bila določe¬ na za uporabo. Radi lega se je te mlinske izdelke smelo prodajati le proti uradnim izkaznicam za kruh in moko. Od časa. ko se bo nameravana vladna odredba izda¬ la, se bodo smeli imenovani mlin¬ ski izdelki v podrobni prodaji prosto prodajati, f, j. brez izkaz¬ nic za kruh in moko. Riivnotako se tudi ne bo stavilo več nikake zapreke, ako se bo te mlinske iz¬ delke rabilo v račji množini, ka¬ kor je po veljavni vladni odredbi za eno osebo predpisano. S lo na¬ meravano odredbo pa seveda ne bodo določbe o zasegi žita in mo¬ ke na korist države in izključna pravica za nakup in razpolaganje ki jo ima sedaj vojno-žitno-pro- metni zaVorl. popolnoma nič pri¬ zadete. NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK g. IVAN POTUŠEK. 1 potuje sedaj za naš list ..Sloven¬ ski Narod" po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Uprava. T Slovenci in Slovenke, naročajte se na ..Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! PRVA-D NARODNA STATEMENT 0 F ZGODOVINA PRVE-DRUGE NAROBNE BANKE,- I * * Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. Usta- J riovil jo je dne 28. januarja pokojni James Laugblin, vtemeljitelj današnje velike * Jones aud Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings Co", J ¥ Banka se je tedaj nahajala na Petina Ave,, blizo H. ulice. V aprilu 1. 1852., * kupi1a.it) prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth \Vard Banko, v. 1. ¥ 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na * $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče je del lota, na kternin danes banka stoji. L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, ktc- re »o zaprosile za čarter naeijonaluih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne .1. sept.. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Sehauibergu, poznan pod imenom Max Seliamberg & Co., kupljen iu banka jo začela poslovati z Evropo, posebno z našimi,,rojaki. Mr. \Vm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg & Co. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razuu upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje ieg:i oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. J V letu 1913. spojila se j' 1 Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga. Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 iu prebitka $1,168.027.03. Dalje poglejte Statement od 2. septembra 1915. | #4 **+>(-******* * ■¥- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CO o < X o M 52 CO < —3 ******«*****< * ¥ ■k < IT) 22 M O PO > C? 00 THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK 0 F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915 RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,028.84 287.30 3,601.000.00 4,366,088.22 POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJBN PO KONZULU MAK SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSilE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. Overdrafts U. S. Bonds, at Par. . Other Stocks and Bonds Real Estate. Furniture and Fixtures . 1,178,104,17 Gash on hand $1.526,470.90 Due from Pittsburgh Banks .. 695,014.84 Due from other Banks . . 2,689,456 ,22 4,910,941.96 Due from Treasurer U. S. 198.000.00 $23,551,451?49 LIABILIT1ES Capital . $ 4,000,000.00 Surplus and Profits .. . 1 , 168 , 027.03 Rese r ves For Interest and Taxes . . . .$ 24,224.15 SpecialReserve 295,938. 54 320,212.69 Beposits . 14,581,711.77 Circulation $3,500,000.00 Less Due from U. S. Treas 18,500.0 0 3,481,500.00 $23,551,451.49 O F F I C E R S J. B. FINLEY, Chairman of Board LAIVRENCE E. S.ANDS, President FRANK F. BROOKS, Viye President and Cashier GLYDE C. TAYLOR, Assistant Cashier TIIOS. C. GRIGGS, Assistant to President WM. F. BENKISER, Manager * UU6U m vainOSl 36 naSe geSi °‘ 5 W * J - FRANK ’ Assistant Manager Forei^Departinent + + 4¥*+*+** + + ++***+* **■ + ++++** + V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA T0| ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V .AMERIKI, TEMUC PO CELEFA ’ SVETU NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: 4 >4 Cor. Fifth Avenue and Wood pitt SBURc H, PA. ».SLOVENSKI NAROD ' 30. septembra, 1915. nrr-TT- 7 — ^nsaaKY^SSaa2SBaieašeaaej&K^.. MALI OGLASNIK. CLASSIKIED AD'S- Wa^ted i taborera. for ono insertlon . s i._ H AmoaK/. ‘ v "*■ >. ... —50 *. ... —05 rtomestic hclp vork Imjuires: for iriends etc , other notices „ , Z * OGLASE se' PLAČA: Kdor išče: 'delavce- za vaaklkrat . Služinčad .. delo ,, prijatelje itd. ,. " zadruge objave „ —-25 —50 $ 1 — —50 —05 — 25 — 50 Nas pooblaščen zastopnik za Ne W -York in okolico je g. JOS LAPAJNAR, katerega cenj. rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava. Naš pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. P 00 SVOBODNIM S 0 L N G E i, 1’OVEST DAVNIH DEDOV. Spisal Fr. Finžgar. (Ta vrlo zanimiv roman ara želi čitati in ni pijejel * -e N. C SPIGELSKI, i 135 VViiliamson BISIg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Uprava. NASI LOKALNI ZASTOPNIKI. Jakob Ambrožič, Eveleth, Mirin. Jos, Aidich, Milvvapkoe, Wis. Joe Abel, Blocto\n Alab. Joh(i Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco. Cal. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Ičollog ldaho, T. Chadez za Rocks Springs, Wyo. Joe. