POZNAVANJE DEMENCE 
IN PODPORE OSEBAM 
Z DEMENCO MED
OBISKOVALCI
ZDRAVSTVENIh DOMOV
V SAVINJSKI REGIJI
KNOWLEDGE OF DEMENTIA AND
SUPPORT FOR PEOPLE WITh
DEMENTIA AMONG VISITORS OF
hEALTh CARE SERVICES IN ThE
SAVINJSKA REGION
AVTORJI / AUThORS:
Teja Glavnik, mag. farm., spec. klin. farm.1
mag. Brina Felc, univ. dipl. prav.2,3,4
asist. dr. Janja Jazbar, mag. farm. 5
doc. dr. Zlata Felc, dr. med., spec.2, 3 
1 Splošna bolnišnica Murska Sobota, 
Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota 
2 Visoka zdravstvena šola v Celju, 
Mariborska cesta 7, 3000 Celje.
3 Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč 
pri demenci Spominčica Šentjur, 
Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur.
4 Okrožno sodišče v Celju, Civilni oddelek,
Prešernova 27, 3000 Celje.
5 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 
Katedra za socialno farmacijo, 
Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: brina.felc@gmail.com
POVZETEK
Zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco
narašča. Z uporabo ustreznega načina podpore
lahko ustvarimo primeren odnos laične in strokovne
skupnosti v arhitekturno prilagojenem okolju, v ka-
terem so osebe z demenco in njihovi svojci razum-
ljeni, spoštovani ter uživajo podporo. Namen razi-
skave je bil pridobiti podatke o poznavanju demence
in poznavanju podpore osebam z demenco v Sa-
vinjski regiji. Izvedli smo presečno raziskavo s po-
močjo strukturiranega pisnega vprašalnika med
odraslimi obiskovalci štirih izbranih zdravstvenih do-
mov. Vprašalnik je izpolnilo 161 anketirancev, med
njimi 35 (21,7 %) sorodnikov oseb z demenco. Pov-
prečna ocena poznavanja demence (standardni od-
klon) je znašala 9,4 (1,6) od 12 možnih točk. Boljše
poznavanje demence so pokazali anketiranci z višjo
stopnjo izobrazbe (model multiple linearne regresije,
p < 0,05), ostale spremenljivke niso pokazale stati-
stično značilne povezave s poznavanjem demence.
Odgovori na vprašanja o poznavanju podpore ose-
bam z demenco v lokalnem okolju so pokazali na
potrebo po ozaveščanju o programih podpore. Do-
datni izobraževalni programi in kampanje, ki po-
udarjajo pomen vseh stebrov podpore osebam z
demenco, bi lahko pripomogli k oblikovanju osebam
z demenco prijaznih skupnosti. 
KLJUČNE BESEDE: 
osebe z demenco, podpora, poznavanje obisko-
valcev zdravstvenih domov, Savinjska regija
ABSTRACT
Due to the aging population, the number of people
with dementia is increasing. By using the appropri-
ate method of support, we can create an appropri-
ate relationship between the general and profes-
sional community in an architecturally adapted
environment in which people with dementia and
their relatives are understood, respected and enjoy
support. The purpose of the research was to obtain
data on knowledge of dementia and knowledge of
support for people with dementia in the Savinjska
region. A cross-sectional survey was conducted
using a structured written questionnaire among
adult visitors to four selected health centers. The
questionnaire was completed by 161 respondents,
210
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
vzeli, razporejanjem jemanja odmerkov preko dneva in ra-
zumevanjem sistema elektronskih in obnovljivih receptov
(4). V lekarnah je prišlo v zadnjih letih tudi v Sloveniji do
razvoja farmacevtskih svetovalnih storitev, ki so v veliko
pomoč in podporo osebam z demenco in njihovim svojcem
pri zdravljenju z zdravili (7). Dodatna podpora laične in stro-
kovne skupnosti omogoča osebam z demenco, da v do-
mačem okolju čim dlje samostojno in kakovostno živijo,
ter spodbuja njihovo aktivno družbeno vključenost. Svoj-
cem, ki so večinoma njihovi neformalni oskrbovalci, omo-
goča, da ostanejo v delovnem razmerju čim dlje. Z uporabo
primernega načina podpore lahko ustvarimo primeren od-
nos laične in strokovne skupnosti v arhitekturno prilagojeni
skupnosti, v kateri so osebe z demenco in njihovi svojci
razumljeni, spoštovani ter uživajo podporo (5, 7). 
1.1 OSEBAM Z DEMENCO PRIJAZNA
SKUPNOST 
Osebam z demenco prijazna skupnost je okolje, kjer so
spoštovani in se vključujejo v družbo, saj upoštevamo nji-
hove pravice in zmožnosti (10). Pri oblikovanju takšne skup-
nosti so poleg strokovnih organizacij pomembne nevladne
organizacije. V Sloveniji je najbolj aktivno Združenje Spo-
minčica – Alzheimer Slovenija (2, 11, 12). Leta 2017 je
združenje v prostorih Urada varuha človekovih pravic odprlo
prvo demenci prijazno točko (11, 13). Demenci prijazna
točka je namenjena predvsem osebam z demenco v zgod-
nji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, pa tudi njiho-
vim svojcem in drugim, ki se srečujejo z njimi. Usposobljeni
zaposleni na demenci prijazni točki nudijo informacije, kako
prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z ose-
bami z demenco in kam jih usmeriti po nadaljnjo pomoč.
