% *»r|	A^n^f gh**.**!.'1} H 3 VI&^F' ©V.
35 its^llka.	r .iribsr, dne 4. septarabra v	53. lete
'	n^——M—....... w	'H II ■■ — ■ I ■■ i I........ III........................i. Hivrt . mu., I ||MM m, 11 Iiures—wa. .MrtW - ^ v t n -nlwi. I^r II^II m .1 . awww^wwwv.----.-v UtfM
.-,<t cei«* in velja s poštairip wed in v Mariboru -s išiij^njeia na «loai za ce4o leto C K, pol lew 3 K in za čem leta i-«) K. Jfesvseažsa at	8 X, t», «ne»» »iTMti»	S afe
»»gr aoai tam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja »a: Upravnjštvo „Slovenskega Gospodarja* v Ma^tora. — LW « čopoma (fea Httms&u — W&fe •*a8tv«* dobivajo list orez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo Vi vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — KottopM se «te vm£t|». — (^ivaatwi Kanawa a»*
sstrootfaa. aueraw in rridasiadHe.
<n«e«»H! te eiacuie od enostopne. petitvwte tz enkrat 24 vin., ali kar je »sto. 1 kvadratni centimeter orostora stane «n. z* veŠSsraine ogfaae prit&m» Basest ▼ o&feftv „¿fossa*. «&aw» -"ust »Sa*«- b«te«ja 5 «in. Parte in iafcvale vsaka petitvreia 24 vin., Izjave in P«sv*no 36 vin. — i-k« ran se spre^aa^o do tont wMe*< —	rrthhiriMnBr «e pntilttiw flWSSStK	i
— '-•■-.I--	■--................|	IBIIIM B	■ ■	I	i ll	......... rim II..IIMIMII i	........I.I	■ —ii.imihii ||l«. IIII1MIIM tT rain-rv ■ lllu.l— .11 I I mM —| .........I

Hekaj 6 p pc&tgt*«! s^iiii Sama« stojne"»
Že dolgo pred vojno- je bilo naše pošteno in dobro kmetsko ljudstvo tesno združeno in organizirano v Kmečki Zvezi. Kako da so se zastopniki in odposlanci Kmečke Zveze že v starem avstrijskem parla -mentu kot edini neustrašeno in z vso odločnostjo po -iegovali za dobrobit slovenskega kmeta, je vsej javnosti dobro znano. Pa naša Kmečka Zveza se je še bolj očistila in pojeklenila v ognju svetovne vojne . Večinoma v-ge stranke liberalnega programa so se v življenjsko nevarnem času svetovne borbe strahopetno potuknile v svoja skrivališča z voditelji in svojimi glasili vred. Le naša Kmečka Zveza je tudi v teli nerabno hudih Časih stala pogumno na piani kot bra -aiik slovenstva in osobito zatiranega kmetskega stanu, ki je v vojni najvefe žrtvoval, izgubil ter prestal. Ravno v teli hudoburnih časih vojske je Kmečka Zveza uvrstila v svoje prve bojne vrste može in bojevnike, katerih spomin bo ostal v Jugoslaviji nesmrten: dr. Kreka in dr. Korošca. Zastopniki Kmečke Zveze so zamislili globoko idejo Jugoslavije, jo zasejali med narod in jo gojili z življenjsko nevarnostjo tako dolgo, dokler ni iz jugoslovanske ideje in zahteve vz-rastla resnična, mogočna in velika Jugoslavija svobode in prostosti. Torej zastopniki kmetskega ljudstva so se poganjali za njegovo osvoboditev in za njegov blagor v razsuli Avstriji, dokler niso temu zati-rano-tlačenemu kmetskemu narodu dali samostojnost in prostost v bratski Jugoslaviji. Po teh blestečih sadovih, ki jili je ob preobratu zarodilo mogočno drevo Kmečke Zveze, dobili so naenkrat tudi drugi poželenje, osobito oni, ki so se za časa borbe za našo prostost ali skrivali ali roke križem držali v narodni brezdelnosti ali pa se jim sploh ni sanjalo o kaki Jugoslaviji in osvoboditvi. Med strahopetneže moramo prištevati liberalce, med one pa, ki jim je bila Jugoslavija — španska vas, pa „Samostojno." Kot bi za-blisnilo na jasnem, brezoblačnem nebu, pojavila se je ta strančiea, ki si prisvaja nalogo: postati nova zastopnica kmetskega Stanu, češ, Kmečka Zveza se je in se premalo briga za kmetske težnje in potrebe. Naši Kmečki Zvezi, ki je peljala ves slovenski rod iz egiptovske sužnjosti v obljubljeno deželo svobode in samostojnosti, si upa „Samostojna" očitati brezbrižnost v kmetskem vprašanju. Naš zavedni kmet, ki je bil združen, ki je veroval, prisegal in bil organizi -ran v svoji stari Kmečki Zvezi, bi naj naenkrat osta-vil to v smrtni nevarnosti preizkušeno prijateljico in se oklenil neznane novoroienke „Samostojne", katere
edini namen je kmetsko ljudstvo razcepiti, ga razdvojiti, napraviti nepotrebni jravs in kavs. Kmetje, dovolj smo se borili v stari Avstriji zoper nemške trinoge in nemškutarje, ponehal je ta boj, sedaj bi še pa naj izbruhnila bratska vojna in to po ščuvanju in ruvanju „Samostojne", katero krmari mož iz zgagerske Vrtojbe — Mrmolja. „Samostojna" je predvsem stranka, nepotrebnega in pogubo no s-n e g a razdora med še pred kratkim med seboj tako edinim k m e t s k i m sta-n o m. Prepirljivega soseda se boji vsakdo. Kmetje, bojte se „Samostojne", katere program je predvsem: R a z p o r in raz dvoj dosedanje kmetske edinosti.
Da je pa naša Kmečka Zveza se zamogla tako neusirašljivo boriti za dobrobit kmeta In naše pros -tosti, tega njenega junaštva preko prezira smrti njenih zastopnikov je iskati v programu Ksaeeke Zveze, ki je predvsem — verski. Katoliška krščanska vera je K. Z. temelj in podlaga. Pri „Samostojni" pa je vera postranska stvar, ni prva točka programa. Se-ve, tudi ta strančiea pravi in trosi po svojem glasi -hs, da ni proti veri. Isto pravijo tudi liberalci in soc. demokrati Na programu in papirju res niso sovražniki vere, a iz njih protiverskih dejanj in postopanja jih poznamo, da jadrajo proti cilju: oslabljenje in u-ničenje vere in Cerkve. Kakor hitro bi se „Samostojna" le količkaj ukoreninila med lr šim ljudstvom, bi brž začela kazati in drezati na \~3fe strani s svojimi sedaj še samo hinavsko prikritimi rožički brezverst-va. Kmetje! Od svojih pradedov nismo podedovali ne srebra in ne zlata, ampak najdražji zaklad — vero . Kdo bi se upal dotakniti ali samo prikriti ta v zgo -dovini našega naroda najdražji zaklad, bi bil ¿o.vag kmeiu in narodu Med naše kmetsko ljudstvo lazijo-od liberalnih advokatov nahujskani volkovi v ovčjih oblačilih verske strpnosti, v srcih pa so zgrabljivi volkovi verske mlačnosti in brežverstva sploh. Torej stranka, ki ne temelj ina ver ski podlagi, ni kmetska stranka, ki bi bila res zmožna potegniti se za dobrobit slovenskega kmeta..
Poleg verske zastave, ki vihra na stolpu naše Kmečke Zveze, pa še ugledamo tudi našo milo t r o -b o j n i c o — narodnost. Naša Kmečka Zveza je bila in ostane strogo narodna. Izločevala je iz svoje srede vsakega, ki ni bil pravi narodnjak. Saj je pa tudi obrodila najlepši narodni sad — Jugoslavijo. Glejte, nova „Samostojna" pa je narodno zastavo — zvila in nekako skrila. Njena usta, njen jezik in glasilo „Kmetijski List" piše v 5. štev. v notici: Kaj pa Stajerčijanci? „Stranka se ne ozira, kaj je kdo prej bil. Iščemo in združujemo samo kmete, ki se zaveda-
jo, da so v prvi vrsti le kmetje." Torej naše nekdanje najbolj obsojane narodne izvržke Stajerčijance in nemškutarje zbira in vabi „Samostojna" v svoje o -krilje. To pač ne bo stranka slovenskozavednih kmetov, ampak naših narodnih sovražnikov. Kdor ni sedaj pri nas naroden, tudi nikdar ne bo. Stranka, ki nosi črni in umazani pečat narodne brezbarvnosti, pač ni stranka Jugoslavije, ampak Nemške Avstrije. Kmetje, ako sedaj v svobodi nočete zatajiti narodnosti, za katere prostost smo se borili tako dolgo, potem ne pristopajte v „Samostojno", ki zbira tudi n e m š k u -t a r s k o in š t a j e r č i j a n s k o brozgo.
Naša Kmečka Zveza je združila v svojem osre-dju ne samo zastopnike kmetov, ampak vseh stanov. Kajti le ona stranka, ki ima vse stanove združene in med seboj dobro organizirane, je res tudi notrajno močna, na zunaj uplivna in delazmožna. Sedaj pa pricaplja „Samostojna" in pravi, da hoče pritegniti na-se v prvi vrste le in samo kmete. Ta točka njenega «programa se ravno tako sveti, kot bi bil kmet edini na svetu. Res, kmetski stan je najstarejši, iz njega so se razvili vsi drugi, a ni edini. Kmet rabi za svoj obstoj tudi druge stanove, n. pr.:, delavskega, obrtnega- in uradniškega. Ta programna točka „Samostojne" je budalost in je tudi neizpeljiva. Ako bi vsi stanovi nastopili proti kmetu, bi ga tudi ugonobili, tako bo tudi s „Samostojno."
Slednjič pa ni Mrmoljeva „Samostojna" nič drugega, nego nekak i z r o d e k stare li.beral ne stranke. Gospodje liberalni apostoli so izpre-videli, da so s svojo strahopetnostjo za časa vojne izgubili pri kmetskemu ljudstvu vsak vpliv in ugled. Da bi pa vendar se po strankarski stezi počasi pri -muzali med kmete, so nahujskali nekaj kmečkih ne -zadovoljnežev in jih poslali pred seboj kot nekake — predhodnike pod konkurzno iirmo „Samostojne." Ko bi se posrečilo tem prvim pridigarjem „Samostojne" , ki se sicer zavijajo v kmečki plašč, da bi pognala njih ljulika na kmetski njivi, prikrevsali bi za njimi liberalci in povezali to ljuliko v snope, da jo spravijo v svoje uradniške žitnice. Mrmolja iz Vrtojbe in njegova stranka, ki r a z d v o j a kmete, je brez barve v veri ter narodnosti, na videz združuje samo kmete in je i z r o d e k liberalcev, pač ne bo stranka naših kmetov, am -pak ostala bo le smešna „Vrtojba", kakor smo jo opisali v podlistku. Medved je nekoč pošepnil onemu potniku, ki ni zlezel pred njim na drevo, ampak ga počakal na tleh: Zaupaj le onemu prijatelju, ki si ga preizkusil v nevarnosti! To velja tudi našim kmetom: Kmetje, zaupajte in držite se le Kmečke Zveze,
LISTEK,
V^&ojba.
Vrtojba je majhna vas v goriški okolici. Veliko slavnega o njej še ni bilo slišati, a tudi ničesar slabega. Fantje hodijo okrog po svetu kot „malavari", t. j. pomočniki laških zidarjev, da mešajo malto in pesek. Dekleta so hodile v tovarno v Gorico, ženske nosile v jerbasih na glavi zelenjavo na goriški trg , sploh se tolčejo skozi življenje, kakor morejo. Goriška okolica je silno gosto obljudena, zemlja je sicer izvanredno bogata, kdor ima vsaj eno njivo, lahko od nje živi s svojo rodbino.
Dve posebnosti pa vendar lahko omenim o Vrtojbi: Tam so ustanovili kmetje sami takozvano krompirjevo zadrugo, ki je prodajala zgodnji krompir v Berolin in na Dansko. Tam je tudi doma naš organizator „Samostojne Kmetijske Stranke" Mermolja, ki bi menda rad celi slovenski svet nategnil na vrtoj -bensko kopito.
Tesne gospodarske razmere Krasa in goriške okolice so vzgojile tudi posebni značaj ljudstva. To ljudstvo je zelo prebrisano-, delavno, varčno; a tudi zelo samosvoje, svojeglavo, trdovratno. Cesar se loti, hoče izpeljati do konca, biti hoče sam za-se in se ne ukloni zlepa drugemu. Vrtojba pa uživa v tem oziru še poseben sloves, tako da je prišla že takorekoč v pregovor. Tu hočem povedati samo eno povest iz Vrtojbe, kakor sem jo slišal iz neposredne bližine.
Vrtojba pravzaprav ni velika vas. V četrt ure prideš od enega konca do drugega in vse hiše so tesno skupaj, kakor je na Primorskem navada. Deli se pa v dve občini: v Zgornjo in v Spodnjo Vrtojbo.
Ljudje se niso mogli zediniti med sabo in so se razdelili na dvoje. Župnija pa je samo ena in še ta je majhna,ker ni imelo smisla razdeliti tudi župnijo. A da bi bilo pravično na obe strani, so naredili tako -le: Vsaka Vrtojba ima svo.';o cerkev, župnišče je seveda samo eno in sicer na meji obeli Vrtojb, tako da gre meja ravno skozi vežo. Tudi pokopališče so postavili na meji obeh Vrtojb, tako da gre meja ravno v sredini.
Zgodilo se je, da je Vrtojbencem umrl župnik , katerega so imeli jako radi. Vrtojbenci so namreč dobri krščanski ljudje, čeprav so veliki svobodomiselci, radikalci, uporniki in ne vem, kaj še. Da bi bila pa pravica na obeh plateh, so ukrenili sledeče:
Na oder so ga položili v župnišču v veži, tako da je ležal v vsaki Vrtojbi s polovico in kropit so ga hodili iz dveh Vrtojb iz vsake po eni strani. Potem so ga nesli v obe cerkvi Spodnje in Zgornje Vrtojbe in so v obeli opravili za njim pogrebne obrede. Slednjič so ga pokopali na skupnem pokopališču in sicer ravno v sredi, tako da ga je prišlo na vsako Vrtojbo polovica.
• Tako je bilo v Vrtojbi v starih dobrih časih . Vojska je tudi Vrtojbo prerezala na dvoje in žična o-graja je šla ravno skozi, vas. Sedaj je pa Vrtojba u-ničena in njeni prebivalci razkropljeni po svetu.
Iz te na dva dela po mišljenju in nastopu razdeljene Vrtojbe je pribežal tudi „slavni" apostol „Samostojne Kmetijske Stranke" Mermolja, da bi razrezal naše doslej v Slovenski Kmečki Zvezi med seboj na tesno združeno kmetsko ljudstvo v dve stranki, ki bi se naj ravsale med seboj po načinu, kakor se ga je priučil organizator Mermolja v svoji rojstni, na dve različni zaplati razcepljeni Vrtojbi. Kmetje, pomnife, da mi irsmo prepirljivi in dlakocepni Vrtojbčani, rm-
pak preizkušeno zjedin-jeni v naši Kmečki Zvezi. U -pamo, da bo po Mrmolju ostala med nahii „Vrtojba — Zgornja in Sroclnja vsaj tako znamenita kakor je naš — Lemberg." „Samostojno Kmetijsko Stranko" bi kazalo odslej na kratko nazivati „Vrtojba", saj vsled objavljenja teh vrst se bomo v prihodnje razumeli. To sedaj na kratko pristriženo povest o dvorezni Vrtojbi in slavnem dvoreznem možu Mrmolji smo v današnjem članku raztegnili tudi na program njegove stranke. Torej — Vrtojba — ne več „Samostojna."