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radley, Kar,s. Joseph Dolinar za Brougliton, l.’a. lohn Debelak, Eveleth, Minn. r « njJ, Fedr^n, Litle. Falls. U. Y. Jos. cioričan za Chicago, 111. John Gršich, Calumet, Mich, Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Johit Jakše, Iniperial, Pa. Frank Janškovech. Peoria IH. Frank Janškovech, Preoria, Tli. John Kočevar za Sleelton, Pa. Matija Kamin, Fcvrest City, Pa. Jos. Koss, Pittsburgh Pa. Anton Komar, AIirwftukee, Wis. Frank Koren, 51 ihvaukee, V/is. •lonn Koren, Mihvaukee, Wis. '.ouis Lesjak, Bridgeport, O Frank L,ikar, Johnstown, Pa. Alrj 2 Lindič, Greensburg Pa Frank Luzar, Indianapolis, Ind. John Matecič, IV. AVintield Pa. Ignacij Medved, Collirtwood O. Mike Muhvič. BaltVc Mleli. Lo VP- M esarič, MHvvaukeo Wis. Ant. M. Papioh, St.eelton. Pa. Mike Pavšek za Bosvvell, Pa. John Pezdirc za Keading, Pa. Ivan Purnat, Eittle Falls N. Y. Jak Potočnik, Hn.stetter Pa. Rudolf Puzelj, Barbertori, O. Matt Reven, Mopndsville, W. V?.. Frank Rotar, Tioga, Colo. J 03 .. Stariha, Ea?t Helena, Mu: . Joe Starina, Indianapolis, Ind. Jos. Simčič, Pittsbnrg. Pa, Peter Srnovršnik, Forest Citv, Pa. Jos.' Ulašič, Reading Pa. R. Valto. Mihvaukee, Wis. John Vodovnik, MilvvaUkee, W i s. John Žust, Hldw&y, Pa. 3e je začel v šesti številki Slovenskega Naroda Kdor šesto in nadaljnih številk, naj si Jih naknadno p""oč) (Nadaljevanje.) Ljubinici je zdrknito vreteno v naročje. Ozrla se je,, kamor je kazal oče s prstom, ki se je tresel. »Ne varaš se, oče, J e zde e dirja proti gradišču**. »Bojan ali Velegost, kaj sodiš ?“ 1 jjubinica je zakldpila nekoliko velike, modre oči in gledala v daljavo. ..Ni Bojan in ni Velegost. oče!" -Ni Bojan in ni Velegost'', je ponavljal Svarun. ,,Kdo bi utegnil biti?** x ? » V*'-. »Za njih vihra plašč kakor porot krokarja". ..Plašč vihra! Nasi tne nosijo plaščev. Morda je Bizantinec?" .Ne sveti se ran' členi in na prsih se ne bliska oklep. Ni voj n »k iz Bizanca". •Oče, njegov plašč .je rdeč, Jasno sem ga videl v vetru". »Rdeč, praviš?" Rdeč je, oče. Tunjuš je nosil tako ogrinjalo, ko sem ga videla za Donavo". ..Tu«juš! Da Tunjuš je. To so skoki hunskega konja. On ve no¬ vic. Postrezi mu gostoljubno. Naš prijatelj je". Ljubimca se je stisnila k očetu, mu ovila roko krog vratu in uprla vanj boječe oči. ,Oče jaz se Tunjuša bojim. Naj um streže Lasta". ..Otrok moj. nikar se bati prijateljev! Kako bi stregla dekla do¬ bremu gostu? On je blag..." ' ..in vendar mislim,.da so besi v njegovih očeh. Ko šem ran .dre¬ gni v šatoru za Donavo, se je ozrl vame. V srcu me je zabolelo, k akor V zasadil s.trelieo vanj. Vsa sem se stresla". ..Ljubimca, kaj golčiš ,grlica drobna. Kadar te pogleda Rado, te zaboli srce — ne zaboli kajne? Ne boj se grdega obraza. Tun juš se je že boril ob moji strani zoper Bizantince. Nikdar se nismo voje- vali s Huni. Zavezniki so in mirni sosedje. Čemu strah?** ..Oče, ti si govoril! Verujem. Nočem se ga bati*'. Svarim ji je pogladil mehke lase, njeno vroče lice se je pritisni¬ lo k razoranemu obrazu, očetu je vztrepetalo srce in s koščenimi ro¬ kami je objel hčer ter pritisnil na prsi: ,,Ti moje solnce. ti edina, ko mi je vse ugrabila Morana !" — — « Pod gradiščem so na shojeni, sohi poti udarila kopita. -Jezden je pognal navkreber. Zagledal je Sva runa in Ljubimce na okopu. Stis¬ nil je konja, da je-za prhal in v divjem skoku planil naravnost po atr- Hun se je prestrašil tega sporočila, Nastavil je oprezno uho in za trenotek pomolčal. „Veruj mi, nič ne opravita. Volk je v olk, samogolten,in trmast. Viljenec je bahač. Slovenoin hi bil rad despot". „Prijate)j. kaj storiti? Svetuj z modro besedo!" „Smrt iZdajavcema, smrt! To pravi Tun juš, čegar kri je še v gorki žlahti s krvjo vladarja cele zemlje — z Atili)**. »Smrt — smrt? Da hi torej tekla bratovska kri? O bogovi, sami mučimo svojo svobodo! Kaznujte nas!‘' ,,Bratovska kri? Ali so to bratje?' IzdajaVei! Kar je gnilega, se odreže. Poglej roko!' : Tunjuš je pomolil lopatasto desnico Švarami pred obraz. ..Poglej, prsta ni na roki. Kdo ga je odrezal? Jaz! Zakaj? V vol¬ čjo past je zašel prst in se je ujel. Pa sem potegnil nož in ga. brez obotavljanja odsekal. Ali naj bom ves ujet zaradi enega prsta? Za¬ radi enega prsta, ki je sej radoveden v volčjo past? Nikoli. Razu¬ meš?" , ,,Modro si govoril, resnično — zelo modro. Počakajmo da se vrneta Bojan in Velegost. — Če n i <■ ne opravita, potem smrt izdaja v- eema !