Z ustrezno komunikacijo jim zagotavljajo dostojanstvo,
spoštljivo obravnavo in varno okolje. Podobno vlogo imajo
varne točke za starejše, ki jih je že leta 2014 v Savinjski
regiji začelo odpirati Združenje zahodnoštajerske pokrajine
za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur (Spominčica
Šentjur), prostovoljno regijsko združenje za pomoč pri de-
menci (14, 15). Po predhodnem izobraževanju zaposlenih
je v mrežo varnih točk za starejše vključenih deset različnih
delovnih organizacij, med njimi obe lekarni, nekaj varnih
točk za starejše so vzpostavili tudi v drugih krajih po Slo-
veniji. Cilji vzpostavitve varnih točk so enaki kot pri vzpo-
stavitvi demenci prijaznih točk. Naziv varna točka za sta-
rejše, ki prvenstveno služi osebam z demenco in njihovim
svojcem, se je ohranil, ker je na podeželju še vedno prisotna
stigma, povezana z demenco (10). Poleg ustanavljanja var-
nih točk za starejše se Spominčica Šentjur posveča infor-
1UVOD
Zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco na-
rašča tudi v Sloveniji. Po podatkih organizacije Alzheimer
Europe je bilo leta 2018 v Sloveniji 34.137 ljudi z demenco,
do leta 2050 pa naj bi se število podvojilo (1, 2). Sindrom
demence pomeni izraz za skupek simptomov, ki so posle-
dica možganske bolezni, običajno kronične ali napredujoče
narave. Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bo-
lezen, ki je nasploh ena najpogostejših kroničnih napredu-
jočih bolezni. Kaže se z motnjami višjih živčnih dejavnosti,
kot so spomin (izrazitejše so spominske težave za nedavne
dogodke), mišljenje, orientacija, prepoznavanje, razume-
vanje, računanje, sposobnost učenja ter sposobnost be-
sednega izražanja in presoje (1, 3). O demenci ozaveščena
družba je seznanjena s pravicami in težavami oseb z de-
menco, omogoča jim dostop do informacij, izobraževanja
in vključevanje v družbo v skladu z njihovimi zmožnostmi
ter optimizacijo terapije (4–9). Oblikovanje demenci prijaz-
nega fizičnega in socialnega okolja pomeni, da so osebe z
demenco čim bolj samostojne, aktivne in družbeno vklju-
čene. Pri tem ne smemo spregledati polifarmakoterapije
in sočasnih bolezni pri osebah z demenco, ker demenca
poveča tveganje za nepravilno uporabo zdravil (4, 7). Osebe
z demenco pogosto iščejo pomoč v lekarni, ker imajo te-
žave pri jemanju zdravil, npr. s pozabljanjem, ali so zdravila
211 farm vestn 2022; 73
including 35 (21.7%) relatives of people with de-
mentia. The mean dementia knowledge score (stan-
dard deviation) was 9.4 (1.6) out of 12 possible
points. Better knowledge of dementia was shown
by respondents with a higher level of education
(multiple linear regression model, p <0.05), other
variables did not show statistical significance. An-
swers to questions about knowledge of support for
people with dementia in the local environment indi-
cated the need to raise awareness about support
programs. Additional education programs and cam-
paigns highlighting the importance of all pillars of
support for people with dementia could help create
dementia-friendly communities.
KEY WORDS: 
awareness of visitors of health care services, per-
sons with dementia, Savinjska Region, support
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
miranju javnosti o demenci in možnostih za njeno prepre-
čevanje. Vodstvo in sodelavci uresničujejo svoje poslanstvo
tako, da organizirajo strokovna predavanja v sproščenem
vzdušju kot »Alzheimer cafe«, okrogle mize, vodijo skupino
za samopomoč, izdajajo brošure, knjige ter glasilo Dotik
spomina (14).
S skupnimi napori strokovnih in nevladnih organizacij so v
svetu že preoblikovali nekatera mesta v demenci prijazna
mesta, prvo evropsko je belgijski Bruges (16). Pri preobli-
kovanju so uporabili model štirih stebrov podpore. Model
temelji na izboljšanju podpore osebam z demenco na štirih
področjih: ljudje, prostor, socialna mreža in strokovne
službe (5).
1.1.1 Ljudje 
V osebam z demenco prijaznih skupnostih se družinski
člani, prijatelji, sosedje, sokrajani, zdravstveni in socialni
delavci ter družba primerno odzivajo na potrebe oseb z
demenco, saj so informirani o demenci in poznajo njihove
pravice (8). Postavljajo jih v središče vključujoče družbe,
izkazujejo jim spoštovanje in podpirajo njihovo aktivno vlogo
v družbi. Povezujejo se z lokalnimi in nacionalnimi prosto-
voljnimi društvi za pomoč pri demenci, ki organizirajo pro-
stovoljne vire pomoči zanje in njihove svojce, kot so npr.
skupine za samopomoč in redna strokovna srečanja. Stro-
kovna srečanja potekajo v sproščenem vzdušju kot sreča-
nja »Alzheimer cafe«, kjer na javnem kraju spregovorijo o
demenci strokovnjaki in obiskovalci (17). 