B. S-	.. . -j
Boljševizem na iladžarskem.
(Slovenskemu ljudstvu v poduk in svarilo.)
Bival sem od začetka tega leta pa do konca julija, ko je boljševiška vlada morala pobegniti, na O -grškem v vjetništvu. Videl sem na lastne oči vse dogodke v tej za madžarski narod tako usodepolni do -bi. Spominjam se živo 21. marca t. 1., ko so komunisti v Budimpešti prevzeli vlado. Ta dan se je začel s slavnostnimi obhodi, vihrale so povsod rdeče zastave, nosili so po mestu od tisočere druhali spremljano ra-kev, v katero so bili položili kraljevo krono, križ in nekdanjo ogrsko narodno zastavo. Od boljševiških ko-iovodjev nahujskani in podivjani nižji sloji so s silo odpahnili vrata državnih zaporov ter slovesno osvobodili radi poizkusa prevrata in vednih nujska -rij napram državnemu redu zaprte boljševike, učence in agitatorje ruskega Lenina, katere so povzdignili na vladni prestol. Pri tej priliki se je naenkrat povspel do moči, o kateri poprej gotovo niti sanjal ni, Žid Bela Kun (nekdanji Kohn). Ta mož je bil svojčas urednik zakotnega lista, s katerim je s svojimi izva-
katero ste preizkusili v največji nevarnosti svetovno vojne!
Prekmurske gospodarske zveze»
Ko je Avstro-Ogrska razpadla in se .je jugoslovanska misel začela širiti med Prekmurci, so Mad -žari najprej rekli, da na Ogrskem ni Slovencev. Ko so pa videli, da je ta trditev vendar predebela laž, so se vrgli na gospodarsko stran. Naenkrat so sedaj odkrili Slovence in v njihovem jeziku so s posebnimi letaki začeli strašiti Prekmurce. Pisali so, da je v Jugoslaviji samo gorovje in bodo torej Jugoslovani vzeli Prekmurcem njihovo žito.
Oglejmo si torej kratko prekmurske gospodarske razmere in zveze s sosednim slovenskim delom bivše Štajerske. Prav te gospodarske zveze so v Parizu močno vplivale, da se jfc Prekmurje prisodilo Jugoslaviji.	--•>*■•« S
Prekmurje je' predvsem poljedelski zemlja; 80 odstotkov prekmurskega prebivalstva se peča s kmetijstvom in le okoli 11 odstotkov z drugimi strokami: rokodelstvom in kupčijo. Industrije (fabrik) ni skoraj nič. Madžarska vlada ni storila ničesar, da bi se v Prekmurju razvila industrija. A to je imelo za Prekmurce tudi dobro stran. Prekmurskega zraka ni okužil fabriški dim, to se pravi, ljudstvo je ostalo pri svojem poljskem delu zdravo, fabrike bi bile le pospeševale madžarizacijo, kakor so pri nas nemšku-tarijo.
V Prekmurju se je na leto pridelalo povprek sto jezer ton zrnja, od tega se je doma potrosilo krog (¡0 odstotkov, drugo se je izvozilo. Pa kam? Ce pogledamo na zemljepisno karto, mislimo, da Prekmurje tvori s štajerskim Murskim poljem in ljutomerskimi goricami eno naravno zemljepisno celoto, mursko kotlino ali bazen in celo Prekmurje teži proti štajerski strani, zlasti proti Radgoni in Ljutomeru. V Radgono in Ljutomer so Prekmurci najbolj spravljali svoje pridelke: zrnje, jajca, perutnino, platno. Na leto so Prekmurci stržili prek Mure najmanj pet milijonov kron, dasiravno je ogrska vlada kar najbolj ovirala promet s Štajersko. V Radgoni in Ljutomeru so tudi Prekmurci najrajši kupovali svoje potrebščine: obleko. kože, razno orodje itd.
Mura ni bila stanovitna in ne naravna meja . Regulacija bi bila že zdavna potrebna, pa še zdaj ni izvršena; kar se je bilo reguliralo, je zadnja leta voda že podrla, ker je bilo slabo delo. Prav se bo mogla Mura regulirati le, če bo obojni murski breg pod isto vlado. Leto za letom dela Mura na levi in desni strani ogromno škode, zlasti ob povodnjih. Vsem je še n. pr. v živem spominu, koliko škode je napravila povodenj dne 8. septembra 191G med Radgono in Ljutomerom. Uničila je vse jesenske pridelke nad 1 uro hoda na široko. Ker Mura vedno spreminja svojo strugo, je to dalo povod mnogoterim prepirom radi meje. Od Radgone do Murskega Središča ni bilo do zdaj niti enega mosta, brodovi pa ob veliki ali pre -majhni vodi ne morejo voziti. Ce bi bila avstrijska vlada voljna napraviti kak most, bi nasprotovala o -grška ali pa narobe.
In kako slabo je ogrska vlada izpeljala želez -niče! Murska Sobota je komaj dve uri od Radgone , pa Madžari niso hoteli sem napeljati železnice, ki bi
jo Prekmurci krvavo potrebovali, marveč v Zalalovo Madžarom na ljubo. Vkljub temu, da med Prekmur -jem in Štajersko ni bilo ne železnice ne mostov, je ob povodnjih bil prehod sploh nemogoč in so povrh še finančne straže mnogokrat delale težave, je vendar prekmursko ljudstvo bilo v vedni gospodarski zvezi s Štajersko in nasprotno, štajerski ljudje so radi hodili na prekmurske sejme.
Ožja zveza s slovenskimi in hrvaškimi deželami more biti le na hasek Prekmurju. V Maribor, v Celje, v Trbovlje bodo Prekmurci lahko spravljali za dober kup svoje pridelke, nasprotno pa dobivali premog in razne industrijalne izdelke. Ogrska sama ima žita dovolj, ki bi prekmurskemu žitu le delalo konkurenco, za boljšo ceno je bodo Prekmurci lahko opravljali na Štajersko, Kranjsko in Koroško, kjer ni dovolj žita. Nihče ne bo šiloma jemal Prekmurcem njihovih pridelkov, kdor bo njihovo robo potreboval, jo bo tudi plačal.
Ogrska vlada je imela za Prekmurje le ono skrb: čim poprej ga pomadžariti. To sedaj odpade . Nova vlada bo pač skrbela, da se vzdigne prekmursko kmetijstvo. S kanalizacijo in drenažo treba /.boljšati močvirne kraje ob Muri in Lendavi, ljudem po -skrbeti umetna gnojila, povzdigniti živinorejo, s kmetijskimi šolami ljudi priučiti boljšemu izkoriščanju zemlje,	- «»>«•• <« -s■■
Do zdaj so na Prekmurskem imeli madžarski grofi največ zemlje v rokah. To je imelo dvojno slabo stran. Grof ni mogel prav obdelovati zemlje, dajal jo je v najem, najemnik pa nikdar ne obdeluje zem -Ije tako, kakor če bi bila ta zemlja njegova last . Ljudje so gosto naseljeni in ker niso imeli dosti zemlje, so šli v Ameriko. Zakaj bi se ljudem doma ne dal potreben_ kruh in zaslužek? Prekmurska-zem-lja lahko še enkrat toliko rodi in daje kruha domačinom in sosedom. Sčasoma se bo pač tudi v Prekmurju začela razvijati industrija; ,a treba je zavarovati deželo pred židovskimi pijavkami. Prejšnja ogrska vlada je nalašč spustila na vrat Slovencem, Rusinom in Slovakom židove, da so jim sesali kri
Iz seje žiwi )itWreiskega odseka w OeSju«
Predsednik jvž. Zidanšek poroča o uspehu letošnjega licenciranja bikov v celjskem in šmarskem okraju.
V celjskem okraju je bikovski materijal, posebno naraščaj, slab; v šmarskem pa prav dober. Ta izboren uspeh v Šmarju je pripisovati smotrenemu delu okrajnega zastopa v prejšnjih časih. Ta okraj bi bil sedaj zmožen do nadaljne ureditve služiti za nakup plemenskih bikecev murbodenske pasme za druge okraje.
Licenciranje se je letos zaradi prihranka stroškov \ršilo na primitiven način': Skrčena je bila komisija, ker se je vsled ukaza iz Ljubljane pritegnil iz celega okraja le'i po eden župni predstojnik, ki pozna le razmere svoje župe, glede ostalih živinorejskih žup in njihovih potreb je ostala pa komisija popolnoma brez informacij.
Za pri tej priliki olrčajno obdarovanje bikov država letos ni dala nobenih sredstev na razpolago. Vendar so pa nekateri okrajni zastopi, upoštevajoč
važnost zadeve, iz lastnega nagiba obljubili lepe svo-te v obdarovalne namene. Hvala jim! Le ;en edin o-krajni zastop se je navzlic pismeni intervenciji živinorejskega odseka in osebni prošnji Pcencevalne komisije trdovratno branil, kaj dovoliti, češ, 'če država nič ne da, tudi okrajni zastop ne da nič.
G. Hanželič poroča o licencevanju v. ormoškem okraju: število plemenjakov zadostno. G. Zurman poroča o licencevanju za rogaški okraj in biča neenakomerno razdelitev bikov v tamošnjem okraju. G. Ro-bič poroča o uspehu dicencevanja v mariborskem o-krajnem glavarstvu: Sodni okraj St. Lenart ima za lastno uporabo zadostno število lepih plemenjakov. Sodni okraj Maribor ima slab materijal, uvoz od drugo 1 potreben. Sodni okraj Slov. Bistrica: materijal za lovoljiv, le številno pomanjkanje.
Inž. Zidanšek razvija nato s.oje misli glede bodočnosti spolnještajerske živinoreje približno tako-le: Hrbtenico za napredek živinoreje bo tvoril nov živinorejski zakon, čegar načrt so je meseca marca t. 1. izdelal v Zagrebu. Vodilna misel tega načrta je, vzbuditi zanimanje posameznih občin za bikorejo. V ta namen ustvarja; zakon takozvana občinska stočar-ska povjerenstva, t. j. občinske živinorejske odbore, v katere voli občinski zastop 4 občinske odbornike živinorejce; razentega so člani istega župan,1 okrajni živin oz I ravnik in okrajni kmetijski veščak. Tem odborom je naložena skrb za živinorejo v občini, oso-bito ima živinorejski odbor občinskemu zastopu staviti predloge glede bikorejo (število, način nabave in sceclstva zato). Ta način se je dosedaj dobro obnesel na Hrvatskem, upajmo, da bo tudi pri nas rodil dobrega sadu.
Glede pasem na Spodnještajerskem ne bo kazalo veliko spreminjati, osobito ne v murbodenskih in marijadvorskih pasemskih okoliših. To so domače pasme, vzrasle iz danih gospodarskih odnošajev, so tedaj vsled utrjenosti za kmečkega posestnika največ vredne. Seveda pa je naloga vsakega mislečega živinorejca, sodelovati na izboljševanju istih. Drugače je s pincgavci, ki se na Spodnještajerskem niso nikjer prav obnesli; najbrž jih bo poplavilo isimodolsko pleme, ki sili iz Ogrske in Hrvatske, deloma jih bodo nadomestili marijadvorci.
Za smotreno delovanje na polju živinoreje bo imel skrbeti novoimenovani živinorejski nadzornik, ki bo imel za prvi čas enega inštruktorja za Štajersko, druzega za Kranjsko; pozneje jih bo treba več. S pomočjo zvestega in priznano pridnega sodelovanja gg. živinozdravnikov upajmo, da doseže naše delo o-nih uspehov, ki jih želimo naši živinoreji.
G. nadživinozdravnik Pirnat priporoča, da se dosedaj obstoječe bikorejske zadruge, povsod, kjer je količkaj čist plemenski okoliš, takoj spremeni po .vzorcu Gornještajerske v živinorejske zadruge. Smoter naj .bo: za vsak okraj živinorejska zadruga! V to organizacije naj se v obilni meri pritegne j živino-zdravnike. Soglasno se sprejme njegov predlog, pozvati v listih spodnještajerske kmetijske podružnice, da se v vseh živinorejskih vprašanjih iste najprej o-bračajo na živinorejski odsek, da bo ta dobro obveščen o potrebah posameznih krajev.
Dr. Stegu in Pirnat predlagata, da naj se odsek zavzame za nujno dodelitev živinozdravnika v
janji ter novicami kratkočasil in zabaval le par ti -soč naročnikov. Ta trinog je prav do zadnjega tre -nutka pred prevratom se potikal po budimpeštanskih zaporih in ječah. Pri slovesnem izprevodu od druliali izpuščen na prosto, proglasil se je sam diktatorjem boljševiške Ogrske. Za glavno geslo je raztrobil koj pri nastopu v mase klic: Vso moč v roke proletarija-la. boljšim stanovom pa vešala in svinec 1 Dasiravno je prevzel uradno veljavno samo posle zunanje politike, je bil resnično vendar le on sam edini zapoved-nih in vladar cele države. Vse politične zadeve, celo upravo, finance in gospodarstvo je držal sam v rokah. Z res izvanredno vstrajnostjo in delavnostjo, ne trpeč nobenega ugovora niti od svojih najožjih prijateljev, je slepo in samodržno veslal ter jadral proti nedosegljivim in neizpeljivim ciljem. Gledal in budal ie v svoji židovski domišljiji samo sebe kot rešitelja Ogrske. Madžarsko ljudstvo pa v resnici ni bilo nikdar tako kruto trinoško stiskano in vsake svobode o-ropano, kot za časa boljševiškega — Kunovega odrešenja! Neutrudljiv je bil Kun tudi na shodih svoje stranke, kjer je nastopal v ulogah gromovitega go -vornika. Ta od njega sklicana zborovanja so bila za njegove strahovlade vedno dobro obiskana. Delavci, potepuhi in brezdelneži so poslušali Ivunova izvaja -nja in govore z nepopisno zaslepljenim, divjim nav -dušenjem. Manj ubogljive in hvaležne poslušalce je našel Kun pri svojih prejšnjih stanovskih tovariših, pri časnikarjih. Koj od začetka svoje samodržne vlade je sklical vse urednike listov iz Budimpešte na zborovanje, kjer jim je v dolgoveznem govoru pola -gal na srca srečo in bodoči blagostan boljševizma na celo po njem odrešeno Ogrsko. Na koncu svojih na -rod osrečevalnih izvajanj je vprašal navzoče sotova-riše: Morebiti ni kateri izmed njih predavanja dobro razumel, ali bi hotel in želel kateri še kaj pripomni-
ti. Pri tem Kunovem pozivu k besedi je prevzela in nadvladala shodno dvorano grobna tišina, nikdo se ni oglasil k besedi. Kun pa je odločno in v drngič zahteval, nekdo izmed navzočih se vendar le mora oglasiti s kako pripombo. Nekako prisiljeno je dvig -nil jezik popolnoma nedolžni urednik nekega katoliškega lista in vprašal priprosto: Na kak način in ka-, terim potom bi se dalo dobiti potni listov inozemstvo? j Posledica tega edinega in nepristranskega vprašanja je bila takojšna ustavitev vseh meščanskih listov, — dovoljevala, tiskala ter izhajala so odslej samo bolj -ševiška glasila.