*' ..Smrt. smrt!" je ponavljal Hun. in grizel ustnice, da ni bruhnil v r krokarski smeh. Tako se je -veselil krvavih uspehov, ki jih utegne roditi njegovo š&uvanje. . Sedaj pojdi, prijatelj, hčerka je že pripravila obed. Prilegla se ti ho jagnjetina po dolgi ježi. Meni pa dovoli, da ostanem še na sohi- eu —* sam s svojo žalostjo". Tunjuš je naglo vstal. Odkar je ležal na travi in se pogovarjal s starcem, mu je stala neprenehoma pred dehti .Ljubiniea. Imel je že mnogo žen,.hunskih in tatarskih, ugrabljal jih je kakor zver' in pehal od sebe, pretepal z bičem in prodajal v robstvo. Toda take, ka¬ kor je Ljubiniea, še ni srečah'Vsa njegova divja narava se je zgro¬ zila, da bi zal’jul kakor bivol, ko mu potisnejo železo skozi nosnice. Oropal bi jo, zavil v plašč in oddirjal z njo preko stepe. Dolge kocine kozlovskih hlač so mu opletale ob suhih bedrih, ko .je hitel z okopov v si a«išče. (tnalo ga je k njej. Najrajši bi .se bil priplazil kruti divjak po vseh štirih pred njo, bi dvignil roke k njej in jecljal: ..Ljubiniea, bodi — bodi moja!" Omamljen je bil. kakor bi ga bila prevzela »pijača. Ko je tik pred« stanom srečal nekaj služinčadi, ki se mu je priklanjala, kakor odlič¬ nemu gostu, se je naglo streznil. Zavedel se je v velikem napuhu, da je Tunjuš. potomec Eruakov. in misel, kako bi klečeplazil pred Ljubi- nieo, se mu je zazdela smešna, poniževalna. Zato je oblastno stopil v stan,'kjer je izpod pepela dišalo po jagnjetini. Vrč z medom ga je čakifl na mizi in ob njej pripravljen stok — Ko je zaslišala Ljubiniea njegove korake, je razgrebla pepel in položila, pečenko na javorjev plošček. ..Ni očeta?" ,.Svarun je ostal na srnine u in se pogovarja z žalostjo!" ..Ubogi oče! Ko bi se še kdaj vrnil Iztoki" rararaiaraig^ S BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo Cevera’8 g. Stefan Plačko, iz Me- rietta, N. Y., nam jo pisal sledeče: “Trpel sem v sled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let (er sem med teni časom, poiskusal razna, zdravilo, toda brez uspeha. Čital »era v Vašem A lina« nahu o Severovem (Jo< hord- skem Olju ter sem ga pre- iskusil m so mi, bolečine kmalu izginile. iMibko tu¬ di rečem, dd, je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročani vsim, ki irpijo vslcd krajevnih bolečin.” Severov© Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr* ni te nadomestitve. Ako vas ne more lekarni? Vložiti, naročite jiib od nos. W. F. SEVERA GO., Cedar Rapids, lowa I ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! m 14 l lil ,,Nt - zastonj ga čakata. Žal plemenitega rodu!" 1» vrne sc Hun jc zgrabil z roko vroče meso. njegova usta, široka kakor krastačina. so zazevala in zobje so škrtnili ob kost v pečenki. ..Kakor volk", je.pomislila Ljubiniea in se ni ozrla nanj. Hun mini. Ljubiniea se je prestrašila in vzkliknila: „Morana!" Vstala je tagl-o. da ji je zdrsnilo vreteno iz naročja in se odmotala dolga uit. j je hlastal z veliko lakoto in grizel drobne koščice, da je škripalo med ko se je.zakotalil posnkijaj v jarke. Toda Ljubiniea ni utegnila stopi- j zobmi. Ljubiniea se ga jc čezdalje bolj bala. Preko kosa mesa je gle- i za vretenom v jarek. Vrhu nasipa jc žc stal Tunjuš v stremenih na j dal na njo in jo grizel z očmi. Ljubiniea ga ni pogledala, pa je.ven- 1 kepi ju, kateremu so se tresle trde. suhe mišice na nogah. ! dar čutila njegove oči. kakor bi jo zbadal z otrovanimi trni. ■j \ . »Drzni jezdec,- pozdravljen ... j ..Okrepčaj se. pogiavare. jaz _ moram k očetu!" : .■ .• 4vm-.-.\ - -- - . - 7Trri«1 k- V žfti ■ ' n.jtmt* - - ■ »Sinovi Atile ne smejo Uti nevredni krvi, ki polje po nji novih i ,.No, lio.di!" ^e«,zarobuet Hun in vrgel oglodano kost na tla. Tu- j žilah. Pozdravljen, slavni junak, zmagavec Hilbnuija. Tunjuš se ti j n juš sam sc j.« prestrašil svojega glasu. Devojka pa. je vztrepetala in i.klanja". Iga proseče pogledala. j Ljubiniea je odhitela v stanišče po roženico medu. 8e ozreti se! ..Prosim te. he hodi. samo zAčasek ostani! Tunjuš, ki govori ? i ni upala v ta grozni kocinasti obraz, iz katerega sc jo zbadale drob-’ " ne oči. polne besov. 1 ^J|j ^jj|| Tunjvš ni razjahal. Po hunski šegi je hotel. izpiti roženico medu v sedlu. To,je bilo znamenje velikega spoštovanja. Ko je. Ljubiniea dvignila k njemu lepo okovano roženico, je se¬ gel Hun hlastno, po pijači. Njegovi črni nohti so se do,teknili bele ro¬ ke. Ljubiniea je omeknila, da se je zlil med čez rob. Izpreleteio jo je do kosti — kakor bi jo bil modras ugrizni... ,.Bogovi s teboj in s tvojimi, slavni starosta!" Ročno je nagnil roženico in jo izpraznil na dušek. Ljubiniea je zopet segla po prazni posodi. Prsti so se ji tresli in se ni upala zreta v Hunove oči, ki so se vbodle , v njeno pordelo lice. Nato je Tjunjnš. raz¬ jahal, segel v nedrije in potegnil iz njega dragocene koralde. ,.Na, »okolica 1 Dvorjanic.e v Bizancu ne nosijo lepših nizov krog vratu. In ti si lepša od dvorjanic. Pomnila bodeš, kdaj si napila Tu¬ ri j ušli, potomcu Brnaka". Ljubiniea. je prijela dar. s. tenkimi prsti, zahvalila Huna in odšla hitro v stanico, kjer so ji padle lepe koralde iz rok na tla. Odskočila je in kriknila: „Zde se mi kakor kača!" ..sedi k meni! Na solncu grejem.ude in trpim.,Ljubiniea ti pri¬ pravi obed,.potem greš v hišo. Ne zameri, teško hodim!" Tunjuš se je bahaško zleknil v travo poleg Svapuua. ,,Star si, Svarune, pa si se še postaral čez zipio, odkar se nisva videla!" _ ,,Jad me grize, žalost me je stisnila v klopčič". »Čeiuu jau, zakaj žalost po taki zmagi?" ..Ti pe veš, seveda ne veš. kako bi vedel,!.; Edini sin, zadnji sin. Iztok mi je. izginil . . . O Morana!" ..Izginil. Iztok, najmlajši sin, izginil?,Umrl2 Padel v boju?" ..Morda umrl, marda padel v boju — ne vem, uie ne vem. Izginil je! Samo to vem. da ga,ni več in da ga ne vidim več in da rod .Svara¬ nov izumre, kakor seguije drevo, ki je padlo in ni rodilo sadu. Besi. zakaj me tako mučite!" ..Odkdaj pogrešaš sina?'.’ „Po. zmagi onkraj Donave, ko smo razdejali Hilbudijev ostrog, je izginil. Noe ga je vzela. Klicali smo, ni se odvzvab Iskali so, trupla ni bilo". I v / »Spoaj razumem, zakaj si upognjen, vem, odkod pepel na tyojih licih in mrak v tvojih očeh. Odvedli; so ga Bizantinci, morda umorili, morda zdihuje v ječi, morda gopi mline —. kaj se ve! Bizanc j ■ gnez¬ do gadov, brlog tolovajev in jama razbojnikov. Zakaj ne udarite čez, Donavo? Os.veta Bizancu!" »In to je. prijatelj, druga žalost, ki me še bolj mori. Ant j.: noče¬ jo. Antje. brat-je Šloveudv. leže za Seretom in se bijejo z uanii". Tuujušu je zaigral zločest nasmeh krog ustnic. ..To jc moje delo, starina"! je pomislil. Svarpn ni videl njegovega obličja. ,.Izdajstvi ! Volk je volk! Poznam ga in poznam Viljeuca. baha-j »Izgrda? —'Ne, ne bi mogel. Morda je vražarica. ovražila mi je ča ! Sulico v prsi izdajavccm' Poglej, jaz ležim že mesec dni z vrlimi j srce. .ctrovala pogum , . . zvezala roko'.—" vojuiki za Donavo in čakam in prisluškam. kdaj začutim vaše. rogove; Hun se je pričel bati.. Združenih državah in Canadi naj t [ u se pridružim, ko pldiiete do Homa in še čez. Toda vas ut od niko- • .,1’roč od nje. proč! Krvi se napijem, uaigram se s Sloveni in d er. Tn zato sem prišel do tebe, starosta* *. j Anti -- zaradi nje. Da bi se zaradi ženske cmeril — Tunjuš? Stran ..Nisi vedel za razdor? Nisi vedel, ker si bil. v Bizancu čez zimo", j izpred oči!" V Bizancu, in tam sem nalagal Fpravdo, ki se je cmeril za Hil-j S težko pestjo je l,delni po mizi, da je odletel leseni plošček s budijein,. da Sloveni .ne upate čez Donavo, da s$e vojskujete med. se-[kostjo vred na ognjišče. Segel je po vrču in goltal, da se mu je cedilo boj. Upravčla je bil vesel in mo. plačal despotski za poročilo. Jaz sem po bradi. Prazni vrč je postavil na mizo tako trdo. da se .ie sesul v h pa vračal in plenil spotoma, da so konji stokali pod težo blaga. —| črepinje. Sedaj > čas! Traeija je prazna, TTpravdi žre moči Afrika in Italija, j »Konja!" je zarigal ua dvorišču v sužnja. Udarimo v dežel!" : Skokoma j c sedel v sedlu in-jahal na okop k Svarunu. katerega Vsak rojak, kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen /. naslov. • THE FiRST-SEC. NAT’L. BANK Cor. Fifth Ave & Wocd Street. PITTSBURGH, PA. tlobro znani hotel in prenooevatisče 2 Sostilniškim obrtom in dovoljenjem točenja pijač, na doltrem prostora v r *fprusre.dni bližini kolodvorov In par- niSkik pristanišč, posluje od Vta 184,7 so prodaja zaradi ostarel.osti laptr.ika ki namerava •odpočiti se. Najpovoljnej- “I pogoji: Vprašajte 1 ali piSitc Pa: F. B rjo Narodni List, 61 Park Ro\v,'Ne\y- Y ork. N. Y. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski Narod' ‘ v naših naselbinah po! Fpravdo. ki vlada rod Hunov, ki je kral jevske krvi, mora govoriti F teboj'" »Lovori hitro! Oče ne. sme. biti sani. Preveč ga ture žalost". ..Ljubiniea !" Hunov glas jc bil zamolkel. Mehko bi bil rad go¬ voril. ali iz divjih prsi je prihajalo kakor renčanje zveri. »Ljubiniea, ti ni ža’ rodu. ki ixtum\r’? Rod S varimo vicev, ki so bili sokoli v Slo¬ venili!" ..Bogovi zahtevajo žrtev". »Bogovi pa tudi hočejo, da sc zlije žlahtna kri s krvjo, ki je še žlahtnejša. Zato čuvajo tebe, zato varujejo sokolieo". »Očeta ne zapustim - ko bi me snubil sam Upravda". „1.pravda je — krščenih, to se pravi, razbojnik je. Zato ima za ženo vlačugo, zato ima Ililbudije, ki so pomorili toliko vrlih Slove- nov. Ko bi pa vprašal zate slaven junak, sin. ponosnega rodu. pred katerim se trese Upravda —- ko bi rekel junak: Žal mi je rodu Svaru- uovičev. pridi Ljubiniea, po tebi naj, zraste novi rod. še slavnejši: kaj bi rekla, Ljbiniea?" ».Rekla bi: Slaven junak si, sin ponosnega rodu, toda Ljubiniea liči Svarunova, te ne mara. Njeno srce je že volilo . . .“ Hunu so se zabliskale oči, stisnil je čeljusti in se prijel z rokami za mizo, da ni šinil kvišku in navalil nanjo. »Srce je volilo!" je ponovil hreščeče. »In si rekla, da ostaneš pri očetu?" »Ostanem — da, ostanem. In zato je srce tako volilo . . ." Hitro je odšla. Tresla se je po vsem telesu. V zadnjem hipu je videla kako so se črni Tupjuševi nohti zajedli v mizo, kakor kragu¬ ljevi kremplji. »Devana. čuvaj me! Kaj mi hoče? Čemu govori take besede? Ko bi mislil — on?" . . . Grozni e a jo je stresla Tunjuš jc obsedel. Krčevito se je zgrabil za. mizo, nohte je tiščal v javorjev les. da so mu prsti posineli. V grlu ga je davila togota, ir opel je iu glasu ni. bilo iz ust. . Njeno srce — je — volilo". ;ie spravil počasi preko debelih, ou pijače ožganih ustnic. Strašni tilnik se rnu je uklonil, oglata glava se je nagnila iu ploščato čelo je trčilo ob mizo. Kadar je Hun premi¬ šljal, je legel na zemljo s čelom v tla. 1'očasi se je umirjalo valov.je v njegovih.divjih prsih. »Njeno srce — je - volilo.-. Naj voli!-Ko bi vedel koga. zabodel bi ga. tako mi Atilo ve sence.; zadušil bi ga kakor garjevega>ovna, da ne skvari cede’!.