1.1.2 Prostor
V osebam z demenco prijaznih skupnostih so notranji in
zunanji prostori arhitekturno prilagojeni in varni, ustrezna
je prostorska ureditev stanovanja, ki omogoča enostavno
gospodinjstvo, soseščina je dostopna, prevozna sredstva
pa dosegljiva. Prostorska ureditev, ki v veliki meri sledi po-
trebam starostnikov, jim omogoča, da živijo samostojno v
skladu s svojimi zmožnostmi. Ustrezna ureditev ugodno
vpliva na njihovo orientacijo, omogoča jim varen dostop
do prevoznih sredstev, trgovin, bank, pošte in drugih usta-
nov ter olajša samostojno gibanje npr. po krožnih spreha-
jalnih poteh (18). 
1.1.3 Socialna mreža 
Pomembno je dobro sodelovanje vseh deležnikov, ki ko-
municirajo, sodelujejo in skupaj načrtujejo najustreznejšo
podporo za osebe z demenco in njihove svojce. Najpogo-
stejši vzrok demence, Alzheimerjeva bolezen, je namreč
še neozdravljiva in lahko čas od diagnoze do smrti traja
zelo dolgo (4, 19). Mreža demenci prijaznih točk zagotavlja,
da so osebe z demenco aktivno vključene v lokalno skup-
nost, kjer so obstoječi prostori in storitve in znanje zapo-
slenih prilagojeni njihovim potrebam (11). 
1.1.4 Strokovne službe (zdravniška, socialna,
lekarniška)
Skupaj so zdravniška, socialna in lekarniška služba lahko
opora osebam z demenco in njihovim svojcem, ki pri dol-
gotrajni skrbi potrebujejo čvrsto podporo (4, 7, 20–25).
Zdravstvena stroka večine demenc še ne more ozdraviti,
zato je pomembno pravočasno ukrepanje v skladu s sta-
dijem bolezni in klinično sliko (20). Pravočasna diagnoza
demence in zgodnja obravnava oseb z demenco sta zelo
pomembni, sicer jih svojci zaradi neprepoznanih bolezen-
skih znakov pogosto ne razumejo in mislijo, da so enosta-
vno hudobni. Poleg tega je pomembno spoštovanje njiho-
vih pravic do informiranosti in odločanja o svojem
zdravljenju (8). Zaposleni v primarnih zdravstvenih ustano-
vah se prilagajajo njihovim potrebam in v skupnosti podpi-
rajo zdrav življenjski slog tudi zanje ter prek medijev se-
znanjajo javnost z bolezenskimi znaki za hitrejše
prepoznavanje demence in pravilno ukrepanje (20, 25, 26).
Socialna služba izvaja ukrepe za preprečevanje socialne
izključenosti oseb z demenco, saj jih zaradi okrnjenih spos-
obnosti okolje hitro socialno izolira. Kljub temu pa osebe z
demenco, ki izgubijo sposobnost za besedno izražanje,
še vedno lahko ohranjajo druge komunikacijske spretnosti,
kot je interakcija, podprta z mimiko obraza, očesnim sti-
kom, držo, dotikom in gibi. Zato je pomembno, da jim s
pomočjo socialne službe omogočimo njim prilagojeno akti-
vno sodelovanje v družbi (21).
Sodelovanje pri zdravljenju z zdravili je pri osebah z de-
menco zaradi upadanja kognitivnih funkcij težko zagotoviti.
Slabše sodelovanje pri zdravljenju z zdravili lahko vpliva na
poslabšanje oz. hitrejše napredovanje bolezni, tako de-
mence kot drugih kroničnih bolezni, ki jih oseba z demenco
pogosto ima. Z namenom izboljšanja sodelovanja pri zdra-
vljenju z zdravili, izboljšanju pravilne uporabe zdravil in od-
pravljanju morebitnih težav pri zdravljenju z zdravili v lekarnah
izvajamo storitev pregled uporabe zdravil. Gre za svetovalno
storitev, kjer se magister farmacije z dodatnimi znanji za iz-
vajanje pregleda uporabe zdravil z bolnikom zasebno v pro-
storu za svetovanje pogovori, natančno pregleda zdravila
in morebitna prehranska dopolnila, ki jih bolnik jemlje, in
pripravi tudi osebno kartico zdravil – seznam zdravil z na-
potki, kdaj in na kakšen način jih je potrebno jemati in za
kakšen namen so bila predpisana. Osebna kartica zdravil
je v veliko pomoč bolniku samemu, pri napredovali bolezni
pa predvsem svojcem oz. skrbnikom (3, 4, 22, 23).
212
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
Osebe z demenco zelo pogosto sočasno prejemajo ve-
liko število zdravil, ki lahko poslabšajo simptome de-
mence in na tak način poslabšajo kakovost življenja bol-
nika. Predvsem so bolniki z demenco bolj občutljivi na
zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na centralni živčni sistem
in poslabšajo kognitivne funkcije, zaradi česar tudi slabše
prepoznavajo morebitne druge neželene učinke zdravil.
V veliko pomoč pri optimizaciji terapije je lahko zdravniku
tudi farmacevtska svetovalna storitev farmakoterapijski
pregled, ki jo izvajajo magistri farmacije, specialisti klinične
ali lekarniške farmacije, ki so pridobili dodatna znanja za
izvajanje te storitve. Ta storitev je v primerjavi s pregledom
uporabe zdravil v prvi vrsti namenjena zdravniku, poteka
pa lahko tako v zdravstvenem domu v okviru ambulante
farmacevta svetovalca, kamor bolnika napoti družinski
zdravnik, ali v bolnišnici kot konziliarni pregled oz. v okviru
rednega dela kliničnega farmacevta na oddelku. V okviru
te storitve farmacevt na podlagi informacij, ki jih pridobi
iz zdravstvene dokumentacije in od bolnika, pregleda
bolnikovo terapijo in glede na prepoznane težave pri
zdravljenju z zdravili predlaga lečečemu zdravniku za-
menjavo zdravila za bolj primerno za posameznega bol-
nika (7, 24).