Umetnost Kui\ove boljševiške vlade je izvirala iz neusahljive množine dnevno raztrobljenih postav, povelj, svaril, navodil in hitrih pogojev za vrv, sekiro in kroglo smrtnih kazni. Vsi ogrski dnevniki so morali te uradne razglase pribijati na čelo listov, v-časih so bili časniki od prve do zadnje strani prenapolnjeni z novimi vladnimi naredbami. Tem uradno skovanim in zvarjenim zakonom so smela uredništva le še dodjati poročila vrhovnega poveljstva rdeče garde, ki so prikipevala samih uspehov ter zmag belj -ševiškega orožja. Poglejmo nekaj teh Kunovih preu-strojev na polju zakonodaje! Diktator Ogrske je uvedel predvsem svobodo zakona. Vse dosedanje postavne zunanjosti pri ženitvi je odpravil, za vojake svojo rudeče garde pa je zakonski prag še posebno nizko in na kratko obtesal in obžagal. Vojake se je kar meni nič tebi ničT na mestu poročalo. Verskih zavor in zaprek ali zadržkov sororlstva boljševiška postava sklepanju zakonske zveze sploh ni upoštevala. Res. kakor se mi je izjavil višji ogrski duhovnik, prav po zverinsko-divjaško se je za Kunove dobe po Madžarski možilo in ženilo. V sami Bud;rrv ešti so ,'e v me -
sectf aprilu in maju poročilo nad 100.000 parov, do-čim prejšnje leto v ravno istem času samo le 2500 . Divjaško, lahkomiselno in brezpametno, kot se je postopalo pri sklepu zakona, ravno tako se je dodajalo tudi pri ločitvi in razporokali. 2ena je šla kratkoma-lo k sodniku in mu izjavila: Z možem ne morem več živeti skupaj! Sestavil se je čisto kratek zapisnik in pozvalo se je še moža, oba sta podpisala razporoko, in bila sta zopet samska!
Belov pomagač in sotrudnik na grobljah boljševiškega prava in zakonodaje je bil njegov prijatelj Tibor Szamuely, ki je bil takoj pri prevratu imeno -van za komisarja revolucionarnega sodišča. Ta ču-dotvornik zakonodaje je odslovil vse prejšnje sodnije, sodnike, državne pravdnike in sodnijske uradnike, ki so morali ali vstopiti v rudečo gardo ali pa poslovati kot navadni pisarji. Na njih mesta so se upostavili obtožni komisarji. Kot sodnike in obtožne komisarje se je na predlog direktorija, ki ie bil imenovan za vsako večje mesto in vršil posle krajevne vlade, postavilo navadne delavce ali obrtnike, redkokedaj kakega bivšega uradnika ali pisarja, tuintam še kakega zaslepljenega kmeta (pametni so se itak izogibali te družbe). Tako je n. pr. v nekem velikem ogrskem mestu bil najvišji obtožni komisar (državni pravdnik) bivši kovač, ki je pred boljševiško vlado sedel 18 mesecev v ječi. Predsednik sodnije pa bivši ..šoštar", prisedniki pa: tovarniški delavec, poljedelski delavec in en vojak. O kaki razumnosti in postavoznanju pri teh ljudeh pač ni bilo niti govora. Sredstva, katerih so se ti sodniki posluževali pri sodnih razpravah in obravnavah, bi lahko primerjali srednjeveškemu ta-kozvanemu inkvizicijskemu sortnemu postopanju. Klicali so obtožence okoli polnoči v sortne dvorane, kjer so bila okna in luč ovita s črnoprozornim prtom.
(Dalje prihodnjič.)
1. septembra 1919.
' - ■ r* ~ **	PT"-	|H£r	If
SLOVENSKI GOSPODAH.	Stran 3.
Mozirje. G. Feliks Robič ugotavlja, da se strmijenje jdseka še premalo uvažuje, obžaluje, da je vlada odpustila enega izvrstnega strokovnjaka za zboljšanje pašnikov (inž. Klomfera) in opozarja na veliko prenizko dotacijo kmet. poverjeništva za pospeševanje živinoreje. G. ravnatelj Belle poroča o gnojiščih in gnojničnih jamah in pride do sledečih zaključkov: 1. Načrti naj se izdelujejo brezplačno pri poverjeniš-tvu za kmetijstvo v Ljubljani. 2. Pri nabavi potrebnih tvarin (cement) naj imajo stavitelji gnojišč in gnojnih jam prednost. 3. Vzorna gnojišča in pravilno ravnanjb z gnojem se premira.
Po nasvetu kmet. nadzornika Goričana se bodo žudi pri prihodnji seji zbirali praktični nasveti, kako bi se dalo to važno vprašanje tako polj ¡Miti, da bo imel vsak živinorejec dobro gnojišče z jamo. Po potrebi naj se na obeh štaj. kmetijskih zavodih (St. Jurij in Maribor) priredi praktičen tečaj za napravo gnojišč, zvezan z obiski k vzornim napravam.
Predsednik poroča, da je odsek prosil kmetijsko družbo v Ljubljani za 1000 K kot pisarniški prispevek. Razmerje do kmetijske družbe naj ostane do občnega zbora iste neizpremenjeno. Stavi naj se predlog, da kmetijska družba imenuje svojega delegata v odsek.
Po pravilih odseka so se vršile volitve namost nikov v načelstvo. Kot namestnik predsednika je voljen ravnatelj Belle, kot namestnik tajnika nadživino-zdravnik Pirnat in kot namestnik blagajnika g. Feliks i\obič. '
a a razgovor pride ustanovitev zavarovalnice za živino. Po večini se odsek odloči za obligatorično zavarovanje, ker bi pri prostovoljnem zavarovanju premije morale biti previsoke. Premije pa naj bodo nizke, naj po možnosti ne presegajo eden odstotek ce-nilne vrednosti.
- koncu se na predlog g. Robiča sklene natrositi okrajni zastop v Gornjem gradu, da napravi letos o priliki licenciranja bikov razstavo živine v Rečici in Solčavi, ker bi si nekateri okrajni zastopi in podružnice radi ogledali plemenski materijal, ki ga imamo pričakovati iz tega plemenskega okoliša.
Ifmefski tabpr w Slivnici.
V Slivnici pri Mariboru se vrši na praz -aik, dne 8. septembra, ob pol osmih zjutraj v novem Društvenem domu (v slučaju lepega vremena pa na :>rostoru pri cerkvi)
velik kmetski t^bor . za kraje na severnem Dravskem polju in na vznožju Pohorja. Kmetje iz Slivnice, F rama, Hoč, Polskave , Cirkovc, St. Janža, Sv. Lovrenca in vseh drugih bližnjih krajev, pohitite dne 8. septembra
v Slivnico pri Mariboru, da se pogovorimo o kmetskih težnjah in zahtevah. — Zveze z vlaki v Slivnico in domov so zelo ugodne . Prosimo naše zaupnike iz župnij in občin v okolici Slivnice, da agitirajo za obilno udeležbo!
Slovenska Kmečka Zveza.
Vsem zahtevam prave organizacije stanu odgovarja Kmetska Zveza. Cilji Kmetske, Zveze so, jasni. Tu ne gre za osebe, ampak za stan. Vsaki lahko potom svoje krajevne skupine Kmetske Zveze spravi pameten nasvet, zahtevo, zadevajoče* kmetski stan sploh, v razpravo in splošno vednost. Delovanje posameznih voditeljev je predpisano po pravilih. Take, ki bi delali za svojo osebno korist more Kmetska Zveza vedno brez težave odstraniti z vodilnih mest. Kar nima kmetski stan sam, to mu' da Kmetska Zveza. Mnogo je namreč temeljito izobraženih mož du-hovskega in posvetnega stanu, ki so izšli sami iz kmetske hiše. Niso se odtujili kmetski hiši, niso se u-dinjali kapitalizmu, oni hočejo delati, toda ne samo za posameznega, ampak za celoto kmetskega stanu. To so tisti, ki. so pri kmetskih zvezah delavci četudi v gospodski sukni in brez žuljev na rokah.
Sovražnik kmetskega stanu sam ne more med kmeta, zato se poslužuje kmetske nezaupljivo«'/. Pri tem pa čaka ugodnega trenutka, da požanje, kar je zrastlo. Pred 10 leti je na Goriškem lepo delovala Kmetska Zveza. Zavzela se je posebno za bedne kolone, ki so tisto, kar viničarji tu pri nas. Izdelala je postavo, ki je imela zboljšati gospodarski položaj tega kmeta. Mislili bi, da je vsak kmet podpiral to delo. Ne. Takrat je nastopil med goriškim ljudstvom — Mermolja, agitator za čisto Kmetsko Stranko, iiužal jo žulje na svojih rokah in sejal nezaupljivost med kmete, razdiral tako delo Kmetske Zveze. Zadaj pa so čakali nekateri advokati — bogataši, veleposestniki, ki "so po samostojni Kmetski stranki splezali v deželni odbor in stem opravili vse delo za — kmeta. Ali, se hoče to pri nas ponavljati? Stojimo pred preizkušnjo zavednosti našega kmeta.
Kmetsko-deiavskl taboi* na Homcu.
Na Male maše, dne 8. septembra vrši se na rlomcu po drugem sv. opravilu velik kmetsko-delavski tabor. Kmetje in delavci, možki in ženske, fantje in dekleta pridite v obilnem številu, da s svojo udeležbo pokažete, da med Vami še krščanska misel ni vsled vojske zaspala. S skupnim nastopom zastopnikov kmetskega in delavskega krščanskomislečega stanu pokažimo, da odklanjamo vsak razredni boj in hočemo tudi : bodoče z vsemi stanovi delovati po načelu: „Vsi | za enega, eden za vse!" Govoril bode dr. Ant. Ogrizek iz Celja in več drugih govornikov. Torej 8. septembra na veselo svidenje na Homcu!
Kmetski prijatelj.
Kmetski stan ima mnogo sovražnikov. Najnevarnejši je kapitalizem. V preteklih časih je bil predstavitelj kapitalizma graščak-veleposestnik, kateremu je kmet tlačanil, graščak pa je zbiral sadove kmetskega truda. Dandanes je predstavitelj kapitalizma sredi.kmetov tisti, ki s pomočjo trgovske spretnosti izrablja hipne kmetove gospodarske težkoče in se polašča kmetovih pridelkov ter ž njimi trguje. Kapitalizem skuša kmeta napraviti gospodarsko odvisnega, ga zasužnjiti.
Velik sovražnik kmetskega stanu je pomanjkljiva strokovna in politična izobrazba. Malo je kmetov, ki bi znali voditi gospodarske knjige, račune, ki so podlaga vsakega razumnega gospodazstva. Se manj jih je, ki bi znali vstrajno in uspešno v političnem boju s kapitalizmom braniti koristi svojega stanu.	;	i
Nasproti tem sovražnikom je edina pomoč enotna organizacija kmetskega stanu s trdnim, jasnim, vsakemu razumljivimi programom, kako pomagati irmetskemu stanu, kako ga obvarovati propadanja. Niso torej posamezne osebe pravi resnični prijatelji rmetskega stanu, ampak enotno združen; kmetski slan je kmetski prijatelj.
Politični pregled»
Naša demokratsko socijalistična vlada v Beogradu je dobila komaj 8 glasov večine, pa le na ta način, ker so glasovali za vlado tudi vsi ministri. Proti vladi je močna opozicija iz raznih strank in klubov. Tudi naš Jugoslovanski klub je prestopil celokupno na stran opozicijonalcev, radi tega, ker klub zahteva novo koncentracijsko vlado, ki bo sestavljena iz vseh močnih strank. Dolgo je čakal dr. Korošec z odločitvijo: ali bi naj potegnii k vladi ali v opozicijo. Mi Slovenci smo enako ljubi .srbskim demokratom in radikalcem. Ker pa posedajo radikalci kot srbska kmečka stranka več moči in uglednih» pristašev in bodo tudi obdržali v prihodnosti vladno moč, se je odločil Jugoslovanski klub za opozicijo, da se čim preje odstrani sedanja vlada, ki pogreša zaupanja v Narodnem predstavništvu in med narodom in se sestavi nov kabinet, ki bo res tudi zmožen vendar enkrat razvozljati: valutno vprašanje in agrarno reformo. Das: je naša sedanja vlada tako pičlo podprta z glasovno večino, nebi rada kar meni in tebi nič pustila vladnega krmila koj v začetku svojega nastopa, zato se pa sedaj pogaja in dogovarja z raznimi strankami in klubi opozicije, da bi jih pritegnila nase. Upati je, da se bo morda dosegel sporazum med medsebojnima največima nasprotnicama: med srbskimi radikalci in demokrati. Tudi, če bi se dosegla poravnava, vendar vlada samo 8 glasovne večine ne bo dolgo životarila, morala bo prepustiti svoj vladni stolec za delo edino sposobnemu koncentracijskemu kabinetu, ki bo imel združene v svoj vladni krog ministre iz vseh strank in klubov. Le tako vlado bode potem tudi enoglasno podpiralo Narodno predstavništvo z enotnim glasovanjem
Po Mariboru so se v zadnjem času raztrosile po nemškem časopisju vesti, da se bosta Maribor in Radgona potom ljudskega glasovanja odločila za pripadnost k Jugoslaviji ali k Nemški Avstriji. Tozadevne predlogi so bili gotovo stavljeni v Parizu od nemške strani po Italijanih. Pariška konferenca je pa odločila v odgovorni noti na Nemško Avstrijo, da pripade Maribor brez, vsakega glasovanja Jugoslaviji. Meja med Nemško Avstrijo in kraljevino SHS bo šla ob spodnještajerski Muri. Samo mestece Radgona bo menda res prikljopljeno Nemški Avstriji. Kako pa bode Radgona živitarila brez slovenskega Prekmurja, bo pa dokazala prihodnost, ko še Nemci za Gradec nimajo dovolj živil, odrešeno, Radgono bodo pitali z golimi obljubami. Po privoljenju iz Pariza so naše čele zasedle na po mirovni konferenci Jugoslovanom priznano Prekmurje. Po zasedbi je prevzel vladne posle v celem Prekmurju iz Beograda imenovani civilni guverner dr. Lajnšič. Naenkrat pa je našim bratom Hrvatom nekaj padlo v glavo, zasedli so s svojimi financarji in orožniki južno polovico slovenskega Prekmurja. Naše slovensko orožništvo, ki je bilo razposlano po celem Prekmurju, so šiloma zaprli v ječe v Lendavi in ne pustijo* prostega vladnega delovanja niti dr. Lajnšiču. Mi in slovensko prekmursko prebivalstvo se protivi tej neopravičeni zasedbi, odposlala se je tudi deputacija Prekmurcev z dr. Slavičemna čelu v Beograd, da tamkaj z vso silo ugovarja tem krivicam, s katerimi so preplavili Hrvati naše slovenske brate, katere smo rešili iz madžarske sužnjosti- le mi Slovenci s svojimi tozadevnimi zahtevami v Parizu in potom'vojaške zasedbe, ki se je organizirala iz Maribora. Hrvati, ki niso niti zrna zanimanja posejali za osvoboditev Prekmurja, hočejo sedaj žeti v najbolj bogatih krajih Prekmurja, Ti kraji pa hočejo za vsako ceno pod našo, ne pod hrvatsko deželno vlado. Prekmurska protestna deputacija je bila v Beogradu povsod na višjih mestih lepo sprejeta, obljubila se je odpomoč, spor med Hrvati in nami radi Prekmurja bo gotovo kmalu poravnan.