- - Sicer pa. čemu sc jezim, čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal tedaj 4- 4- •(' •i*** 4 *'!: "t ‘ ^ *** "j" ' * 1 *SV brezplačno % pošljemo .vsakemu- k j or ’****' j- naznani svoje 1me. prilmeK i> T lojen naslov, kr no knjižico okrašeno, z iesmnl s' 1 J* kamt- Pišite; _ 4 Guna?a B. S. Co., Ltd.. * % 21.24 State St- Dep. S- Nev/ Vork »Udarimo! Udarite - kličem jaz no morem več. Udarite — pri¬ govarjam Ptarejšihani — vse’ zastonj. Na vzhodu ni miru. Torej pra¬ viš. da Volk in Viljenec! Izda javen? Poslal sem Bojana in Velegosta, modra moža. da pomirita brate in dvigneta vojno*'. s:c je tiščala Ljubiniea. , »Pozdravljen. .Svarune! Tunjuš se zahvaljuje za obed in ti še enkrat svetuje: Udarite ua Ante in ugonobite izdajavče!“ Svarun je strmel vanj. , »Prijatelj, ne hodi, dan se nagiba. Ostani gradišče .je tvoj dom, v domu postelj za počitek in hrane zadosti". »Moj dom je širna ravan, moja postelj sedlo, moja hrana t- boj! Ozrl se je ua Ljubinico, ki .v- je se tesneje stisnila k očetu. »Ne hodi, ti pravim! Poglej -— dva jezdeca — Bojan iu Vele¬ gost! Ne hodi. počakaj, da čujemo, kakšne novice oznanita". »Novice, ki jih prineseta ta dva, so Tunjušu stare povesti. Po¬ navljam: Ne slušaj njih blebetanja, izderite meče in kaznujte izda- (jtivcc - če vam je milo — svobodno'solnce. — Perko«. naprej!" Tak« je ogovoril konja, ki je zarezgetal in.zdirjal i/. gradišča. »Kaj mu je. kaj mu je. Ljubiniea? Ti si ga razžalila? Govori otrok! Naš gost je bil — iu gosta razžaliti! Bogovi se razsrdijo**. »Oče, nisem ga žalila. Postregla sem mu. rekla sem. da ostanem pri. tebi do smrti -- samo pri tebi . . ." Svarun jo je pogledal ’s široko razprtimi očmi.' »Mar je on zahteval . . . govori, otrok!" »Ne vem, nisem 'razumela, čuden je bil njegov govor . . Oče in hči sta. molčala. Na srce so jima padale težke slutnje. V tem sta prišla resnično Bojan in Velegost. Z lic jima je sevala bridkost. > »Govorita, brata, kakšno poslanstvo!" »Žalost, žalost velika, Svarune! Pot zastonj. Med brati divja ‘boj. lomijo se kopja, sekire frče, cede davijo voleje, ker ni pastirjev. Izbruhnila je vojska — kakor ognjen vihar divja od Dombroviee do Črnega morja. Samo naše gradišče še manije. Ali na obodu naše za¬ druge že pljuskajo valovi — krik hrumi, narod je zbegan"*'. »Sramota — sramota! Bratje zoper brate — kri zoper kri — Mo¬ rana! zatisni mi oči, da ne vidim tega!" Starec se jwvil na travi v ki opek, zaril prste skozi dolgo bra¬ do iu ječal, da * je stresalo upognjeno telo. Ljubiniea je dvignila starčevo glavo v svoje naročje, poljublja¬ la njegovo čelo in gladila z mehko dlanjo bele očetove kodre. Velet, gost in Bojan sta pokleknila k starosti in z modrimi besedami tolaži¬ la grenko bridkost v njegovi duši . . . » Tedaj-je pa. doli. v-soteski zagledal truden potnik. Tupjušev div¬ je vihrajoči plašč, ki je frfotal za bežečim konj eni. Zona je izpred e- fela potnika, •—‘kri se mu je strdila v žilah. ^ Padel je v visoko travo ih se po trebuhu plazil v gosto grmovje. »Bogovi, bogovi!** je šepetal molitev potnik. »Petero jagnjet, debelih in mastnih, tebi Svetovih, če me prikriješ. Petero — usliši me iu odvrni Morano!" . . . Tunjuš je vihral sklonjen na konjskem vratu, kakor bi ga tirali vedprnei, in potnika ni opazil. Od srda so mu zakrvavele oči, zaripelo lice. Škripajoč v zobmi je ponavljr prisego, katero je prisegel pri zlati krsti Atilovi in pri njegovi najlepši ženi Kerki tedaj, ko se mu . je izmaličil napad na Epafrodita vsled Slo,venov — Radovana in Izto¬ ka. »Teče, že teče kri! Pa mora še v večjih potokih — tudi zaradi nje -- “ »Kakor hudič — krščanski", je zašepetal potnik, ko j« drvil mi¬ mo njega Hun. Oddehnil se je in zlezel iz grma ter naglo ubral pot proti gradišču. Prihajal je potnik — Rodavon iz Bizanca — da izroči pozdrave, očetu Svarunu od sina Iztoka. DRUGO POGLAVJE. Nad Bizancem noč. Zvezde.na gosto, nebo blizu. S torov so odšli zadnji igravci. Hladen mir povsod. Le iz tabern ob Zlatem rogu blizu Kampa še doni krik in petje, strune in bobenčki. Toda Kuni]) .je da¬ leč, ob Zlatem rogu je pusto. Patrieijev po zlatih palačah ue moti hrup pijanih vojakov in proletarcev. Vsa okna. spe. •V carski palači pa bedi veliko okno. Železni Upravda ue pozpa pokoja. Sam. breg silencdarija. je zakopan v grmade aktov iu zapisnikov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo pergamentni svatbi iu z njimi dežujejo milijon? v prazno blagajno, odkar je vdehnila božja Mod¬ rost veliki despo.jm duhovito misel; Svila ■ —monopol! Upravda 'je pričel najprvo razgrinjati protokole o bizantskih trgovcih. Vse večje in odličnejše je poznal osčbno ali vsaj po imenu. * (Dalje prihodnjič) / JSMVUSSM HAROB", SO, septembra 1913 . C U N A R D najhitrejši parniki na svetu „M A U R E T A N I A“ i NEWYORK -'LIVERPOOL "ajhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOL!, RUSKO, FINSKO) PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL S A X O N I A sobota 9. oktob. 10. a. m. ORDUNA TUSCANIA 23. oktob. 10. a. m. potok 29. oktob. 