2NAMEN 
Namen raziskave je bil v okviru Spominčice Šentjur pridobiti
podatke o poznavanju demence med odraslimi obiskovalci
štirih izbranih zdravstvenih domov v Savinjski regiji in ugo-
toviti, kakšno je njihovo poznavanje podpore osebam z
demenco v lokalnem okolju. Pridobljeni podatki bi lahko
bili v pomoč pri pripravi načrta delovanja prostovoljnega
regionalnega društva za pomoč pri demenci, in sicer kot
izhodišče za predlog ukrepov.
3METODE
Izvedli smo presečno raziskavo med odraslimi obiskovalci
štirih zdravstvenih domov v Savinjski regiji. Zbiranje poda-
tkov je temeljilo na kvantitativnem raziskovalnem pristopu
z uporabo anketnega vprašalnika.
3.1 PREISKOVANCI
Raziskavo smo izvedli med odraslimi uporabniki v štirih
zdravstvenih domovih v krajih s primerljivim številom pre-
bivalcev v Savinjski regiji: Šentjur pri Celju, Laško, Šmarje
pri Jelšah in Žalec. Po predhodnem soglasju vodstva vseh
štirih izbranih zdravstvenih domov smo podatke za razi-
skavo zbirali v obdobju od 31. 1. 2018 do 15. 2. 2018.
Medicinska sestra je v vsakem zdravstvenem domu v ča-
kalnici pred ambulanto izbranega zdravnika oz. zdravnice
naključno povabila k sodelovanju v raziskavi po 60 obi-
skovalcev in jim obrazložila, da gre za anonimno in prosto-
voljno raziskavo. Anketiranci so anketni vprašalnik izpolnili
samostojno med čakanjem.
3.2 UPORABLJENA ORODJA
Uporabili smo strukturiran pisni vprašalnik, narejen na os-
novi vprašalnika, ki so ga leta 2017 uporabili Glynn in sod.
(9), in dopolnjen in predelan na osnovi pregleda domače
literature (10). Anketni vprašalnik smo oblikovali za enkratno
uporabo pri tej raziskavi. Prevod ter vsebinsko in formalno
plat poskusnega anketnega vprašalnika sta pregledala
strokovnjaka s področja medicine in statistike. Dodatne
validacije vprašalnika nismo izvedli. Zanimalo nas je pred-
vsem, v kolikšni meri anketiranci poznajo osnovna dejstva
o demenci, in ugotoviti, če poznajo storitve, ki jih lokalno
okolje nudi za podporo osebam z demenco. Vprašalnik je
v prvem delu obsegal 12 trditev o poznavanju demence:
vzroki, razširjenost, vrste demence in vpliv demence na
okolje, v katerem oseba z demenco živi. Spremenljivko
poznavanje demence smo izračunali kot seštevek pravilnih
odgovorov na prvih 12 vprašanj o poznavanju demence,
vsak pravilen odgovor je štel eno točko, nepravilen nič
točk. V drugem delu vprašalnika je bilo 11 vprašanj o po-
znavanju načinov podpore osebam z demenco po posa-
meznih stebrih – ljudje, prostor, socialna mreža in strokovne
službe. V zadnjem delu smo spraševali po osnovnih de-
mografskih podatkih anketiranca (spol, starost, izobrazba,
sorodstvo z osebo z demenco). 
3.3 STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV
Velikost vzorca (N = 240) smo določili na podlagi števila
spremenljivk (12 spremenljivk oz. kategorij spremenljivk,
pomnoženo s faktorjem 10) v predvidenem modelu multiple
regresijske analize in pričakovanega 50-odstotnega odziva
na anketni vprašalnik. Statistična analiza podatkov je ob-
213 farm vestn 2022; 73
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
segala opis demografskih značilnosti vzorca ter opis po-
znavanja demence in poznavanja podpore osebam z de-
menco z metodami opisne statistike. Dodatno smo izvedli
analizo sočasnega vpliva demografskih značilnosti oseb na
poznavanje demence z modelom multiple linearne regresije.
Odvisno spremenljivko v modelu je predstavljalo poznavanje
demence (vsota pravilnih odgovorov na 12 vprašanj o po-
znavanju demence). Neodvisne spremenljivke v modelu so
bile spol (moški, ženski), starost (numerična spremenljivka),
izobrazba (osem stopenj po veljavni slovenski nomenklaturi:
nedokončana osnovna šola, osnovna šola, dveletno nižje
poklicno izobraževanje, triletno srednje poklicno izobraže-
vanje, štiriletno srednješolsko izobraževanje, višješolski in
visokošolski strokovni program (1. bol. st.), univerzitetni
program in magisterij stroke (2. bol. st.) ter specializacija,
magisterij znanosti, doktorat znanosti) in sorodstvo z osebo
z demenco (da, ne). Statistično značilnost smo opredelili s
stopnjo tveganja α = 0,05. Statistično analizo smo izvedli v
programih IBM SPSS Statistics in MS Excel.