Italija bo razpustila svoj parlament krog 3. septembra. Za mesec november so razpisane nove volitve. Italijani so strogo zaprli demarkacijsko črto in ne pustijo nikogar skozi. Časniki poročajo o gi-
banju italijanskih čet, katere baje zapustijo one naše po njih zasedene kraje, katerih jim v Parizu niso priznali. Seve, grabežljivi Lahi so zahtevali na konferenci tudi Bled in Jesenice, kar so pa le prazne zahteve. Nemški Avstriji se bode izročil ,te dni odgovor na njeni ugovor proti mirovnim pogojem, kateri so bili narekovani Nemški Avstriji. V Parizu so, pa olajšali naši nemški sosedi le nekoliko finančno breme, v obmejnem oziru pa se ne bo razven Radgona nič spremenilo. Ogrski samodržec nadvojvoda Jožef z ministrskim predsednikom Friedrichom je odstopil. Predsedstvo je prevzel Franc Heinrich, ki je sestavil novi kabinet in dosegel sporazum z vsemi strankami. Rumunija, ki je hotela kratiti naše pravice v Banatu, je dobila iz Pariza obvestilo, da mirovna konferenca ne dovoli nikakoršnega kršenja mej. ki jih je določila med Rumunijo in,našo kraljevino. Poveljstvo nad ruskimi boljševiškimi četami je prevzel znani ruski general Brusilov. Pohod in vojno zoper ruske boljševiške tolpe je začelo 14 držav. Rumuni so dosegli proti boljševikom ob Dojestru lepe uspehe, prodrli sovražno fronto, se zvezali z ukra;;.;sko armado in delujejo na obkolitev boljševiške armade.) Proti Petrogradu in Moskvi prodirajo zavezniške češi te v moči 350.000 mož. Padec, Petrograda in Moskve se pričakuje v kratkem. Po Španskem in Francoskem so izbruhnili razni delavski nemiri, ker se poteguje delavstvo za zvišanje plače in osemurni de-< lavnik.	,
Naša država razpisuje vojna posojila, za katera se toplo zavzema tudi Amerika.
&oip@dar§ke novic©.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v ^atcu je bilo po*
praševanje po domačem hmelju lanskega letnika pre-» cej živahno in tudi cene so se vnovič dvignile, kajti gibale so se med 850—940 K za 50 kg. Tujega hmeli ja ni bilo veliko na trgu, torej so bile tudi cene zgoli na papirju. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je srednje dobro, v Nemčiji pa manj povoljno, kjer se bo letos pridelalo komaj 100.000 centov, cločim so ga v mirovnem času pridelali okrog 260.000 centov. Ka-< kovost hmelja v Savinjski dolini bo dobra, toda pri-t delalo se ga bo bore malo.
Bliža se čas trgatve. Dobro bo, če si omislijo naši vinogradniki in krčmarji pravočasno glivice, ki vzbujajo čisto vrenje, kajti na tak način pospešijo vrenje v moštu in oslabijo v njem druge škodljive glivice, ki bi lahko povzročile slabo vrenje. Take dobre glivice, vrsta črešnjevska, se dobivajo na državnem kmet. kemičnem poskuševališču in preskuševa-: lišču v Mariboru, Vrbanova cesta št. 33; tudi po poštnem povzetju z navodilom vporabe vred. Cevka sta* ne 2 K in zadostuje za polovnjak mošta. Ker je število cevk na zavodu omejeno, se bodo razpošiljale le tistim, ki jih bodo pravočasno naročili. V slučaju, da. bi cevke pošle, bodo dobivali Hansenove bučice proti posebni varščini le oni, ki stanujejo v Mariboru. Zadnji čas priglasitve in naročbe je 15. september.
Sladkor za vinski mošt. Letošnje vino bo zelo kislo. Neobhodno potrebno bo vsaj del letošnjega pridelka zboljšati s pridevkom sladkorja. Vlado poziva-mo, da nemudoma dobi dovolj kristalnega sladkorja po znižanih cenah za vinogradnike.
Sladkorne tovarne- v Jugoslaviji imamo sedaj že šest delujočih sladkornih tovarn. Tri tovarne ne delujejo, ker so Nemci stroje uničili. Letos so v Banatu posadili nad 120 ha zemlje na novo s sladkorno repo.
Železo V Sloveniji. Blizu Mokronoga na Dolenjskem v bližini Hrastnika in tudi v Prekmurja so našli železno rudo. Tudi Srbija in Bosna imata pod zemljo obilo železnih zakladov. Te' zaklade bomo dvignili in se tako tudi glede železa osamosvojili.
Preskrba S petrolejem. Ameriška veletrgovska družba „Standard Oil Companv of New Jork" bo odslej zalagala jugoslovanske pokrajine s petrolejem, nafto, bencinom, cilindrovim strojnim oljem, parafinom, svečami in enakim blagom. Družba je v Beogradu pri vladi napravila potrebne korake, da se bo za vse jugoslovanske pokrajine petrolej pravično razdelil. Parniki „Ma-conas", „Alaquash", „Thordis", „Maryanne", „Kiowa" in „Tenkai Maru" so že na potu iz Amerike v Reko z velikimi množinami petroleja, bencina in drugim enakim blagom. Tudi cene petroleju bodo za 1—2 K nižje.
Furnir za mizarje. Mizarji,- kateri imajo hlode pripravljene za rezanje furnirja, naj to javijo uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je v dogovoru s „Slavonija, društvo na dionice za industriju drva v Brodu", da prevzame to rezanje furnirja za deno 2Q vinarjev za kvadratni čevelj. K tem stroškom pridejo še stroški za dovoz in odvoz, ki znaša za prevoz 1 vagona Ljubljana—Brod in nazaj 1854 K. Rezanje furnirja se izplača le, ako se odpošlje celi vagon (10> kubičnih metrov) lesa, katera množina odgovarja ca« 100.000 kvadratnih čevljev furnirja.
Izvoz iz Jugoslavije. Odslej se sme glasom od-» redbe C. U. 8493 16. 8. 19 Centralne uprave izvažati iz naše države le proti plačilu v dobrem denarju. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabolčnik, koruz-« ne storže in vinske drože, kateri predmeti so se do-> slej glasom odredbe C. U. 4819 25. 6. 19 Centralne uprave lahko izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede kakovosti denarja. Izvoz medu, lanenega semena, malin in drugega jagodičja pa je sploh prepovedan. Ce hočeš odslej izvažati goreli
imenovano blago, dobiš sicer dovoljenje za izvoz, a kupec ti mora izkupiček izplačati le v dobrem denarju, bodisi v jugoslovanskem ali v denarju kake za -vezniške države. Denar Nemške Avstrije, Ogrske ali Nemčije nima slovesa, da je kaj vreden. Pojasnila glede izvoza daje „Centralna uprava sa trgoVački promet sa inostranstvom v Beogradu, podružnica v Ljubljani.
Živinorejske zadeve za Slovenski Stajer. Kmetijske podružnice, okrajni zastopi in bikorejske za -druge se v lastnem interesu naprošajo, da se v vseh živinorejskih zadevah obračajo najprvo na živinorejski odsek za Slovenski Stajer. Odsek zastopa živinorejske koristi prejšnje Spodnje-Štajerske, in bo to tem lažje storil, čim bolje bo o potrebi posameznih okra -jev poučen.'Dopise je naslavljati na: Živinorejski odsek za Slovenski Stajer slovenske kmetijske družbe, tačas St. Jurij ob južni žel.
Žalostna slika na naših živinskih sejmih. Me-getarji in mesarji imajo na sejmih tako organizirane svoje priganjače, da je kmetu skoro nemogoče kupiti kako boljšo plemeno živino. Vzgled: Na zadnjem sejmu v St. Jurju je neki kmet iz šentlenartsk. okraja hotel kupiti dvoje lepih mladih volov marijadvorske pasme. Lastnik je bil Hrvat iz varaždinske okolice. Kmet in Hrvat sta se že skoro pogodila za ceno. Tedaj pa pride dobrorejeni mesar in je nalašč ponudil Hrvatu 2 K pri 1 kg žive teže več. kot sta se že poprej kmet in Hrvat dogovorila. Mesar se je škodo -željno krohotal in rekel, da raje zgubi 2000 K pri volih, nego bi bil dopustil kmetu te vole. Take škod -ljivce kmetskih koristi bo treba regimentno kaznovati, ker ta slučaj ni edini, ampak se po vseh sedmih vršijo enaki dogodki. Prosimo naše ljudi, da nas obvestijo o takih „junaških" činih mesarjev in prekup-cev«	'	#
Licenciranje bikov in razstava živine v Solčavi. Dne 29. in 30. septembra se vrši licenciranje bikov in razstava goveje živine ter ovac v Solčavi in v Rečici ob Savinji. Ker vlada veliko zanimanje za čistokrvno marijadvorsko pasmo in pridejo živinorejci iz drugih okrajev, je želeti, da se razstavi vsa lepa živina. V gornjesavinjski dolini je živinoreja toliko napredovala, da pride za nakup plemenske živine v poštev.
Kuga-si in o vka zopet straši. Ž ozirom na dejstvo, da se je pojavila kuga-slinovka in parkljevka v enem dvorcu kraja in občine Cirknice (pri Repniku), pa se clo sedaj še ni moglo ugotoviti, odkod se jo je j zatrosilo, opozarjajo se vsa občinska predstojništva ' na predpise zakona o živalskih kugah, glasom kate- i rili se ne sme izgotoviti noben živinski potni list, Ae | da bi se bila pregledala dotična žival po pristojnem j ogledniku. Ob enem se naroča, naj prično občinska s predstojništva takoj s poizvedovanjem o zdravstvenem stanju parkljarjev (goved, ovac, koz in svinj) potom oglednikov živine, ki pa ne smejo priti z dotičnimi živali v dotiko, torej jih ogledati ne v hlevu, ampak pri vratih
kuge v drugo dvorišče. O ročati je zanesljivo do 15. septembra 1919. Ta rok se ne sme prekoračiti pod nikakim pogojem. Občane se naj opozori na grozečo nevarnost te pogubonosne živalske kuge in jim naroči, naj vsak slučaj njenega izbruha ali suma takoj naznanijo županu, katerega dolžnost je to naznanilo poslati nemudoma najkrajšim potom (brzojavno ali telefonično) okrajnemu glavar -stvu. Posebno se gospodom županom naroča sledeče: 1. Dokler se kuga ne ugotovi uradno, izreče se čez dotični dvorec hlevska zapora in je ukreniti, da se vse pse. mačke in perutnino, ki se nahaja v tem dvorcu, pripre. Konje ali druge vprežne živali, ki so v zakuženem govejskem hlevu, postaviti je istotako pod zaporo. Prebivalce takega dvorca naj se opozori, naj ne gredo z doma, predno si niso umili golih delov telesa in menjali obleke in obuvala. 2. Oddaja surovega (nekuhanega) mleka iz takih dvorcev je prepovedati. 3. Za parkljarje naj se izdavanje živinskih potnih listov ustavi. Shode in zborovanja je v okuženih in onih občinah, ki so v nevarnosti, zabraniti.
Tečaj na ljubljanski podkovski šoli. Na državni
podkovski šoli v Ljubljani se začne s 1. oktobrom podkovski tečaj, ki bo trajal do 1. aprila 1920. Prošnje za sprejem je vposlati do 15. sep. ravnateljstvu zavoda. Prošnjam je priložiti rojstni in krstni list, domovinski list, ubožni list, zadnje šolsko spričevalo, učno spričevalo kot dokaz, da se je prosilec izučil kovaške obrti iu nravstveno spričevalo.
skušnja za Finžgarjevo ljudsko zgodbo ..Veriga." Vsi sodelujoči bodo obveščeni pismenim potom.
Gojencem kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru na znanje. Vsled prevelike draginje zavodu ni več mogoče shajati z dosedanjimi dohodki, zato bodo morali zanapre.j gojenci sami več prispevati ali v denarju ali pa v živilih in sicer vsak mesec 80 K. — Ravnateljstvo.
Podružnica Slovenske kmetijske družbe za Maribor in okoliš priredi v nedeljo, dne 7. t. m., v dvorani okrajnega zasiopa predavanje o rabi ajmenega dušika in o živinorejski zadrugi; začetek točno ob 9. uri dopoldne. Taka predavanja se bodo vršila ob i - ; sti uri in ua istem mestu vsako prvo nedeljo v me - j secu.:
Zlati jubilej slovenske tvrdke. Dne i. sept.\
je minulo petdeset let, odkar je otvoril stari g. | Berdajs svojo trgovino v Mariboru na Grajskem j trgu št. 1. L. 1882 se je preselil v sedanje pro- i store v gradu na Sofijinem trgu. Vodil je z u- j zorno marljivostjo in spretnostjo trgovino do svoje smrti dne 11. svečana 1898. Bil je kre-menit značaj, vrl slovenski narodnjak v onih hudih časih. Pri ustanovitvi „Posojilnice" in Narodnega doma je bil med poglavitimi sotrudniki. Pri vseh narodnih prireditvah je on z vso svojo obiteljo neutrudno sodeloval. Njegov spomin je v krogu mariborskih Slovencev neizbrisljiv. Trgovino vodi nadalje njegov sin, istotako vrl narodnjak. Želimo, da njegova trgovina i v bodoče procvita!
Dvomesečne orožne vaje. k dvomesečni orožni vaji sta vpoklicana letnika 1886 in 1887 in sicer letnik 1887 na 15. septembra, letnik 1886 pa na 22. septembra. Letnik 1898 bo odpuščen od vojakov in sicer moštvo s priimkom začetne črke A—M dne 8. septembra, ostalo moštvo pa 22. septembra. Odpuščeno bo le ono vojaštvo, katero je pravočasno nastopilo vojaško službo, ono pa, katero je nastopilo po 1. marcu, bo moralo odslužiti dobo.
Kdo bo tržil s prekmurskim sadjem? Glavni a-gitator nemčursko-liberalne „Samostojne Kmetijske Stranke" Vrtojbčan Mermolja se poteguje za pravico, da bi smela njegova delniška družba na Pesnici pokupiti sadje na Prekmurskem. Vse to iz golega in svetega navdušenja za „svododo kmetskega stanu"!
Dva lepa shoda SKZ sta se vršila v nedeljo , j dne 31. avgusta, pri Spodnji in Gornji Sv. Kungoti. | Na obeh sta govorila urednika Goleč in Zebot. Pri Spodnji Sv. Kungoti se je vršil shod dopol -dne. Šolska dvorana je bila nabito polna kmečkega, ljudstva. Shodu sta predsedovala, kmet Fras in kmečki mladenič Grandošek. Izvolil se je krajevni odbor, t
SKZ. kateremu predseduje kmet Franc Temerl. Zbor oziroma poleg tekališča, da ne prenesejo j je enoglasno sprejel resolucije, v katerih zahteva skli-uspehu poizvedovanja po- jj canje pokrajinskega zbora, volilno pravico tudi za
kmetsko ženstvo, nižjo carino za ljudske potrebščine, prost izvoz vina, krivice pri predpisovanju vojnega in dohodninskega davka se morajo popraviti. — Pri Gornji S v. Kungoti je bil shod popoldne v šoli. Zbrali so se zaupniki in zaupnice naše stranke iz župnij: Gornja Sv. Kungota, Sv. Križ, Sv. Jurij in Svečina. Predsednik shoda je bil gèrent Volavšek, podpredsednik župan Galunder, zapisnikar pa Ivan Serbinek. Urednik Goleč je poročal o političnem položaju in o programih posameznih strank. Urednik ■ Zebot je govoril o politični in gospodarski organizaciji. O kmetskih zahtevah in o potrebi organizacije Kmečke Zveze so še govorili zaupniki : Hlebič, Ga -lunder, Spindler in Gaberc. Zborovanje je trajalo skoro tri ure. Po zborovanju je bilo še posvetovanje glavnih zaupnikov o podrobni izvršitvi naše krščan ske kmetske nega zborov
ki ljudski in okrožni shodi so res važni za naš na -predek. Kjerkoli se naša stranka živahno giblje, prireja shode, sestanke zaupnikov, gre naša stvar vrlo dobro naprej. Kjer pa vlada mrtvilo, kjer naši samo jadikujejo, a storijo pa nič, tam seveda dosežejo na -sprotniki' uspehe. Radi tega na delo povsod!]