5. p. m. ko pribrežje se nahaja na podnožju Vost 14. ulice North River, New York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: THE CUNARD STEAMSHIP GOMPANV LTO. 21—24 STATE ST. NEW YOEK, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. _ _ sobota Parni' Sil Z ES (j t U SLOVENC! V BOJU S GRKEZI. Franc Dolenc, od Št. Lovrenca na Dr. polju, piše g. kapelami: Velečastiti! Kako Vam kaj gre doma? Meni gre sedaj dobro. Zadnji teden smo sicer imaii hude boje, po, hvala Bogu, vrgli srno Rusa na celi črti nazaj, tako da ga bomo kmalu popolnoma izgnali iz našega ozemlja. Naš tretji bataljon je bil pohvaljen, ker smo Ctkeze pregnali iz zelo važne postojanke ter upleniti eno strojno puško, ki so jo imeli postavljeno na visoki hiši. Orkezi so napol divji narod iz Azije. — Najbolj primanjkuje Rusom artilj« rije? kar je pa ima, pa ni dosta vredna. Mnogo strelov ne eksplodira, sicer pa je za nas bolje, da ne. Pozdravljeni ter na veselo svidenje, ako Bog da irtMarija! abLAKlT ZDRUŽENIH DRŽAV .REPNO PBVA-DRUGA V FBM ^WO I,SNA BS! ZAVOD- NKA PET BRATOV V VOJSKI. Henrik Ortan iz Hoč pri Mariboru nam piše dne ,17. julija s se¬ vernega bojišča: Odkar je zadonel vojni klic po državi, so kmetje in rokodelci za¬ meni! i svoje orodje s puškami in topovi, da branijo domovino. Po¬ slavljale. so se. žene in matere'od svojih iu jih blagoslavljale. Takrat se je tudi naša blaga ljubljena mati poslavljala od svojih tako ljube¬ čih sinov. Eliza Ortan v Gornji Hoči je dala za brambo domovine pet •sinov. Dva: Franjo in Karol, sta žalibog vjeta v Sibiriji. Trije: Ivan, Leopold in Henrik, pa se nahajamo na bojnem, polju. Starejši izmen peterih bratov, Henrik, se že. tri mesece nahajam v bojni črti, a Bog me je še dosedaj obvaroval smrti. Sovražnika saniraj porivi jemo na¬ zaj in ne bo več dolgo, da bo vržen preko meje. V to pomozi Bog! Kar je moje oko dosedaj videlo, ni približno tako lepe zemlje, kakor je Slovenija. Rečem Vam, da je ni domovine, ki bi bila tako krasna, kakor je Spodnje-Štajerska.. A to je v prvi vrsti pripisati našim delav¬ nim in razumnim kmetom, ki so izvrstni gospodarji. Pozdravljeni slovenski rojaki, štajerski znanci in prijatelji, posebno pa Hočani, od prvega do zadnjega. Bog vas živi še mnoga leta! Na veselo svidenje! Henrik Ortan. t II TSB U KGU. U S T A N 0 . v L j^ * aC ^mJoUti WEJ SeSw» smz kake odpovedi. I n O Z e M N I ODDELEK BA J. K E. Zdaj pošiljamo v staro ^ 100 kron za $»o.— z 0 J A M Č E N J E M. THE FIRST-SEGONO NATIONAL BANK* CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST J PITTSBURG, PA, fr t Pigite ,>o 'islioVine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam g Pl6W ® ' pobijemo takoj brezplačno na Vaš naslov- £ fr * fr ■ •t * fr * fr fr * fr * fr fr fr fr * fr fr fr r o vali in tudi blagoslovili. Ta rožni venec še danes trajala pa srečno zmago. Skoro bo ze leto dm vojska ^aja^p •a biti zmaga na na si molim nanj za še nismo skoro nič izgubili. Zato pa bo in mou bomo klicali vsi: ,,/uveia strani. Ko sc bomo enkrat vračali domov, Avstrija! Živela domovina in narod slovenski, mo samo za sebe, ampak tudi za naše otroke in . v naši domovini. Iskrene pozdrave: Mi se ne vojskuje- ;a dolgi, in trajni mir SMRT NAS JE IZBRALA. 9 ± Z .j. KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri- Ž sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za X polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zaderi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: t V V $ I V i i 9 I X •i: i J t x v 1 J | * $ 2 !*! <«X-X- ..SLOVENSKI 45 VF.SEY STREET N A R 0 D“. N E W Y O R K, N. Y. Naš znanečDragotin Novak, doma. iz Stročje vasi pri Ljutome¬ ru, piše dne 12. julija: Samo še nekaj dni nas loči, ko bomo obhajali obletnico, ločitve od dragih domačih. Bilo nas je lansko leto kot listja in trave, da vlak skoro ni mogel sopsti z nami proti Spielfeldu. Vrnitev pa bo drugač¬ na! Marsikatera družina bo zastonj pričakovala, zastonj plakalo po očetu, žena po možu, katerega več ni, ampak krije že hladna tuja zemlja njegove junaške prsi. Že je bilo v „GrOspodarju“, poročilo o padlem našem tovarišu in rojaku Belecu. K temu še dodam nekaj podrobnosti. Padli tovariš se je neprenehoma .10 mesecev nahajal v strelskih jarkih ter se junaško boril, tako, da je. bil pri celem 87. pešpolku ze¬ lo priljubljen. Dne 1.4. julija, ko smo podili Moskale proti severu, si je na.š Emerih kopal z lopato luknjo v zemljo, da bi se lahko obvaro¬ val sovražne krogle, ali usoda mu je bila neusmiljena. Ko je pričel delo, je prifrčala krogla ter ga zadela ravno v fehce iri junak je padel . . . Dragi stariši! Ne žalujte pa Vašem dragem ljubljencu! Padel je junaške in lahke smrti, kot zvesti služabnik cesarja, ter se izognil vseh nadaljnih 'nadlog in križev, bi nas še čakajo. Edino upanje nas ostalih še je: „Na veselo svidenje nad zvezda¬ mi!" Tam se bomo vsi enkrat združili ter se pogovorili, kako smo v Karpatih in v Galiciji Moskale pretepali. Mi ,,Prleki" imamo izvan- reduo zgodovino iz te vojske. Mi, ki nam je neusmiljena smrt vendar prizanesla, se držimo krepko in trdno kakor železo. Kljub vsem teža¬ vam si večkrat privoščimo domače šale. Moskale smo pregnali že skoraj na mejo iu deloma čez mejo. Se¬ daj nam drugega ne manjka, kakor prleški „ajdovi kvapci“. Prisrč¬ ne pozdrave vsem pošiljajo še živeči Muropoljci! Na skorajšno svi¬ denje! Dragotin Novak, četovodja: Jožef Slavič, četovodja; Alojz Štuhec, četovodja; Janko Prelog, četovodja; Jožef Hvalene. korpo- ral; Prane Stanjko, Jurij Trop. Z BIČEM NAD RUSE, STANKO MAJCEN! SKOK ¥ GLOBOČINO. V meuažeriji se je trlo ljudi, j svetel, od nekakega notranjega Zunaj je dežilo, iz premočenih vrh- ] svetlobnega vrelca razsvetljen, ei- njih oblek je vstajal pod strop te-! sto nič meneč se za odseve mnu- žak, dušeč hlap, pomešan z nečed- i