4REZULTATI
Rezultati so prikazani v treh podpoglavjih. V prvem pod-
poglavju so prikazane značilnosti vzorca, v drugem po-
znavanje demence in v tretjem poznavanje podpore za
osebe z demenco. 
4.1 ZNAČILNOSTI VZORCA
Z anketiranjem se je strinjalo 240 obiskovalcev v vseh štirih
zdravstvenih domovih (ZD), na vprašalnik jih je odgovorilo
166 (69-odstotni odziv). Odzvalo se je 56 obiskovalcev ZD
Šentjur (93 %), 51 obiskovalcev ZD Laško (85 %), 44 obi-
skovalcev ZD Šmarje pri Jelšah (73 %) in 15 obiskovalcev
ZD Žalec (25 %). Značilnosti oseb, vključenih v raziskavo,
so predstavljene v preglednici 1. Osebe so bile stare od
20 do 82 let s povprečno starostjo (SD) 48,6 (14,1) let.
Približno dve tretjini oseb (62,3 %) je bilo ženskega spola.
Med osebami v raziskavi je bilo 35 (21,7 %) sorodnikov
oseb z demenco.
4.2 POZNAVANJE DEMENCE
Posamezna vprašanja o poznavanju demence in deleži
pravilnih odgovorov so predstavljeni v preglednici 2. Več
kot 95 % oseb je odgovorilo pravilno, da je zgodnje odkri-
vanje demence pomembno, da število obolelih strmo na-
rašča po 65. letu starosti in da je demenca bolezen mo-
žganov zaradi različnih vzrokov. Po drugi strani skoraj
polovica oseb (49,7 %) zmotno meni, da je demenca nor-
malna spremljevalka starosti. Najmanjši delež pravilnih od-
govorov smo zabeležili pri trditvi, da so nekatere vrste de-
menc ozdravljive – samo 41,6 % oseb ve, da nekatere
vrste demenc lahko pozdravimo. Približno petina oseb
(19,9 %) je menila, da oseba z demenco ne more živeti v
domačem okolju.
Poznavanje demence glede na značilnosti vzorca je prika-
zano v preglednici 3. Povprečna ocena poznavanja de-
mence (standardni odklon) je znašala 9,4 (1,6) od 12 mož-
nih točk. Z multiplim regresijskim modelom smo preverjali
sočasno povezavo med spolom, starostjo, izobrazbo in
sorodstvom z osebo z demenco ter poznavanjem demence
(model multiple linearne regresije; p = 0,047; R2 = 0,078).
Rezultati so prikazani v preglednici 4. Regresijski model
kaže statistično značilno povezavo med izobrazbo in po-
znavanjem demence ob upoštevanjem sočasnih spremen-
ljivk, in sicer poznavanje demence narašča z naraščajočo
dokončano stopnjo izobrazbe (β = 0,27; 95 % CI za β:
0,09–0,45; p = 0,003). Ostale spremenljivke nimajo stati-
stično značilne povezave s poznavanjem demence (p >
0,05).
4.3 POZNAVANJE PODPORE OSEBAM
Z DEMENCO 
Odgovori na vprašanja glede poznavanja podpore za osebe
z demenco glede na vse štiri stebre podpore so prikazani
v preglednici 5. Približno polovica oseb meni, da v njihovem
kraju ni dovolj informacij o storitvah za osebe z demenco
(47,7 %) in da se o tem ne piše ali govori veliko ali brez
predsodkov (52,2 %). Samo 18,4 % anketiranih vé, če v
njihovem kraju potekajo druženja s strokovnjaki v obliki
»Alzheimer cafe«. Več kot štiri petine anketiranih (80,7 %)
meni, da so v njihovem kraju trgovine, banke, pošta ali le-
karna ustrezno dostopne. Kljub temu pa le 33,8 % anketi-
ranih vé, če v njihovem kraju obstaja krožna sprehajalna
pot, ali meni, da bo v kratkem dokončana. Varno točko za
starejše pozna komaj 18,3 % anketiranih (največ v Šentjurju:
30,7 %), za Spominčico Šentjur pa je že slišalo 52,2 %
anketiranih (največ v Šentjurju: 59,2 %). Predavanj o de-
menci se je udeležilo le 13,0 % anketiranih (največ v La-
škem (20,4 %) in nihče v Žalcu). Večina oseb meni, da za-
posleni v javnih službah in storitvenih dejavnostih ustrezno
214
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
pomagajo osebam z demenco (77,0 %) in da jih zgodaj
prepoznavajo (80,1 %). 
5RAZPRAVA
V sklopu pričujoče raziskave, v kateri smo s pomočjo an-
kete pridobili podatke od odraslih obiskovalcev v zdrav-
stvenih domovih v Savinjski regiji, smo ugotovili, da je nji-
hovo poznavanje demence dobro, zlasti pri tistih
anketirancih iz vzorca, ki imajo vsaj štiriletno srednješolsko
ter višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo. V sklopu pre-
verjanja poznavanja demence smo ugotovili relativno dobro
poznavanje demence, povprečna vrednost je znašala 9,4
od 12 možnih točk. Pri tem ni bilo razlik med spoloma niti
glede na starost, prav tako med svojci oseb z demenco in
ostalimi ni bilo pomembnih razlik v poznavanju demence.