Shoda Kmečke Zveze v cirkovèah in st.
Janžu na Dravskem polju se vršita v nedeljo, dne 7. sept. V Cirkovcah po rani božji službi v Št. Janžu po večernicah. Govorijo: Brenčič, Goleč in Žebot. Gospodarji in gospodinje, agitirajt« za obilno udeležbo!
Shod virflčarjev. Tudi viličarji so se začeli zavedati važnosti časa. V ta namen stopajo na noge, da se organizirajo stanovsko v Jugoslovanski Stro -kovni Zvezi.. Za organizacijo viničarjev priredi .TSZ posebne shode, ki se bodo vršili pri Svetinjah dne 7. septembra po rani" maši v gostilni g. Zavrat-nika, pri Sv. Miklavžu isti dan po večernicah; v L j u t o m e r u pa drugi dan. Viničarji župnije Sv. ji Bollenka, pridite v polnem številu k Sv. Miklavžu .-j Viničarji naj store vse potrebno, da pridejo na shoda ; v polnem številu!
Èmetska zbornica v Ormožu je sklenila znižati draginjske doklade trgovcem-bogatašem in navijal -cem cen za kmetske potrebščine ter zvišati doklade kmetom, delavcem in obrtnikom z ustanovitvijo Gos -podarske zadruge. Kmetje se zavedajo svoje moči in svojih pravic. Cesa ne doseže posameznik, to hočemo in moramo doseči združeni in če se tudi tisti na glavo postavijo, ki od kmeta živijo, zahrbtno pa ga sov-
Pri Sv. Areliu se vrši v poudeljek, dne 8. septembra, na malo Gospojnico, veselica s sledečim sporedom: ob 10. uri blagoslovljenje obeli kapelic, govor, sv. maša, nato prosta veselica v in okrog Ruške« koče.
Pozor pred sleparko-tatico! Pri Sv. Juriju na Pesnici je dne 25. avgusta t. 1. nekemu posestniku u-kradla nad 5300 K neka ženska, ki je prišla s poročili, da je ta in ta vojak ušel iz laškega vojnega u -jetništva, pa je zdaj v bolnišnici in potrebuje denar , itd. S podobnimi vestmi bo pač tudi drugod krošnja-f rila, zato pozor na njo! Stara je 2(J—3u let, srednje . postave, okroglega rdečega lica, črno oblečena z be-J lim predpasnikom in belim svilnatim robcem, ki ga pa [ menda izmenjuje; govori zelo lepo in gladko sloven-[ ski in nemški. Najložje jo je spoznati po tem, da ji \ spredi manjkata dva zgornja zoba. Potem se je tudi • tu dognalo, da je nedavno na «lak način sleparila in I kradla okoli Gomilice in se potikal/, blizu Lučan, ko-[ der je našim stražnim vojakom pri Dominkušu pla -čevala obilo vina. Izdajala se je tokrat za Perko, do-ma v Križevcih pri Ljutomeru. Odtod jo je najbrže | popihala čez Sv. Križ ali Sv. Duh v Dravsko dolino : ali na Pohorje, ker so orožniška poizvedovanja na ; drugih straneh ostala dozdaj brezuspešna. Ce mogo-? če, ji pomagajte v. roke pravice!.
Pri Sv. Urbanu SO se v preteku 14 dni smrtno ponesrečile tri osebe : Janez Cizerl, kmet in naročnik Slov. Gospodarja v Svetincah, je iz hleva padel in se smrtno poškodoval. Martin Kolarič, nožar in tudi naročnik Slov, Gospodarja v Jane-žovcih je slamo v kopico deval, padel s kopice in se ubil. Alojzij Belec, 10 letni viničarski otrok, je na vrvi telico pasel in si je motvoz okoli pasa omotal. Telica, katero so obadi pikali, je nagloma zbezgala proti grabi in je fantka preko 200m dolge njive za seboj vlekla. Ob koncu njive je tresknil fantek z glavo ob drevo in izdihnil čez nekaj časa.
Klanci—Sv. Jurij na Pesnici. Na Klancu so te dni našli obešeno na drevesu 85 letno starko Terezijo Sluga od Št. Jurja; toda dognalo se je kmalu, da je bila najprej ubita, potem še-le obešena, O zločincih doslej še ni pravega sledu. Na Gruševah je neki viničarski družini bila ukradena vsa obleka in perilo; sprejela je čez noč nekega tujca, bivšega vojaka, ki je svojo hvaležnost na ta način pokazal. Dekleta in ženske sploh, in zlasti še stariši: več previdnostii in pameti v teh časih, da bo tudi več varnosti!
Vojni vjetuild se vračajo. Na pariški mirovni konferenci so sklenili, da morajo začeti vse države pošiljati vojne vjetnike v svojo domovino, ne da bi čakali na odobrenje mirovnih pogodb.
Povratek naših vjetnikov iz Marchtrenka. Vi soboto, dne 30. avgusta so v Spilju izmenjali naše in nemakoavstrijske vjetnike izza koroških bojev. Nemcev je bilo nad 400, Jugoslovanov pa 13 častnikov in 828 mož. Nemce so v Spilju izročili danskemu poslaniku, ki jih je prevzei v varstvo. Jugoslovani so bili v Spilju pogoščeni. Vlak je bil okrašen z zelenjem. Oteti vojaki, ki so pripovedovali o bridkostih, posebno o gladu, ki so ga prestali v nemškoavstrij-skem vjetništvu, so od radosti kar vriskali, ko so sa vozili po naši jugoslovanski zemlji. V Mariboru jih je pričakovala godba, mestni poveljnik podpolkovnik
Teäeiskc novice.
Otvoritev dramatične šole v Mariboru. Za dramatično šolo oglasilo se je do sedaj lepo število gos-' podičen in gospodov, ki jim tem potom uljudno naznanjamo, da se vrši otvoritev dramatične šole v če -trtek, dne 4. t. m., točno ob pol osmih zvečer v last- | ni, edino le v ta namen adaptirani dvorani. Vsi oni jj gojenci in gojenke, ki bi hoteli obiskovati to šolo in f se še niso vpisali, naj se zglase do četrtka v ravna- | telievi pisarni. Vhod v dvorano dramatične šole je iz Stolnega trga, I. nadstropje gledališkega poslopja . ' Vsi ohjenci in gojenke sc opozarjajo na točen in reden obisk pouka.
Začetek skušenj igralskega osobja. Vse dame in gospode igralke in igralke, ki so javili ravnatelj- ! stvu mestneg vati, opozarjamo zono našega
Irtek. točno ob po i štiri1' -o; oldno, se vrši brr.bia
s Zwirn, zastopnika okrajnega glavarstva dr. Mulaček \ in clr. Bratina, vojaška odposlanstva in obilo druge-■ ga občinstva. Ko je vozil vlak na postajo, je zaigrala j gouua „Naprej zastava Slave!", ljudstvo pa je po-| zdravilo vračajoče vjetnike z Zivijo-klici. Podpolkov-I nik Zwirn je v navdušenih besedah pozdravil vjet-\ niue. Zahvalil se mu je vodja transporta srbski ma-j jor Milusavljevič. Narodne dame so moštvo pogostile ) organizacije. Sklepe tega res pomemb - j z jedjo in pijačo ter tobakom. Moštvo mariborskih vohanja priobčujemo na drugem mestu. Ta- jas*uu oddelkov je ostalo v i.iariboru, drugi pa so. sa .. . i--------__ —x „„ odpeljali v Celje, oziroma dalje v Ljubljano.
NOV Vlak. S 1. septembrom vozi med Ljubljano in Zidanim mostom nov osebni vlak, ki zapusti Zidani most zjutraj ob 5 uri 54 minut in privozi v Ljubljano ob 7 uri 28 minut. Iz Ljubljane pa vozi ob 14'15 in pride v Zidani most ob 15'39.
Bencin in mineralna olja. V kratkem dospe iz Poljske drugi transport bencina in drugih mineral -nih olj. Reflektanti naj javijo pismeno svoje potrebščine odseku za prehrano v Ljubljani najkasneje do dne 31. avgusta. — Tako čitamo v ljubljanskih listih. Vprašamo, zakaj se taka naznanila tako pozno objavijo in zakaj se ne objavijo tudi v izvenljubljan-okih listih?
^iav« iz Amerike. List „Jugoslov. ekonomista® piše, da so koncem junija naložili v Ameriki 1,290.000 vreč kave za Evropo.
Dopisi.
dekla do.
Sv. Peter pri Mariboru, v nedeljo, dne 31.
avgusta je priredila Slovenska Kmečka Zv« za pred cerkvijo dobro obiskan shod, na katerem je g. dr. Leskovar v poljudnih besedah razložil, kaj je Slov. Kmečka Zveza. Prepričal nas je, da je Slov. Kmečka Zveza edina stranka, ki res skrbi za kmeta in ki se je moramo okleniti *si. Izvolili smo odbor, ki mu načeluje vrli gospodar Ludvik Fluher. Šentpeterčani! Ostanite v načeiil* zve3ti svojim vernim ii narodnim prednikom,
¡pristopite vsi k Slov. Km. Zvezi, pokažite, da ste navdušeni Jugoslovani, ki iščejo prave sreče samo v organizacijah sezidanih na katoliško-na-rodni podlagi!
Sv. Peter pri Mariboru. Po večernicah v nedeljo 31. avgusta je priredilo vodstvo tukajšne šole skromno šolsko slavnost, ki nas je vse o-čarala. Malčki so nastopali neustrašeno pri de-klamacijah, petju in priprostib prizorih. Cenj. vodstvu čestitamo na dobrem uspehu ter želimo: ■Še večkrat kaj takega 1
Sv. Peter pri Mariboru. Preteklo nedeljo so obiskali v procesiji našo romarsko cerkvico na Gori naši vrli sosedje Šmarjetčani. Vkljub neugodnemu vremenu v jutranjih urah se jih je zbralo precejšnje šlevilo, združila jih je gotovo otroška ndanost do Matere Gorske in pa ljubezen do svojega dušnega pastirja, preč. g. duh. svet. Jerneja Frangeža, ki je sklenil tudi ob svoji 60-letnici počastiti Gorsko Mater Božjo. Mi vsi Šent-peterčani in Šmarjetčani, se zaupno obračamo po Mariji do Boga, da nam ohrani gospoda župnika jubilanta še mnogo let zdravega in čvrstega v siaši sredini!
Krče vina pri Mariboru. Amerikanska živila za otroke se bodo dobila v petek, dne 5. septembra od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v krčevinski šoli. Kdor ne bo prišel, bo zbrisan iz seznama.	.j. ¿■■•••.'i!
Hoče. Dne 8. sept, ob pol 8. uri bo velik shod Kmečke Zveze v Slivnici. Govorijo: Kmet Hlebič od Sv. Križa, ter urednika Goleč in Žebot. Pojdimo vsi v Slivnico! — Krajevni odbor Km. Zveze.
Št. ilj V SiOV. por. Dne 8. sept. po rani božji službi shod kmetijske podružnice. Govori višji živinozoravnik Pirnat iz Maribora,
Frani. Na praznik, dne 8. sept. gremo moški in ženske vsi na shod Kmečke Zveze v Slivnico.
Pri Sv. Martinu pod Vurbergom smo priredili v nedeljo, dne BI. avgusta igro „Pogumni kro-Jaček". Predstava je bila zelo dobro obiskana, udeležencev je bilo nad 400. Na željo ljudstva se igra ponovi na 8. septembra. Vsi ste vabljeni. ■Čisti dobiček se bo porabil za spomenik padlim junakom.
Pri Sv. Barbari Slov. gor. je priredilo Bralno društvo minuli mesec dve igri: Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček in Oh, ta Polona, ki ste obe izborno vspeli ter vsem udeležencem vzbujale, mnogo smeha, za to se vsem igralcam in pomočnikom prav toplo zahvaljujemo. Dohodek K 461'— se vporabi za nakup knjig. Mladina ! le tako naprej, z omiko navzgor prihodnost je Vaša! Obe igri je olepševalo lepo ubrano petje: Slovenska zemlja, zemlja krasna, naše himne itd., ob koncu se je vršil obilni srečolov, kar je vse vrlo zadovoljilo. Žvestim Ruperčanom topla zahvala za lep obisk, ki ga vrnemo. Pozdravljeni 1
Sv. Lenart v Slov. gor. Pri nas se vrši v
nedeljo, dne 7. septembra takoj po rani službi božji v Posojilnici zaupni shod Slov. Kmetske Zveze. ' Pristop dovoljen le članom Zveze. Pridite vsi ;udje, govori naš priljubljen govornik iz Slov. goric!
Sv. Lenart v Slov. gor. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 7. septembra takoj po rani službi božji v Posojilnici zaupni shod Slov. Kmetske Zveze. Pristop dovoljen le članom Zveze. Pridite!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Mi Pohorci krog sv. Lovrenca smo res lahko ponosni na našo globoko vernost ter narodnost. Narodnost so nam pod bičem stare Avstrije zavirali naši trški nemšku-tarji in nemška šola Jugoslavija je ustavila do vrha naložene gare šentlovrenske nemškutarije v trgu in osobito v šoli, ker je odslovila nemško nčiteljstvo in nam poslala slovenske šolnike. To smo vam bili veseli mi narodni Pohorci, ko je zakrilatila v naši šoli na slovenskik tleh tudi mila nam materinščina. Pričakovali smo z vso gotovostjo, da bodo naši slovenski učitelji neumorni delavci v šoli, vzgled v narodnem oziru in tudi v izpolnjevanju verskih dolžnosti, vsaj napram otrokom pri nadzorstvu šolske mladine v cerkvi. Pa v tem oziru smo bridko razočarani. Naši novi šolniki kažejo več zanimanja v spiso-vanju vabil za politične shode „Samostojne"; cerkve pa se izogibljejo tudi takrat, ko bi postavno morali v njo z otroci. Tako postopanje učitelj stva in to takoj v začetku našega narodnega preporoda žali naš verski čut, katerega nam niso dražili in motili niti iz šole odslovljeni nemškutarji. Naše Jugoslaviji vdano pohorsko ljudstvo zahteva od vlade narodnih, ne pa stran-skarskih učiteljev, ki bi naj v cerkvi izvrševali to, kar so postavno dolžni, da bi otroci tudi videli, da niso samo oni. ampak/ tudi njih šolski vzgojitelji — kristjani!
RemŠnlk. Tudi mi ob meji smo se jeli gibati. Naš vrli pristaš g. Rajko Grogl je z velikim trudom spravil naše izobraževaino društvo zopet na noge. Hvala mu za to potrebno delo. Bil je tudi izvoljen za predsednika društva. Pričakujemo, da nam bo nudil kmalu na odru kako igro.
Zavri. Liberalcem pride vse piav, ako tudi po duhovnih diši, samo, da se dobiček dela. Kot nadzornik za vinograde celovškega kapitelna je nastavljen Tomaž Murkovič, liberalec. Namesto da bi skrbel za dobrobit posestnika in države, je začel polniti svoj žep. Kar sam ne more, mu pomaga njegov sluga Troha, kateri ima še od Murkoviča globokejši žep. Ta dva sta vino celovških kanonikov rekvirirala liter po 6 kron in sedaj ga že odvažata. Vino gre Bog ve kam, a dobiček, katerega bosta pri veriženju zaslužila, pa v njun žep. Liberalcem smrdi vse, kar je farovškega, samo vino in denar ne. Vprašamo pa javno oblast: Ali je dovoljeno vino za slepo ceno 6 kron izvažati? Ker se lahko po 8—9 kron proda Ali tukaj ne trpi škode lastnik in država? Izgovarjata se Murkovič in sodrug, da je bilo razglašeno, da se bo vino na javni dražbi prodajalo. To ni res. Osobito tukaj pri nas ne. Zakaj se pa vina posestnikov iz Dunaja in Gradca nihče ne dotakne? Samo po duhovniškem imetju vdarimo! Ali ni to boljševizem ? Imajo pač naši liberalci tople zveze z Gradcem, kar še vedno dobro nosi.