govrstnih luči in luČic, ki so go nim vonjem živali. V prvi kajbi, tri metre dolgi, dva metre široki, je neumorno la¬ zil stari izsušen tiger iz kota v kot Vedno na istem mestu v spred¬ njem kotu je podrgnil glavo ob; ograjo in se ukrenil od strmečega ! no ožite rame kakor dvoje zlože- občinstva, vedno na istem mestu jnih metuljih kril. Čez sredo tele- v notarnjem kotu se je zopet obr-! sa se je komaj opazil pas. Svetlo- nil in prišel, siv in iztegnjen, z | moder trak je označeval ožino in rumeno svetlikajočimi se očmi, v j je v drzni za vezi štrlel izza lehti. ospredje. Vedno v diagonali, ved-: Železo je zažvenketalo, ograja no neumorno in brez prestanita, se je premaknila in ženska je sta- z rumenimi plameni blaznosti. j la notri. V sosednji kajbi je ležal lev, | Občinstvo je pritegnilo sapo, kralj puščave. Ob rdečerumeni[otrok na rokah je zaihtel. S siro- reie pod stropom, nad kajbami, ob stopnišču. Kratki, čokati bič v njeni roki se je zdel igrača, ki jo jemlje s seboj v zabavo, ker pač mora imeti nekaj v rokah. Pod tem obrazom so se strahot- :i * POZOR! ■nr kr; :-:n zemljevid v barvah, katerega JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoj : dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb- nem od triku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $1.—), na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. Mariin Fras, doma od Sv. .Jakoba v Slov. goricah, piše dne 10-j julija s severnega bojišča: * Skoro bo minulo leto dni, odkar se nahajam na bojnem polju. Štiri mesece od začetka vojne sem se nahajal zmiraj v bojni črti. Prvi dan, dne 26. avgusta, sem ustrelil več sovražnikov., Sovražnik je po-številu veliko močnejši kot mi. Njegove krogle so švigale kot če¬ belo, kadar rojijo. Ena krogla mi je pa zbrisala malo kože, več mi jih je predrlo plašč, ki sem ga imel na tornistru, dve sem našel v torni- st.ru. ki sta mi stregli po življenju. Ti dve še hranim za spomin. Gro¬ zovit boj se je vršil pri Grodeku, kjer sem bil v ognju neprestano pet dni. Naši slavni vojskovodje so tako odredili, da smo moskale pri¬ vabili v grozne Karpate. Tukaj smo ga držali celo zimo, da mu je ve¬ liko „panov“ zmrznilo. A ko je začela prepevati kukavica, smo vzeli bič v roke. in tepli Ruse na desni, drugi pa na levi strani. Mi smo ga •pa držali v sredini, tako, da nam ni ušel izpred oči, Sedaj se.je „pan moška]" podal v divji beg, da smo mu komaj sledili. Veliko pozdravov pošiljam Vam, matere, žene in dekleta, ki pre¬ našate doma veliko truda in težav. OD ZAČETKA DO ZMAGE, L »I *AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJAA* ' frfr •** fr fr <£♦ fr fr fr fr fr *** Ali ste ze kaj darovali zal Slovenci in Slovenke, naročajte se >w ..... • a !na . Slovenski narod“,‘najboljši nOGC! KfIZ V LjliOljan! ? sloi-enski list v Ameriki! : fr *** fr fr Matija .Sire, doma iz Sardinija pri Veliki Nedelji, ki služi'zdaj pri e. kr. delavskem oddelku št .... v Podlipi, piše občinskemu pred¬ stojniku g. J. Kuhariču to-le pismo: V. velikim veseljem in radostjo sem prejel „Slov. Gospdarja" in si> \ am prav iskreno zahvalim, da ste mi ga naročili, ker ta list vsak lokaj rad bere. List gre od rok do rok tako dolgo, dokler ne do bi mio novega. Jaz ga priporočam vsem Slovencem. Ko sem bral gospodar¬ ja". sem imel polno tovarišev okrog sebe. Brali smo, kako napreduje¬ jo naše čete na vseh straneh. Začetek je bel težaven, pa bo zmaga tem bolj slovesna. Trije bratje smo in vsi se borimo za našega presvitle- ga cesarja in našo domovino. Jaz sem že od začetka vojske pod zasta¬ vo. u ona dva pa sta zapustila tudi svoje žene dne 15. februarja t. 1. Najstarejši, Martin, je že na Ogrskem v 'bolnišnici, ker mu je šrapnel odtrgal kazalec na desni roki. Mlajši je na Kranjskem in jaz pa tukaj v Poli, kjer čakamo polentarja. Ko se nam prikaže, mn nasipi jemo svinca v buče. Nckaterikrat nas je že prišel polentar obiskat v Polo, seveda samo po zraku in se je moral vsifcdar poprej umakniti, prod¬ no je naredil kako škodo. Naša artiljerija ga je hitro opazila in ga začela obstreljevati. Tu v Poli se vedno spominjam na d rta g t dom in domače. Posebno hvaležen sem g. župniku za rožni, venec, katerega so mi ob slovesu da- barvi njegove dlake si se takoj spomnil tal Sahare . . . idolnca, ki tam z navpičnimi žarki pali ka¬ men: neba, vsega vročega od mo¬ drine; divje zarje daljnih obzo¬ rij. Nehote si se ozrl po tacah, ki so lazile po zlatem afriškem pes¬ ku. In ta žival, ki so obzorja nje¬ na, ki od morja do morja ne poz¬ na, ovire, leži na nečedni slami, čez oči pokrita z grivo. Globoko sope, soparica nizkega prostora ji mami možgane. Na levo od tigra je sedel v svo¬ ji kajbi tako, da so se videli le obrisi postave, leopard. Gledal je | postrani Skozi ograjo. Kot da ra Suni najkrajši skok v občinstvo. Mišice, na nogah’ so bile napete, hrbet preveč vzboeen. Skozi ozke, stisnjene zenice je lila svetla, ze¬ lena luč. 