Pokazala pa se je povezava med višjo izobrazbo in boljšim
poznavanjem demence. Ena izmed možnih razlag je, da
bolj izobraženi ljudje v večji meri zaznavajo socialno izolacijo
oseb z demenco, zato poiščejo več informacij o demenci
(27). Morda lahko rezultat kaže tudi na dosedanja prizade-
vanja k ozaveščanju s strani Spominčice Šentjur in drugih
strokovnih ustanov v tej regiji, npr. splošne knjižnice (14,
28). 
Ugotovili smo tudi, da je v primerjavi s poznavanjem de-
mence poznavanje stebrov podpore osebam z demenco
slabše. Večina anketirancev (52,3 %) zaznava pomanjkanje
informacij s področja podpore osebam z demenco v svo-
jem lokalnem okolju. To lahko interpretiramo na način, da
se zavedajo pomena delovanja podpore osebam z de-
menco, saj lahko ozaveščena družba s primernim delova-
njem olajša življenje njim in njihovim svojcem (9, 16, 29–
33).
Pri podrobnejši analizi odgovorov o poznavanju demence
se je izkazalo, da se 97,5 % anketiranih zaveda pomena
zgodnjega odkrivanja demence. Nadalje, 96,3 % anketira-
nih vé, da število obolelih z demenco po 65. letu strmo
narašča. Večina anketiranih (95,0 %) se strinja, da je de-
215 farm vestn 2022; 73
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Značilnosti Vzorec (N = 161)
Spol; N (%)
moški
ženski
60 (37,7 %)
99 (62,3 %)
Starost; N (%)
18–34 let
35–49 let
50–64 let
≥ 65 let
povprečje (SD)
22 (14,1 %)
65 (41,7 %)
47 (30,1 %)
22 (14,1 %)
48,6 (14,1)
Izobrazba; N (%)
nedokončana osnovna šola
osnovna šola
nižje poklicno izobraževanje (dveletno)
srednje poklicno izobraževanje (triletno)
štiriletno srednješolsko izobraževanje
višješolski in visokošolski strokovni program (1. bol. st.)
univerzitetni program in magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija, magisterij znanosti, doktorat znanosti
1 (0,7 %)
18 (12,6 %)
11 (7,7 %)
21 (14,7 %)
48 (33,6 %)
15 (10,5 %)
26 (18,2 %)
3 (2,1 %)
Ali ste sorodnik osebe z demenco; N (%)
ne 
da
126 (78,3 %)
35 (21,7 %)
Preglednica 1: Značilnosti oseb, vključenih v raziskavo.
Table 1: Characteristics of persons included in the study.
SD: standardni odklon; bol. st.: bolonjska stopnja
menca bolezen možganov zaradi različnih vzrokov, in 93,8
% anketiranih meni, da posledice demence vplivajo na
celo družino in ne le na osebe z demenco. Po drugi strani
pa je skoraj polovica anketiranih (49,7 %) zmotno prepri-
čanih, da je demenca normalna spremljevalka starosti.
Podobne so ugotovitve Cahillove in sod. (2015), ki so ob-
javili sistematičen pregled literature o splošnem poznavanju
Alzheimerjeve bolezni. Ena njihovih glavnih ugotovitev je
bila, da ima splošna javnost zmerno znanje in razumevanje
o Alzheimerjevi bolezni, vendar napačno prepričanje, da je
demenca običajen del staranja (34). Res se s staranjem
poslabšuje kakovost delovnega spomina, kar se kaže v
težavah z več informacijami hkrati, saj je ena najpogostejših
težav, o kateri poročajo starostniki, slabši spomin (35, 36).
Vendar šele, ko je samostojno funkcioniranje pri vsako-
dnevnih aktivnostih pomembno ovirano in se težave po-
slabšujejo, začnemo govoriti o patološkem staranju oz.
demenci (3, 35). Seveda pa ne smemo pozabiti, da je
zgodnja diagnostika demence pomembna (23, 33) V prvi
vrsti ima zgodnejša diagnostika in posledično zdravljenje
večjo verjetnost za pozitiven odziv na terapijo. Ljudem, ki
bodo zboleli za demenco, poznavanje realnega stanja omo-
goča sprejemanje pomembnih življenjskih odločitev. Zgod-
nejša diagnostika omogoča tudi natančnejšo diagnozo,
pomaga pa tudi zdraviti reverzibilne vzroke kognitivnega
upada (25, 35). Rezultati številnih raziskav so pokazali, da
tako miselna kot tudi fizična aktivnost in uravnotežena pre-
hrana znižujejo verjetnost za pojav demence. Vsi ti pre-
216
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
Preglednica 2: Delež pravilnih odgovorov na vprašanja o poznavanju demence. Vprašanja so razporejena glede na delež pravilnih odgovorov
od največjega do najmanjšega deleža.
Table 2: Proportion of correct answers to the questions regarding the knowledge of dementia. The questions are sorted according to the
proportion of correct answers from the largest to the smallest proportion. 
Vprašanje
Delež pravilnih
odgovorov (%) 
95-odstotni 
interval zaupanja 
Zgodnje odkrivanje demence je pomembno.
(pravilen odgovor: da)
97,5 94,2–99,2
Število obolelih za demenco po 65. letu strmo narašča.
(pravilen odgovor: da)
96,3 92,4–98,4
Demenca je bolezen možganov zaradi različnih vzrokov.
(pravilen odgovor: da)
95,0 90,8–97,6
Posledice demence ne vplivajo le na osebo z demenco, temveč na celo družino.