Sv. Trojica V Halozah. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo dne 24. avgusta v prostorih g. Beline pomenljivo Vodnikovo slavnost. Po pozdravu domačega g. kaplana Potrč-a je govoril o pomenu prvega slovenskega pesnika Vodnika posebno za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo Jugoslavijo prav lepo g. ka-pelan Erhartič iz Črne gore. Potem so predna-šali izurjeni in vsestransko pohvaljeni igralci (skoraj sama kmečka mladina) iz Črne gore dve gledališki igri: „Tri sestre" in „Prepirljiva soseda". Prav lepa jim zahvala od našega društva in ljudstva! Vmes smo se veselili izvrstnega petja našega zbora in godbe na pihala. Vdeležba ljudstva in inteligence, posebno učiteljstva, od vseh strani je bila prav velika. Želimo si prav mnogokrat še kaj tej prireditvi podobnega na trojičkem hribu.
Konjice. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši velik mladeniški tabor za ves konjiški okraj pri Materi božji na Brinjevi gori. Spored: 1. Ob desetih pridiga in sv. maša, 2. Po sv. maši veliko mladeniško zborovanje na prostem. Velika potreba je, da se tudi mladeniči konjiškega okraja organiziramo in združimo v naših izobraževalnih' društvih in orlovskih odsekih . Zatorej, dne 14. sentembra, vsi mladeniči konjiškega okraja na Brinjevo goro, da preštejemo svoje vrste in si napravimo načrt za naše bodoče delo!
Celje. Svobodomiselna šola je po mnenju nad-učitelja g. Gradišnika ljudska deška šola celjske o -kolice. .V pozdrav svobodomiselnim dijakom je pustil namreč razobesiti raz to šolo zastavo. Ne. g. naduči-telj, tako daleč pa še nismo na Slovenskem! Zelo se motite, ako mislite, da smete na tako nesramen način žaliti verski čut katoliških staršev, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo! Ali smemo pričakovati, da se bode vzgajala naša mladina versko-nravno pod vodstvom človeka, ki ob vsaki priliki pokaže svoje svobodomiselno mišljenje? Pristojno višjo šolsko oblast pozivamo, da odločno prepove g. nadučitelju zlorabiti šolo v strankarske namene; pove mu naj, da ljudska deška šola celjske okolice ni svobodomiselna in tudi — ne bo!
Celje. Dobro, da vemo! Kaj? Da so trgovcema Kolencu in Ravnikarju pripomogli do premoženja samo svobodomiselci in da hočeta samo od svobovo -miselcev v prihodnje živeti: da se zbirajo v gostilni Branibor samo svobodomiselni kmetje iz Francoske in Portugalske, ne pa katoliški kmetje iz celjske okolice, da zastopata gg. odvetnika dr. Hrašovec in dr. Vrečko samo svobodomiselne dijake iz Hrvaške, ne pa domačih ljudi. To vemo sedaj, ko smo videli, s kakšnim navdušenjem, z zastavami itd., pozdravljate svobodomiselne dijake, kadar pa priredijo okoliški kmetje kako slavnost — ostanete tihi, mrzli, nedostopni!
Dramlje. stari, prepirljivi časi se vračajo. Nekateri, advokatom vedno vdani naši možje so poklicali v ned. 31. avg. iz Pesnice nekega re-jenega moža s kratkim spominom in zveriženim jezikom, da ustanovi „Samostojno Kmetsko Stranko". Tuji ustanovitelj ne ve, da deluje „Slov. Gosp." če 53 let za kmetski stan. Ni mu znano, da je duhovski stan vedno ob kmetski strani. Zvedel še ni, da so za osvoboditev Slovencev največ storili duhovniki: Krek, Korošec, Jeglič. Zaprisegal je, da ni „Samostojna" v nobeni zvezi z advokati in svobodomiselci. Tako? Zakaj pa piše „Kmetijski List", da sprejema: liberalce, klerikalce, šušterciiance, štajercijance, ker se ne ozira nazaj, kaj je kdo poprej bil! Ali se to ne reče. da sprejema tudi advokate in svobodomiselce? V Brežicah se dva advokata ogrevata za „Samostojno", v Celju jo priporoča
advokatska „Nova Doba", ki je glasilo svobodo-mislecev. Govornik se je po prsih bil, da je katoličan, pa ni pri prvem opravilu v naši cerkvi bojda do zadnjega evangelja niti križa naredil. Urleb in Drofenik iz Šentjurja sta Mrmolju pomagala. Skupaj imamo stare advokatske liberalce, ki niso vajeni držati, kar obljubijo. Varujte se krivih prerokov.
Loka pri Zidanem mostu. Tudi pri nas smo začutili potrebo Kmečke Zveze. Zato nameravamo prirediti v nedeljo 7. septembra shod, na katerem se hočemo pogovoriti o naših razmerah. Shod se prične takoj po prvi sv. maši v poslopju ljudske šole. Na shod smo povabili tudi gosp. dr. Ogrizeka iz Celja, našega znamenitega organizatorja. Zato poživljamo vse kmete tudi iz sosednih župnij -la prihitite ta dan v Loko.
Kozjanska dekanija. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši na Svetih gorah shod dekliških Marijinih družb in dekliških zvez kozjanske dekanije in sosednih župnij. Ob 10. uri služba božja, zatem zborovanje. Mladenke, agitirajte za shod, pripravite se z go-l vorčki in deklamacijami. Pri Marijinem svetišču se 1 navzamite pravega duha in poguma za bodoče požrt-| vovalno delo za domovino! Naj bo zastopana vsaka , tudi še tako oddaljena župnija ! Shod se vrši ob vsakem vremenu.
Velenje. Dne 18. avgusta je bil znani delavski organizator Vekoslav Zaje imenovan delavskim tajnikom za celo Slovenijo. Poverjena mu je naloga, da ustanavlja nove skupine J.S.Z. prireja shode, vrši revizije, posreduje za delavstvo na vseh merodajnih mestih in pri vladnih organih. Opozarjajo se vse župnije in občine, da kjer še nimajo ustanovljene J. S. Z., naj nemudoma javijo okrožnemu tajništvu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Velenje, da se ista čimprej ustanovi. Vsa pisma in prijave, se naj pošiljajo na naslov: Okrožno tajništvo Jugoslovanske Stro-f kovne Zveze za Slovenijo v Velenju.
Iz gornjegrajskega okraja! Poznani ptiček
selivec iz Letuša v Gornjigrad splesti si hoče novo gnezdo, katero mu pripravlja njegov ožji : tajni svetovalec, značajni in ožji prijatelj v Mozirju. Ta selivka sika nekake članke v Novi Dobi radi razdelitve soli, petroleja ter žveplenk. Na cilj si je vzel 2 osebi. Sama Nova Doba pa v štev. 89 tega dopisnika opozarja, naj se poprej pouči, predno kaj poroča, seve bode imelo to sodnijske posledice. Ta ptiček je vojaški zavezanec in opravlja orožno vajo samo v Gornjem-gradu. Tej ptički selivki svetujemo, da miruje, sicer doživi enako blamažo kakor v Gornjem-gradu kontra Prislan. Vsaka sila do vremena !
Sv. Križ nad Crnecami- čudodelna podoba vi-šarske Matere božje se prenese iz Maribora semkaj v petek dne 12. septembra, o Marijinem Imenu. Ta dan ob 8. uri zjutraj gre s kolodvora v Dravbergu slovesna procesija s sveto podobo k Sv. Križu. Tam se prične slavnostna tri-dnevnica v čast višarski Materi božji, da nam ona od svojega križanega sina izprosi ugodno rešitev sedanjih težkih razmer. V nedeljo, dne 14. sept. je pri Sv. Križu običajni veliki romarski shod. Vse tri dni bodo predpoldnem slovesne službe božje s pridigami, istotako v soboto zvečer. Romarji slovenski, ki ste ravno odtod tako radi romali na zdaj razrušene in nam odtujene Sv. Višarje, Vas iskreno vabimo k obilni udeležbi, da s skupnimi prošnjami priporočimo naši nebeški Materi, da nas povede k svojemu božjemu sinu in nam pomore zdaj tu, enkrat pa v večnosti!
V Vetrinju tik pred Celovcem se vršijo velike priprave za shod dne 7. septembra, na katerem bo vsa koroška Slovenija manifestirala za Jugoslavijo. Poživlja se vso narodno in rodoljubno občinstvo iz sosednjih krajev Kranjske in Štajerske, da se shoda v čim večjem številu udeleži, društva naj pridejo s svojimi zastavami. Shod se vrši dopoldan.
Sv. Frančišek v Zgornji Savinjski dolini. Pri nas je priredila Slov. Kmečka Zveza 31. avgusta nad vse dobro obiskan shod, katerega so ,se udeležili vrli zastopniki cele Gornje Savinjske doline. Shod je sklical in vodil naš poverjenik dr. Verstovšek, ki je nastopil tudi kot prvi govornik. V svojem navduše-valnem in podučnem govoru je povdarjal našo težko priboreno neodvisnost v: narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Sedaj odločujemo sami o svoji usodi. vsak stan si mora priboriti svoje pravice, v dosego teh pravic je nujna potreba novih volitev. Govor-?';k je porazložil naš notranji in zunanji politični položaj, pa še delovanje Jugoslovanskega kluba, ki je imel vedno pred očmi in se tudi vselej potegoval za blagor kmetskega stanu. Drugi govornik, g. ^profesor. BogovIS je govoril o: pomenu zdravega, krepkega kmetskega stanu za državo in. Človeško družbo sploh., Kmetu, kt je življenskega pomena za človeško družbo mora pomagati država in kmet sam. Od države mora zahtevati prepotrebnili kmetijskih in gospodarskih šol.-sam pa se mora šolati v organizaciji. Da kmet ne bode padel v oderuške roke. mora se držati posojilnic. Kmot mora biti tudi politično izobražen za slu-»
čaje volitev, da ga ne bodo zlorabljali razni politični
v strankarske namene. Kmečka organizacija' mora biti požidaiia(ii'a kai. krščanskem temelju, katerega vidi in najde naš kmet ravno v Kmečki Zvezi. Povsod je prepctrebna organizacija krajevnih odborov Kmečke Zveze. Po burno odobravanih govorih je prečital Marko Blekač sledeče rezolucije, ki so bile sprejete enoglasno: 1. Da se reši v Jugoslaviji kmeta popolnega gospodarskega poloma, je najnujnejša ureditev valute. Naloži naj se 80% do 100% davek na vse v vojni pridobljeno premoženje, da se vrednost krone vzdigne in se tako postavi naše narodno gospodarstvo zopet na zdrav temelj. 2. Olajša naj, se kmetom davčno breme na najnižjo mero. Denar se naj išče kjer se dejansko nahaja, pri vojnih dobičkarjih,, ve-rižnikih, trgovcih itd. 3. V političnem oziru poživljajo zborovalci vse slovenske, hrvatske in srbske kmete, da se čimprej organizirajo v Jugoslovanski Kmetski Zvezi, ki temelji na krščanskih načelih. Vsako cepljenje v več strank ovira znaten nastop kmetskega stanu. 4. Obsojamo samostojno Kmetijsko stranko^ ki si je nadela ime „stranka" zato, ker hoče ob strani stati tako kmetu vedno sovražnim liberalnim doktorjem. JDS preje imenovana liberalna s ranka jo uporablja kot klin, ki ga skuša zariti v enotno organiza-zacijo kmeta in ga tako za svoje oderuške namene oslabiti. 5. Zahtevamo, da se da volilna pravica ženskam vseh stanov brez izjeme. 6. Naj se osebna vožnja na železnicah zniža, znižajo naj se takoj tudi carinski tarifi za kmetske potrebščine, kakor n. pr. za sol, sladkor, -petrolej itd. 7. Cene živini in kmetskim pridelkom naj se uredijo in vsaj tako visoko nastavijo, da bo kmet mogel pokriti svoje stroške. 8. V najkrajšemčasu naj se ustanovi zavarovalnica za živino. 9. Verižniki naj se strožje kot doslej kaznujejo, in naj se vojntm dobičkarjem nalože primerni davki, da bo kmetskemu stanu znatno zlajšano davčno breme. 10. Kmetski posestniki naj se ne kli&ejo k orožnim vajam -ob" času največjega dela, ampak naj se zanje preložijo orožne vaje na: primernejši čas. 11. Poduk v ljudskih šolah na deželi naj se primerno preuredi, da bo šola na deželi v korist kmetskemu ljudstvu. V šolske zastope naj pridejo tudi kmetski zastopniki. 12. Agrarna reforma naj se takoj izpelje, da bo tudi kmetski stan imel od tega kaj; koristi. 13. Zaupnica članom Jugoslovanskega kluba,' zlasti voditelju dr. Korošcu.
Orlovski tabor v Dobrlivasi na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 14. septembra 1919. Glede udeležbe je predsedstvo O. Z. določilo sledeče: 10 K prispevek vplačajo Orli-telovadci v kroju in v narodni obleki in Orlice-telovadkinje; 20 K Orli v kroju-nete-lovadci; -v teh prispevkih so vračunjeni stroški za vožnjo in prehrano. Vsi drugi, ki bi se hoteli udeležiti tega izleta, plačajo polovično vozno ceno in 10 K v zvezno blagajno. Odsekom so se razposlale tozadevne okrožnice. Prijave se sprejemajo do 6. septembra. Bratje naj se hitro odločijo in javijo O. Z. Iz Ljub -Ijane odhajamo v soboto, dne 13. septembra, ob YA1. uri zvečer, vračamo se v ponedeljek, dne 15. septembra zjutraj.Poagitirajte. da se še drugi člani in članice naših društev pridružijo našim Orlom.
Izredni občni zbor Orlovske Zveze se vrši ob priliki orlovskega tabora v Dobrlivasi na Koroškem v nedeljo, dne 14. septembra, ob 4. uri popoldne (takoj po javni telovadbi). Dnevni red: 1. Volitev predsednika in štirih članov predsedstva; 2. načrt za delo po odsekih v zimskem času: 3. telovadni tečaji; 4. slovanski orlovski zlet v Mariboru -leta 1920. — Odseki naj o tem razmišljajo in pošljejo svoje predloge do dne 10. t. m. Orlovski Zvezi.Vsak odsek ima dolžnost poslati na občni zbor vsaj enega zastopnika, ki ima tudi glasovalno pravico; zastopniki naj prinesejo seboj pooblastila, podpisana od predsednika in načelnika. — Predsedstvo Orlovske Zveze.
Mladinska prireditev 1920. v pondeijek dne 8. t. m, pride iz Ljubljane od Orlovske Zve se posebna komisija, da si ogleda prostore za to veliko prireditev in stopi v stik z vsemi mero-dajnimi činitelji v Mariboru in okolici. Dopoludne ta dan se vrši ob 11. uri v dvorani JSZ (Flo-3arjeva ulica) posvetovanje h kateremu vabimo zastopnike naših organizacij v mestu in bližnji okolici. Posebno vabimo odbornike SKSZ v Mariboru in okolici, JSZ, krajevni odbor SLS, od-bornice Orlic, Marijinih družb itd. Mnogo dela na3 čaka, zato vabimo, da se tega dela udeleži vse naše organizacije, da bode naš nastop leta 1920. časten in lep. Predsedstvo mariborskega Orla.