'V neumornem čakanju, kdaj se razmaknejo te štiri stene in se skozi špranjo pokaže blažena svo¬ boda, solneem venčana, z brez- oblaei i ii nebesnim obokom kro¬ nana, tohoda brez mej in mere svobod življenja — v takem ne¬ utrudna in, dan in noč napetem in nikoli n opuščenem čakanju so je vsem -m zverem. zbistrilo oko, po eid -triko poglobil pogled, če ga ni asegla blaznost, kakor ti¬ gru v drugi kajbi. Občinstvo j e bilo radovedno j samo na zadnjo točko v sporedu. ! Rvalo se je z lehtmi v ospredje" klobuki so ženskam stali postrani moški so iztegovali roke po kak¬ šni opori, da bi se skozi trdovrat¬ na jez ljudi pretisnili z družino vred nekoliko bliže. Neka ženska je prinesla! s seboj otroka in ga držala na rokah že tri nre. Tedaj s« je na stopnicah, drže¬ čih v veliko srednjo kajbo, poja¬ vila postava ženske, ki je imela izvršiti junaški čin. Obraz, prej okrogel nego podolgovat, jo izra¬ žal tisto plahost, ki nam menda vsem bledi na ličili pred velikimi dogodi; . Presenetila je le tihota s kftt-er se je pojavila ta ženska na ne v; -m stopnici, tihota, ki je z!vo spominjala nasprotja ob ta¬ kih prilikah, kričavosti, vsiljive ga poguma, pod krinko hrezbriž nosti p ežece brezmejne ffroze doveške . . . Ta obraz je bil In zdaj to 1 Pravzaprav sem bil le slučajno pri predstavi. Pot me ,je prinesla mimo, in ker nisem ve¬ del, kam bi se del, sem vstopi!. Na žensko v zadnji točki, o kate¬ ri se je bilo poprej že toliko kri¬ čalo, nisem bil kar nič radoveden. Kajpak, ko ugledam tebe, otrok . . tebe . . . ! Toda pojasni, razloži! Ali siutrnjena? Prosim, sediva ! : ‘ * Mala gospodična — šele na ce¬ sti je postalo oeito, da je dobro pod povprečno velikost majhna —- je hodila korak pred njim, ta¬ ko. da je ni mogel dohiteti. ,,Nie, nič, tebi nisem nobenih pojasnil dolžna. Odkdaj sploh zo¬ pet govoriva? Ali se nisva ločila z besedami, kakršne so med ljud¬ mi navadno zadnje" Ne razumem nič ne razumem . . . kako sploh prideš do tega, da vprašuješ? Ali nisi bil gledalec med gledalci? Do nobenega onih, ki so stali okoli mene in strmeli vame, nimam da¬ lje kot do tebe. Odtujil si se mi, saj nisem jaz kriva. Zdaj me pu¬ sti. sicer pokličem policaja". .,Lida!‘‘ Gospod se je zrušil na klop, ki je stala ob cesti, snel klobuk in se očividno zelo spehan vrgel v na¬ slon. „To torej je . . . policijo zo¬ per mene ... in vendar sem vim sunkom je li vri rani kroti tel j potisnil leva, ki se je okleval na¬ dalje, v veliko kajbo. Ko je stopil tudi lev vanjo, so bili vsi trije v njej, lev, tiger in leopard, in pol j vedel tisti trenutek, ko si sc poja- koraka od ograje je stala ženska, še vedno stiskajoč bič v rokah, še vedno negotova,, kam bi s pre¬ belim obrazom . . . Iz kajbe je dišalo po gnoju in zalezenih Živki ih. Tiger se je z le¬ vim licem pritisnil ob steno, lev je stresnil grivo toliko, da je sko¬ zi dvoje kodrov videl, kaj se godi pred njim. Leopard je stesnil te¬ lo pod mačje m v potuhnjenem loku sedel ženski pred noge. v- Negotovost, ki se je brala vsem živalim iz oči in kretenj in ki je bila poprej edini določni izraz tu¬ di v ženski, je izginila; živali so zopet našle svoj prejšnji mir in ženska ženski je vzblestelo krilo, roka, ki je stiskala č 0 , ga je izpustila ročaj bi- in rožni prsti so se hvaležno oklenili Samo živali tolik. je vila na stopnici, da si tam —za¬ voljo mene. Da si tam zame, da bi te videl . . . Da bi ti bila vsa ta množica troeih se, rvajočih se gladnežev brez pomena, da nisem .iaz v njej, jaz. Danilo. Povej, če je bilo drugače! Tiho povej, saj ni treba glasno. Treni s trepalni¬ cami, da bom vedel, da boš vede¬ la ti sama, ki si to trdovratno ta¬ jiš". . Lida je sedla z nasmehom, ki je neizprosno kazal ponižanje, kraj njega na klop. dvignila konce oev Ijev izpod krila in se zazrla vanje. •>To je tako, da si ti še vedno domišljav. Množica, ki šteje na stotine, bi bila brez pomena, če bi ne bilo tebe v njej: to je dovtip, vreden te vsega, kakršen si. Toda Povej, kaj si videl?" Ozrla se je postrani k njemu, izza valovja las je vzblestela ko¬ maj ozka brada. ■Ko.j sem videl? Hni! Tebe videl tako, kakršne si nisem nik¬ dar mislil. Kdor te je ugledal dva koraka pred tistim levjim gob- ceni, pred tistimi tigrovimi očmi. pol koraka pred leopardovim v klopko zvitim životom, je občutil rid ko vzdrhtela. " To tor ej ni drugega nič?'^ moštvo jo občinstvo, in če so sa mi taki v njem. kot si ti. Drugef? I* 1 '" * ■ • in vendar . . • ? e se 11 sanja, Danilo. Zatisneš oc 111 °P°lnoči jih začudeno odp re Mogoče jih odpreis • i ograje. ; od skupine! . utegnila ozreti v občinstvo, da je to njen pogled sprejelo in. busilo v glušee plosk. Levu so vzplamtele oči, tiger je zožil zenice, leopard je strigel z ušesi — a le za hip. Takoj jih je minila ostrejša pozornost in vgreznili so se v stopno lenost. Gospod, ki je stal stopnici naj- blizje je zdajci sprejel žensko še nekoliko zardelo in vzhičeno v s\°j,, roke in jo ves zavzet peli a l skozi spaUr- občudujoče, skoro prejšnjo nedo- ae so se trle na tihem nebu o- r- ’ I*« velikega mesta, b ™ brez reda m razpredelbe Kakor • )lb Je visoki veter apihal^t • tako so stale, brlete^ ena duša v milimo n A do1 - drobcev. ' 1U Globnih . ” Zaka -i si to storila«« , idf 1 — hudo ^r d brad ° Ifhko nočT* bil prepričan A1 ' nisein l. el -‘ S , tnila - io pozdrav vedno? Ali ti .oji frcnošti Že • - da si " n 7 m da si ;r “ z,h ?- za selestne dan. p 0 trak, sedeč na bokih, prelil v k eno sivino mestne dalje. kakor br<" z listi, kadar se na£ n * Pesku so škripali njr n etlomodn kmalu se je sv« m f mestne dalje (Dalje prih.