(pravilen odgovor: da)
93,8 89,2–96,7
Alzheimerjevo demenco okvirno delimo na blago, zmerno in težko stopnjo.
(pravilen odgovor: da)
92,4 87,5–95,8
Oseba, ki se spominja dogodkov iz otroštva, nima demence.
(pravilen odgovor: ne)
83,1 76,8–88,3
Po grobi oceni živi v Sloveniji z demenco okoli 32.000 oseb.
(pravilen odgovor: da)
81,8 75,0–87,3
Oseba z demenco lahko živi v domačem okolju.
(pravilen odgovor: da)
80,1 73,3–85,8
Alzheimerjeva demenca je najpogostejša demenca.
(pravilen odgovor: da)
71,8 64,4–78,4
Slovenska zakonodaja celovito in podrobno ureja področje demence.
(pravilen odgovor: ne)
61,9 54,1–69,3
Demenca je normalna spremljevalka starosti.
(pravilen odgovor: ne)
50,3 42,6–58,0
Nekatere vrste demenc so ozdravljive. 
(pravilen odgovor: da)
41,6 34,0–49,4
ventivni ukrepi prispevajo k večji možganski oz. kognitivni
rezervi, ki pomaga posameznikom odložiti nastanek de-
mence (26, 37).
Pri poznavanju podpore osebam z demenco smo ugotovili,
da manj kot petina (18,4 %) anketiranih vé, da potekajo
krajevna druženja s strokovnjaki v obliki »Alzheimer cafe«.
Svojci so največkrat neformalni oskrbovalci oseb z de-
menco, zato je zanje pomembna dostopnost do izobraže-
vanja (31, 32). V prihodnje bi morala Spominčica Šentjur
zato čim več predavanj in delavnic organizirati v sprošče-
217 farm vestn 2022; 73
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
Preglednica 3: Poznavanje demence glede na značilnosti vzorca. 
Table 3: The knowledge of dementia according to the sample characteristics.
Preglednica 4: Povezava med značilnostmi vzorca in poznavanjem demence. 
Table 4: Factors associated to the knowledge of dementia.
a Poznavanje demence je izračunano kot vsota pravilnih odgovorov o demenci.
a Model multiple linearne regresije (p = 0,047; R2 = 0,078); * statistično značilna povezava
Poznavanje demence
Aritmetična sredina
(standardni odklon)
Minimum–maksimum
Spol
moški
ženski
9,6 (1,3)
9,3 (1,8)
6–12
3–12
Starost
do 34
35–49
50–64
65 in več
9,7 (1,6)
9,6 (1,6)
9,2 (1,5)
9,9 (1,3)
6–12
6–12
3–11
7–12
Izobrazba
nedokončana osnovna šola
osnovna šola
nižje poklicno izobraževanje (dveletno)
srednje poklicno izobraževanje (triletno)
štiriletno srednješolsko izobraževanje
višješolski in visokošolski program (1. bol. st.)
univerzitetni program in magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija, magisterij znanosti, doktorat znanosti
7 (/)
9,4 (1,4)
9,3 (1,4)
8,8 (1,8)
9,5 (1,8)
9,6 (1,1)
10,3 (1,4)
10,7 (0,6)
7–7
6–12
6–11
3–12
4–12
7–12
7–12
10–11
Ali ste sorodnik osebe z demenco
da
ne 
9,6 (1,4)
9,4 (1,7)
7–12
3–12
Total 9,4 (1,6) 3–12
Spremenljivka
Povezava s poznavanjem demencea
Koeficient β 
(95-odstotni interval zaupanja)
Vrednost p
Spol (ref = moški) −0,30 (−0,90–0,31) 0,340
Starost 0,01 (−0,01–0,03) 0,368
Izobrazba 0,27 (0,09–0,45) 0,003*
Sorodstvo z osebo z demenco (ref = ne) 0,01 (−0,70–0,71) 0,989
218
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
Poznavanje podpore osebam z demenco
Steber podpore Vprašanje Število odgovorov
Delež odgovorov
(%)
95-odstotni 
interval zaupanja
Ljudje
V vašem kraju je dovolj informacij o storitvah za osebe z demenco in njihove svojce?
ne 74 47,7 40,0–55,6
da 81 52,3 44,4–60,0
Ali v vašem kraju o demenci veliko in brez predsodkov govorijo in pišejo?
ne 83 52,2 44,5–59,9
da 76 47,8 40,1–55,5
Ali v vašem kraju kdaj potekajo druženja s strokovnjaki v obliki »Alzheimer cafe«?
ne 124 81,6 74,9–87,1
da 28 18,4 12,9–25,1
Prostor
Ali v vašem kraju obstaja ali nameravajo narediti krožno sprehajalno pot?
ne 102 66,2 58,5–73,3
da 52 33,8 26,7–41,5
Ali so v vašem kraju trgovine, banke, pošta, lekarna dostopne po pešpoti?
ne 31 19,3 13,7–25,9
da 130 80,7 74,1–86,3
V kraju, ki je prijazen osebam z demenco, se osebe z demenco počutijo varne.
ne 23 14,4 9,6–20,4
da 137 85,6 79,6–90,4
Socialna mreža
Ali veste, če je v vašem kraju znak Varna točka za starejše? 
ne 125 81,7 75,0–87,2
da 28 18,3 12,8–25,0
Ali ste že slišali za združenje za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur?
ne 76 47,8 40,1–55,5
da 83 52,2 44,5-59,9
Ste se kdaj udeležili predavanja o demenci?
ne 140 87,0 81,1–91,5
da 21 13,0 8,5–18,9
Strokovne službe
Javne službe/storitvene dejavnosti v vašem kraju pomagajo osebam z demenco?
ne 35 23,0 16,9–30,2
da 117 77,0 69,8–83,1
Ali v vašem zdravstvenem domu zgodaj prepoznajo ljudi z demenco in jih ustrezno obravnavajo?
ne 29 19,9 14,0–26,9
da 117 80,1 73,1–86,0
Preglednica 5: Odgovori udeležencev raziskave glede poznavanja podpore osebam z demenco.