Celje Celjsko okrožje Orla je poletelo zadnjo nedeljo na ustanovni shod Orla v Vojniku. Bratje Orli so se zavedli kam jih kliče njihova dolžnost ter je prispelo čez 50 članov v krojih na mla-deniški shod, da čim bolj dvignejo orlovske ideje. V jako lepem številu so se udeležile tudi celjske Orlice in naraščaj. Tele vadba je uspela izvrstno. Pristopilo je takoj 26 članov, kateri so br. Štambej-u slovesno zaprisegli obljubo, da hočejo ostati orlovski organizaciji zvesti in stanovitni. Bratje Orli v Vojniku na delo! Nazdar!
Celje. Na polet v Vojnik je prišlo tudi veliko štev. krepkih fantov iz Konjic. Ne bo dolgo, ko
! bo tudi v Konjicah s pomočjo celjskega okrožja Orla razpnel konjiški Orel svoje perutnice ter šel svoja pota kakor zaukazuje orlovska misel. Nazdar bratje! Nasvidenje v Konjicah. Čas ustanovitve se pravočasno javi.
Razgled po svetu*
Kdo je zmagal v svetovni vojni. Kdo je bil
zmogovalec v svetovni vojni, piše nek angleški list sledečo basen: Nedavno so imeli sestanek in pogovor konj, vol, ovca in osel ter se razgovarjali in prepirali, kdo je zmagal v svetovni vojni. Prvi se o-glasi k besedi konj ter reče ponosno: „Zmagal sem jaz, kajti kavalerija in artilerija je bila vselej v prvih bojnih vrstah." „Ni res. odvrne vol, jaz sem zmagal, ker sem prehranil vojake z mesom." „Oba se motita", jima seže v pogovor ovca, „kajti jai, sem dala volno za vojaško oblqko, zmagala sem torej jaz." Nazadnje se je pa oglasil ponižno k besedi dolgouhž osel ter dejal: „Vsi trije ne veste nič, zmagal sem j jaz, kajti bil sem ves čas sveiovne vojne v — generalnem štabu!"
Ii?e se bo naselil bivši cesar Karel ? Listi prinašajo dan za dnevom poročila, da se bivši cesar Karel naseli v Švici, v Italiji ali na Ogrskem. Nehvaležno je od naših nemškutariev, ki so lansko leto z Orni kom na čelu romali na Dunaj k cesarju Karlu, d i se sedaj ne usmilijo Karlna ter ga ne vzamejo pod streho. To je grdo! Pod Habsburgovci se je .nemčur-jem dobro godilo. Cesarjevi oblastniki so jim šli na roko povsod. Naj bi torej sedaj nemškutarji sprejeli cesarja Karla pod svojo streha. Cemu bi se moral ta revež klatiti po svetu? Saj ga vendar lahko preredi-jo kamniški Hoibauer, mariborski Schmiderer, cirkni-ški Fluher, svečinski Paskolo, razvanjski Pukl in drugi.
Falzifikati dvehkronskih bankovcev. V zadnjem času se pojavljajo čim pogosteje novi dvekron -ski bankovci. Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifikati. Ker jih samoobsebi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarja se občinstvo, da jih ne sprejema. Falzifikate je spoznati deloma iz številk serij. Pri pravih bankovcih niso tisočice številk višje kakor 1, pri ponarejenih so ti-sočice nižje in višje, n. pr. 0021, 7392 itd. Pri pra -vih bankovcih so'embleme, kakor avstrijski orel v nemškem tekstu, ogrska krona in črke OMB v ogrskem tekstu jasni, precizni in temnosivi, dočim so na falzifikatih. jako bledi in nejasni. Pri nekaterih manjka valovita mreža na nemški strani. Posebno slabo izdelani so na falzifikatih ženski obrazi, l.deče barvilo je vobče jako živo in papir mnogo bolj bel, ka -kor pri pravih bankovcih.
Tekma med škofom in generalom- Na an
gleškem otoku Wight se je nedavno vršila konjska dirka, katere sta se med drugimi udeležila tudi tamošnji anglikanski škof ter general Seely. Škof si je priboril tretje mesto ter porazil generala. • '	"	'
Začel S6 je koncentrični pohod zavezniških čet proti Petro gradu in Moskvi. Tega boja se udeležuje 350.000 moz.
Obletnica nemškega barbarstva. Dne 28. avgusta je obhajalo belgijsko mesto Louvain žalostno petletnico kot spomin na nemška barbarstva dne 28, avgusta 1914, ko je dal pruski general Mannteufel (nomen est omen, že ime znači, da je bil ta general hudič v človeški podobi) ustreliti v mestu 200 nevojaških oseb, ne da bi te žrtve nemškega barbarstva bile kaj zagrešile. Po mestnih ulicah se je v nepreglednih vrstah pomikal dolg sprevod. Številni govorniki so z zadoščenjem naglašali, da osveta za ta grozodejstva ni izostala.
Amerika je bile odposlala na francosko bojišče 2,800.000 mož. Vsacega od teh vojakov so vežbali že v Ameriki 6 mesecev in v Franciji pa dva meseca. Predno je posegla Amerika v svetovno vojno je posedala samo 600.000 mož, po sklepu premirja pa nad 2,500.000. Od Američanov je padlo na bojiščih 50.000, ranjenih pa je bilo 260.000.
i _________:_______________
\ ■
Plaketa generala Maistra.Naš najboljši meda-ljer Anton Sever je izdelal umetniško plaketo generala Maistra v premeru 28 cm., ki je razstavljena v trgovini s pisarniškimi potrebščinami Weixel v gosposki ulici. Delo je v resnici mojstrsko izvršeno in ni V navadnem šablonskem slogu. Lepo so izražene značilne krepke poteze na čelu in na vratu. Kdor želi umetniški obraz v stanovanju in ob enem lep spomin na dneve našega vstajenja, naj si jo naroči. Dobi se za ceno 500 kron. G. Anton Sever je mlad, jako nadarjen umetnik iz krakovskega predmestja v Ljubljani, študiral je/na Dunaju umetniško akademijo pri Marschalu, izgotovil je doslej plakete Prešerna, Truberja, Gregorčiča, študijo „Slepec", ki se nahaja v Ljubljanskem muzeju. Bil je pet let pri vojakih in po vojski je to njegovo prvo delo.
Ujetniki nas pozdravljajo! Naše uredništvo je prejelo: 790 Jugoslovanov, vračajočih se iz tuž-
| nega 5-mesečnega nemškega robstva iz March-i trenka na Zgornjem Avstrijskem, pošilja vsem t prijateljem in čitateljem „Gospodarja" prisrčne | pozdrave in kliče na veselo svidenje! V imenu i vseh: Anton Kramberger.
Komanda dravske divizijske oblasti je odredila: Novinci, roj. leta 1896—1898, ki še dose-daj niso odslužili predpisanega roka v kadru in ee i naj o rekrutovati, a se nahajajo sedaj v žan-damerijski, finančni, poštni ali želežniški službi in so zato vojaščine oproščeni, morajo takoj v aktivno vojaško službovanje. V poštev pridejo oni, ki še dosedaj niso ooslužili predpisane pre-zenčne službe kot vojaki in sicer ne glede na to, je-li so bili svoječasno asentovani ali pa samo \ prebrani za črnovojniško službo. Prizadete oblasti in uradi javijo nemudoma seznam tega moštva 44. pukovski okružni komandi v Mariboru.
Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda za one tamošnje živinorejce, ki so med vojno prišli ob živino. Ker je ravno vnovčevanje plemenske govede izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem nakupovalcem pri nakupovanju in prevažanju uivine kolikor mogoče na roko.
Prireditve.
mm
V	nedeljo, dne 7. septembra.
Dne 7. septembra bo v Rogatcu velik shod dekl. Marijinih družb in Dekliških zvez za celo rogaško dekanijo. Ob 10. ari v župni cerkvi služba božja; ob 1. pop pri podružnici sv. Hijacinta zborovanje in nato večernice. — K a pela—Radenci. Prleški viso-košolci priredijo s sodelovanjem pevskega zbora iz Vučje vasi v nedeljo dne 7. septembra v Rozenberger-jevi dvorani v Radencih točno ob 4. uri pop. veselico v velikem obsegu. — Bralno društvo v Smarjeti pri Rimskih toplicah priredi popoldne po večernicah v
Srostorih gostilne »Pri novi pošti« ljudsko veselico, fa vsporedu sta dve igri: »Tri sestre« in »Dva glu ha«, petje in godba. Domačini in okoličani ste uljudno vabljeni. — Prostovoljno gasilno društvo v Grajski, vasi ima slovesno blagoslovijenje nove briz • galne in veliko ljudsko veselico na vrtu ge. Neže Rak-Slander, p. d. Kopriva. Začetek ob 14. uri. — Bralno društvo v Gornjemgradu ponovi v nedeljo ob 3. uri narodno igro »Veriga«. Čisti dobiček se porabi za popravo društvenega odra. — Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah priredi ob 3. uri popoldne pod lipami v svedi vasi veliko ljudsko veselico z raznim zanimivim vsporedom! — Ksaverij v Sav. dolini. Z ozirom na izredno slabo letošnjo pašo, sklicujemo čebelarje za gornjegrajski okraj na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, ob 10. uri v šoli v Ksaveriju. K zbo rovanju so vabljeni tudi čebelarji ljubenske čebelarske podružnice. Govori g. Valentin Pulko, nadučitelj iz Gorice.
Na praznik, dne 8. septembra:
Šolsko slavnost priredi učiteljstvo * narodne šole v Ljutomeru po večernicah v telovadnici v prid Ubožni šolski mladini s sledečim vsporedom: I. Kosi A.: »Živela troimena Jugoslavija«, spevoigra z dekla -macijami, govorom in petjem, spremljev. glasovirja. II, M. Gregorčič: »Lažnjiva Minka«. Igra v dveh dejanjih. Vstopnina po 6 K, 4 K, 3 K in 1 K. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo.
V	nedeljo, dne 14. septembra:
Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozarjamo sosedna društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati. — H očki Orli priredijo ob pol štirih popoldne pri g. županu Antonu Vernik igro „Trije ptički." — Velik mladeniški shod na B r i n j e v i g o r i pri Zrečah z začetkom ob 10. uri. — Pri S v. T o m a ž u p r i Ormožu se vprizorijo v šoli dve igri „Vse naše" in „Čevljar." Med odmori udarjajo domači tambura-ši. Po igrah prosta zabava na vrtu Cafove gostilne: srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri.
U nedeljo, dne 21. septembra:
Fantje in dekleta iz S t. Ruperta in Trnov e prirede veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre" in „Dva gluha", burko v enem dejanju. Kdor se hoče to popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne v. našo kapla-nijsko dvorano 1
Listnica ur&dmiStv«.
B. J., K a m n i c a: Ni za list. — Dopisnikom: Uredništvo smo tokrat sklenili že v sredo ob 8. uri, ker bi sicer tiskarna ne mogla lista dotiskati do četrtka zvečer. Radi tega so dopisi, došli v sredo« morali izostati. Nujne reči pridejo v „Stražo."
„Slovenski Sadjar". Te dni bo izšla 7—8 št. „Slovenskega Sadjarja". Kdor se količkaj zanima za sadjarstvo in pazljivo pregleda prejšnje letnike, ki
so nepretrgoma izhajali tudi ob najhujših časih med vojsko, mora priznati, da je list zelo koristen in neizogibno potrebo ii za vsakogar, ki hoče napredovati v sadjarstvu. Zlasti opozarjamo na sadno izbiro, kajti od pravilne izbire sadnih plemen in sadnih vrst je izvečine odvisen ves uspeh v sadjarstvu.
Naši sadjarji so v obče zelo navdušeni za zasajanje. Toda vse preveč površni in lahkomiselni so glede izbire sadnih vrst in pa glede oskrbovanja sadnega drevja. Kar kje slučajno naletijo, bodisi sadno drevo ali cepič, tisto pa poberejo, cepijo in sade, ne da bi kaj prida premišljevali, kakšna je dotična vrsta, ali je primerna za njihovo podnebje, zemljo in gospodarske odnošaje. Veliko drevja se zasadi, pa malo ga zraste in malo ga je, ki bi povoljno rodilo. „Slovenski Sadjar" se vseskozi neumorno prizadeva, da bi v tem oziru razbistril pojme in naše sadjarje po celi Sloveniji seznanil predvsem s tistimi domačimi in tujimi, starejšimi in novejšimi vrstami, ki »o na \se strani preizkušene in v vsakem oziru odgovarjajo našim potrebam.
Razun tega je pa v sadjarstvu še mnogo drugih vprašanj, za katere se naš preprost kmetovalec-sadjar ne meni prav nič ali pa premalo. Kako malo zanimanja n. pr. kažejo sadjarji zlasti za varstvo sadnega drevja, dasi bi morali vedeti, da nam razni škodljivci in bolezni uničijo vsako leto milijone vrednosti. Koliko se greši pri spravljanju sadja, pri branje vanju, pri domači vporabi in pri raznih drugili prilikah! Vse to se mora izpremeniti. Tn izpremenilo se bo, ako bodo sadjarji z veseljem in zanimanjem či-tali strokovni sadjarski list in si prizadevali ravnati se po njegovih navodilih.
Tak strokovni list je „Slovenski Sadjar", ki izhaja že 7. leto. Naroča se pri upravništvu ,»Slovenskega sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica št. 12. Naročnina znaša letnih <12 K. Dobijo se še vse letošnje številke. Tudi nekaj starejših letnikov je še v zalogi. Vsak zaveden sadjar bo nemudoma naročil „Slovenskega Sadjarja".
Davorin Zunkovič.
O ii asih naravnih strelovodih.
V obče se čudimo, da je Amerikanec Benjamin Franklin leta 1750 strelovod iznašel; o tem, da je češki župnik Prokop Diviš v Primeticili na Morav-skem že strelovod nekaj let preje sestavil, se že inan-je govori; da so pa stari Egipčani, Indi in Hebrej-ci že tudi železne in bakrene strelovode imeli, pa skoro nikomur ni več znano, čeravno to potrjujejo različni stari viri.
To so pa bili zgolj umetni strelovodi. O naravni ii se pa sploh že dolgo več ne govori, in se moramo čuditi, kako je mogoče, da se je na te že skoro popolnoma pozabilo. V prejšnjih časih je imel slovenski kmet pri hiši, • pri parni, pri kozolcu tudi svoj strelovod. To pa ni bila kaka umetna reč, temveč posadil je tik omenjenih zgradb kako visoko rasteče drevo, pred vsem lipo, topol, smreko, jelko, mecesen ali hrast; bukve nikdar, ker v to drevo še od pam-tiveka ni nikolj strela vdarila.
Namerava strela v kako tako poslopje vdariti, potem trešči v drevo, ker je znatno višje, kakor zgradba. V to svrho se je posadilo kar začetkom dvoje takih dreves. Je strela eno tako strelovodno drevo uničila, kar se je na Spodnje Štajerskem baje tekom) 35 do 40 let prilično enkrat pripetilo, potem je prevzelo ostalo drevo to službo,¡in na mesto uničenega strelovoda se je zopet novo drevesce zasadilo. Takim potom je bila strelovodna I varnost vedno zajamčena.
Se v mojih mladih letih sem slišal večkrat o-pazko, da je to in ono posestvo manj vredno, ker nima proti streli priskrbljenih nikakih priprav. In kako je to danes? Danes nima kmet ni enega ni drugega strelovoda; k večjemu si| da svojo hišo , ali svoj kozolec zavarovati; da pa v kritičnem položaju nastalo skodn samo deloma vrnjeno dobi, na to ne misli, in še manj, da strela lahko tudi njega ali njegove svojce pogubi.
Svetujemo toraj naširA kmetom,, naj. se pobrigajo povsod za naravne strelovode, posebno pa še zato, ker so ti neprestano zanesljivi, umetni pa nikdar. Bati se je namreč vedno, da je umetna strelovodna priprava kje prekinjena, za kar nihče ne ve, in potem je še nevarnejša, ker sicer1 zračno elektriko vleče na se, ali ni več sposobna je odvoijiti v podzemeljske vodotirne plasti.
Naj bi se predvsem naše učiteljstvo na deželi pobrigalo za to, da dobi vsak hram, vsaka klet, vsak kozolec svoja strelovodna drevesa. Treba je samo mladine tega učiti; treba je opozoriti na nesrečne slučaje, kojih,je žalibog povsod dosti na razpolago, in dobra reč se bo že ukorellinila.,Razun tega se mora še omeniti, kako prijetna' je pri hiši v letni vročini hladna lipina senca, katera tudi neznosno ogretje stanovanja prepreči. Kako lepo bi i pa sploh bilo, ako bi stala pri vsaki slovenski hiši visoka lipa kot znak, da tu prebiva oni rod, koji ljubi in časti najuglednejše slovansko drevo 1
Razun lipe bi pa ne priporočal v, naših krajih drugih dreves proti streli saditi, posebno pa topola ne, ker je to drevo jako nečisto in goji vsako vrsto mrčes. Ker je pa lepiii lipovih drevesc navadno težko dobiti, bi bilo umestno, če bi se učiteljstvo za to pobrigalo in si male lipne drevesnice napravilo. Za naše bolj vlažne kraje se posebno priporoča pesten-je velikoperesne lipe (tilia grandiiolia), ker pri nas ta vrsta izborno odgaja.	' *
Na tak način strnemo ob enem koristno, prijetno in narodno ugledno reč. In ko bomo enkrat zopet vsi pod svojo lipo složno sedeli, bomo s tem tudi svetu pokazali, da se ne .bojimo ne strele izpod neba in so-vrofnikov na zemlji še manj.

IIa K
ni
(SCi »J
8odsrjl za vinsko trgovino so pro- j Tliip	nrOflll '
ti dobri plačivni hrani sprejmejo. -A-LlSv- ilcl 1 U »uj •
OVU&l ¡1 LB. Vllioau	5U
ti dobri plašivni hrani sprejmejo Več, se izve Tegettin ffovi ulici 21 II. ndst. Maribor.	285 i
Pri svinčena??! rudokspu j
v Mežici na Koroškem je razpi- i sano mesto samostojnega |am> 5 marca. Prošnje s prepisi šolskih j ¡n službenih spričeval tef z navedbo plače, se naj vložijo naj-pezneje do 1. septembri t. 1. I)iž. nadzorstvo in upravništvo v Mežici.	294
■"aTaTilMi iBsisaRH
m
Pohištvo |
najboljše kakovosti izdeluje 2 in prodaja po nizkih cenah j
Obrtna sadrnga mizarskih jg mojstrov v KiREBOBU, ^ Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni § mizarski les. 63 ®
a
Enpim vsako množino prebrane fižole ter lepih suhih gob po najboljši . ceni. — Prodajam tudi pristno domačo slivovko, dobro vino ter jabolka samo v večjem po najnižji ceni. Franc Peteline, Zg. Polskava pri i'ragerskem. 271
Rdsče malino za eksport kupuje „Balkan" trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Du-
na
Dvonadstropna hiSa, soinčna strau, hišnega in oiičinssega davka prosta se proda za 120 000 K še ena' t ki se proda za li-o.im K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se pr, da za K 140.000 K Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imou.teD prostor s prodajalnico se preda za 150.0« 0 K. Josip Nekrep, Mozartova ulita 59, Maribor. 1570
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvaril
1 jngoslov. posredovalnico za na&up i» prodajo posesten in hiš
v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamin Ipavčeva cesta štev. 12.
Komeričky Miloš. 1459—225
Proda se hrastove stebre, stopnje (statie,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 69, Maribor.
1477
Deček 7 in pol leta 3tar se da na hrano. Te*getthoffova cesta 49, vrata 13, dvbrišče. Maribor. 350
r^ep lionj
176 cm visok ae zamenja za mla-

185
ne pismene ponudbe.
P«r» e,cS «
Železna napisna tabla za tvrdke. 6 m dolga, 1"60 m visoka in kompletna železna sssalka za vodnjak s kolesom. Povprašati pri Mestnem kopališču ilaribor.
1529—808
Za3Yiničarije
se sprejmejo 3 viničar-ske družine pri g.
F* C* Schwab
PtnJ, Glavni trg. 312
OKOVI
za postelje se prodajo na drobno in debelo pri „Klacreks Zadrugi" Crajekl trg 3, marlb«?.
¡UKAN EC
(cvirn)
1 klopčič = 366 m črn št. 24, 30, 36 bel St. 24, 30. 36 1 klopčič ... K 6— 1 dacat .... K 69 —
Kom. skladliče
10JZIJ shiuSEK.
Maribor Glavni trg št. 6
Dve asi«II
I	in ena srebrna ura, sodi za ben-
j	cin in raznovrstno pohištvo se
i	proda v Heugasse 4. Maribor,
i	1517—304—164
i OGLAS.
} Lnžnl kamen, za kuhanje mila, pralno in toaletno milo, vrči za med in mast, škafi za vodo, čajna esenca najboljša, sir trapist in Grojer, sukanec, ducat od 48 kron dalje in domače platno se dobi najceneje pri
Alojziju Olifčiž, Ljubljana
1501 Staritrg 2.	276
Proda se;
] Železna napisna tabla
za tvrdke 6 m dolga, 1'60 m vi-\ soka in kompletna
: železna sesalka za vodnjake
I s kolesom. Povprašati pri jiest-1 nem kopališču, Maribor. 319
i ¡ac Oblek©
i od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno j delo, vsake velikosti, izborne ka-i kovosti izdeluje točno in solidno
i ter prodaja
ALOJZIJ A BBEI TEB,
| Maribor, Dravska uliaa št. 15, !	(pri starem mosta). 719
3200, na naslov v uredništvo tega lista.	348
Preda so lepo kmečko posestvo 2 in pol ure nad Mariborom v ravnini blizu železnice. Kdor želi kupiti, naj vpraša pismeno R. Ldpfinger, Cvetlična ulica 8, Maribor.	330
Uiničgrja lica
baron TWICKEL, Maribor. 828
CIA3ER s 4—6 delavskimi močmi se sprejme pri g. Ogrizek, Sturm-berg Pesnica.	340
Lepa Jabolta kg 240 K, prodaja August Sehrok, Viktringhoffova ulica 12, Maribor. -	S?7
SUHE OOBE,
kumno in druge deželne pridelke kupuje SEVER & Komp. Ljubljana.	333
Knpl se parna žaga. Ponudbe poslati na družbo „I VIP FX" v Ljubljani.	334
Ovčjo volno kupi po najvišji ceni I. Oswald, Velikovec, Koroško.
331
Prldcega delazmožnega viničarja s 4 delavskimi močm' so sprejme proti ugodnimi pogoji pri Fricu VVinkler v Rošpohu 116 na „baronovem" pri «fariboru. 332
Hlapec 30 let star, želi stalne službe, trezen in pošten, izkušen pri konjih, živini in vseh gospodarskih opravilih. NaBtop takoj ali pozneje. Vinko Ratej, Nova vas 2, pošta Konjice.	344
Kmetska oseba se išče za vino-gra, vešča sadjereje in zelenjave, kakor tudi v vseh panogah kmetijstva in živinoreje, mora povsod delati zraven, na lepo posestvo. Ponudbe pod_Poštena" na anonč-no pisarno Rudolf Gaisser, Maribor.	346
'
suhe, jurčke (krauše ali globanje) suhe iesičke, ovčjo volno, kakor tudi rdeče maline, kupuje po najvišji ceni Pavle Starovašnik, eksport gob in deželnih pridelkov Vitanje, Štajersko.	316
Učenca za trgovino išče iz dobre in poštene hiše. Franc Perger, trgovec v Dobovi. Išče tudi pridno, pošteno, samostojno kuharico srednje Btarosti. Plača po dogovora.	347
Lepo posestvo jc na prodaj. Obstoječe iz njiv, travnikov in 20 oralov gozda, vsega skl paj je 30 oralov, za ceno 100.000 K za izplačati je v gotovino in le resni kupci se vabijo. Sp. Kapla, p. Brezno.	841
Žrmlje so na predaj iz prave roga čke rude, lehko zraven mletve sedi, ker grejo čiBto lahotno Cena 800 K. Naslov v upravi. 338
Opekarna v Racah
prodaja od 1. septembra 1919 naprej zopet svoje priznane prvovrstne izdelke, kakor razno opeko in vsakovrstno drugo strešno opeko, zidno opeko, cevi za dre-maže itd.	336
Spre|me se dijak na stanovanje in hrano. Več pove uprava.
1530—825
Jaz podpisana Marija Naglic, posestnica v Ljubečni št 1 izjavljam tem potom, da so biie » eresnične yesti. katere sen razširjala med ljudi zoper Martina Krajn?, posestnikov* ga sina v Ljubečni in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega p .»stopanja.
342	barija Naglil
C2?-".
Slavna zaloga in zastopstvo p&jedefybh stroje r
Iwan Hajny ss Hi
Tegetthoffava cesta it. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelne, mlatilnice, žitne čistilne mline, sa^je in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-rezmee, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebro izvrstro pocinkane brzoparilnike, drobilne irline kakor tudi inštaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carme in tovornine.	1586-349
Usakoursino špecerijska in kolonijslno blago na debelo in drobno razpečava :: na novo ustanovljena trgovina ::
Arst
očnik
CELJE, 6'aini O.
Najboljša žgana in surova kav?, cikorija. milo, vseh vrst, moka, riž, pristno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za :: obleko, konjak itd.
329
\ a si svež i
m ms,
jvms
v Ljutomeru se bodo vršili 16. septembra, 14.
oktobra, 11. novembra in 16. decembra.
335	Županstvo.
FRAHC SARINI, Ma^hm-,
G&9p.'-s&£k ulic j?»
Kolomez Ia jasnoplavi v zabojčk.h a V», 1) 2, 5, 10
in v celih sodih. Kremo fino za čevlje v vseh velikostih. Voščilo „	. (biks) v okroglih in oglatih škat-
ljicah
Vaselin-kožno mast. Kožno apreturo Kožno črnilo Indigo modrilni esenc
„	., papir in drnge potrebščine.
Razpošilja se vsaka množina samo na trgovce. . Prosim zahtevajte cenik!
kupi vsako množino Kuilc&lf F«J'*©c v Mozirju.
Cena po dogovoru z vzorci.
I
8
kssss > ig
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
mirenska „Čevljarska zadruga" v Vrbovoa
.......... 1 pri Mozirju.	1
čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teis-tine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, žeDske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene. usnja se dvigajo, zato naročite čimprej! Pri večjem odjemu primeren popust I
Prodajalna tudi v Celju „Narodni dom".
Zmerne cene! Zahtevaite cenike ! 126S

rovame
zoper Škodo "sni
požara!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska 1563
Vzajemna zavarovalnica.
Glavni zastop za naše obmejne kraje je v C siju (Breg); v M&riborn daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; V Kamilici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
FERD
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, Flosarjeva ul. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila.
1486—151
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd.
rabite košare,
te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah v
PLETAHS
v Strnišču pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje tudi druga, v pletarsko stroko spadajoča dela. 1563 Zahtevajte ponudbo!
OTVORITEV HOTELA
Otvoril sem
1
ITEL« GRAD
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
^aribo', Mozartova ul 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
SPOPHJEŠTAJERSK*
LJUDSKA POSOJILNICA
B*b Ki Z III XI
V MARIBORU, STOLNA ULICA 6
Obrestuje hrsnihe iloge po 3 odstot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uwdne ure svetlo in četrtek od 9. do 12. «pg, v ssbot© cid 8. do 12. ure
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje,
stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO FARI
POBREZJE PRI MARIBORU
NASIPNA ULICA 29.
Špecijaliteta:
Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. Popravljalnica vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
1 Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupim i staro železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov |	v tovarni.	1514—293
(dosedaj Sandurirt)!
V SLOVENJGRADCU
kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt, in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzia in topla jedila. Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in debelo, za razpošiljanje od
56 litrov naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča
Andrej Oset, HOTEL BEOGRAD, Slovenjgradec.
Rezan in okrigel les, tramove, drva, oglje
kupuje vsako množino
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
337	kupi vsako množino po
siijvišiihcinih
BIRKMAIER
veletrgovina Maribor, TegetthiifoTa cesta 77.
Najnovejše!
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci 1 Sežite po znameniti knjigi!
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji 1
Odvetnik dr. Ferdo Miiller
poprej v Celovcu, naznanja, da otvori s 25. fv gustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi alici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Maribora.
1530—307—167
Odvetnika atej
!
m
dr. Franjo Lipol
naznanjata, da sta otvorila w Mariboru, Marijina ulica šteir. £0
Telefon št. 112.
343
M. U. dr. Ivan JureČko
ordinira od 8—12 in 13—17 ure
174 v Grajski uiici št. 12 v MARIBORU, ims-s*
Mestni magistrat Maribor.
Št. 12971.
Ker se ni pojavil od časa zadnje ugotovitve pasje steklne v Mariboru noben nov slučaj te kužne bolezni, razveljavijo se v smislu § 30 vse veterinarno vainostne naredbe §§ 41 in 42 zakona o živalskih kugah z dne 6. 8. 1919 drž. zak. 177 in k temu izdanik veterinarno varnostnih odredb.
Pasji zapor se s tem razglasom za mesto Maribor razveljavi.
Ob enem se pa ponovno opominja, da je prepovedano pse jemati v gostilne, kavarne in javne lokale.
Maribor, dne 20. avgusta 1919.
316
Vladni komisar : dr. Pfeifer, s. r,
>Iestni magistrat Maribsr.
Št. 12673
RAZGLAS.
Po mestnem uradnem živ. zdravniku se je dognalo, da je v Mariboru še več garjavih konj, kateri niso v nobeni živ. zdravniški oskrbi. Ker so garje kužna bolezen, katera ni samo na živa! temveč tudi na človeka prenosljiva, poživljam v smislu § 17 zak. o živinskih kugah z dne 6. avg. 1919 drž. zak. 177 in temu izdanih veterinarno varnostnih odredb, da vsi posestniki, ki imajo garij sumljive konje, iste najkasneje tekom enega tedna ustmeno prijavijo mestnemu urad. živ. zdravniku g. Hinterlechner-ju.
Proti posestnikom, kateri bi to opustili, se bode v smislu § 63 cit. zak. radi prestopka te odredbe, najstrožje postopalo. Prestopke te določbe kaznuje sodnija z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev ali z denarno globo od 50—2000 K, oziroma z zapbrom od 3 mesecev do 2 let, ako je bilo razširjanje bolezni združeno z veliko nevarnostjo za kmetijstvo.
Maribor, dne 20. avgusta 1919.
317
Vladni komisar r dr. Pfeifer, s. r.
Križevska
OPEKARNA
v Kriievcih pri Ljutomeru»
ima veliko zalogo
dobro ožgane zidne opeke
na razpolago.
Cena po dogovoru.
»	m založil«-: Kat. tiskovne	o.
.Odgovorni urednik: Frauio 2et>ot.
Križevska opekarna.
-s_
311
Tisk tisi:.:roe sv, Cirila v Mariboru«