Table 5: Knowledge of support for people with dementia among the study participants.
nem okolju »Alzheimer cafejev« v bližini njihovih prebivališč,
da bi lahko s svojci obiskovali izobraževanja (17). Npr. v
prijetnem lokalu bi se lahko redno mesečno družili osebe
z demenco, njihovi sorodniki, prijatelji, ostali vedoželjni ter
zdravstveni in socialni delavci, izobraževali pa jih bi stro-
kovnjaki na področju demence (17). Ob kavi, simbolu dru-
žabnega življenja, bi se lahko sproščeno pogovarjali o tem,
kako živeti z demenco ter kako povezati bolnike in njihove
družine z družbo ter ustreznimi ustanovami. Tako bi stro-
kovnjaki na področju demence in člani nevladnih organizacij
skupaj udejanjali poslanstvo modela štirih stebrov podpore
za osebe z demenco. 
Regionalno združenje Spominčica Šentjur je tudi ustano-
vitelj mreže varnih točk za starejše, vendar jih pozna le pe-
ščica anketirancev (18,3 %). Vzrok je lahko ta, da so varne
točke v Savinjski regiji prisotne v večjem številu v Šentjurju
in v manjšem obsegu le še v občini Šmarje pri Jelšah (14).
Pri tem se postavlja vprašanje, kaj javnost razume kot
varno točko za starejše, zato bi bilo potrebno mrežo varnih
točk dopolniti z bolj prepoznavno slovensko mrežo de-
menci prijaznih točk (11, 14). Obe vrsti točk sta namreč
točki, namenjeni osebam z demenco, svojcem, vsem za-
poslenim v različnih službah in tudi vsem drugim v lokalni
skupnosti, saj je pomembno, da jih tudi sosedje in sokrajani
prepoznajo in jim pomagajo. Na obe točki se lahko obrnejo
po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in po-
stopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne
najdejo poti domov. Zaposleni na točkah imajo namreč
potrebno znanje in informacije o demenci. Vedo, kakšni
so prvi znaki in kako jih prepoznati, kako komunicirati z
osebami z demenco, kako jim pomagati v primeru, ko se
izgubijo in ne vedo, kje so, kdo so in kako najti pot domov.
Tam osebe z demenco in svojci dobijo informacije glede
uporabe različnih storitev v skupnosti. Svojci lahko tudi
poiščejo informacije o tem, kako preživeti dan z osebo z
demenco v skladu z njenimi ohranjenimi zmožnostmi. Prav
tako jim lahko posredujejo informacije, kam po pomoč in
podporo za osebe z demenco (zdravniki specialisti, urejanje
dodatka za pomoč in postrežbo, dnevnega varstva, pomoči
na domu …), svojce pa seznanijo s predavanji o demenci,
ki potekajo v njihovem kraju (11, 14). 
Čeprav po mnenju večine anketiranih v javnih službah in
storitvenih dejavnosti, zlasti v zdravstvenih domovih, po-
magajo osebam z demenco (77,0 oz. 80,1 %), je treba iz-
postaviti nekatera pomembna področja, ki zahtevajo im-
plementacijo stebrov za njihovo podporo. To so zlasti
področja v zdravstvenih ustanovah, kjer morajo biti za-
posleni do njih prijazni in jim zagotoviti enak standard
zdravstvenih storitev, primerno zdravljenje ter jih vključevati
v odločanje (8, 38). Za podporo pri zdravljenju z zdravili
njim samim in njihovim svojcem so lahko v veliko pomoč
farmacevtske svetovalne storitve (7). S takšnimi ukrepi in
uvedbo strategij za zmanjšanje nadaljnjega kognitivnega
upada bo lahko večina oseb z demenco kljub napredovanju
bolezni živela polno življenje z vključevanjem v družbo. Tak-
šni ukrepi so v soglasju s priporočili Strategije obvladovanja
demence v Sloveniji do leta 2020 (2016), saj zagotavljajo
preventivne ukrepe (vzpostavitev pogojev, izobraževanje
prebivalstva ter priporočila za zdrav način življenja, urav-
noteženo prehrano, redno fizično in mentalno dejavnost),
zgodnjega odkrivanja bolezni ter primeren standard zdrav-
stvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe oseb z
demenco (39).
Prvi korak, ki ga moramo narediti, je obveščanje in edu-
kacija družbe, da osebe z demenco potrebujejo spodbu-
janje njihovih še ohranjenih sposobnosti, da lahko ostanejo
čim dlje samostojne. Veliko vlogo pri ozaveščanju o tem
ima regionalno združenje Spominčica, ki bi moralo redno
nadgrajevati izobraževanje o stebrih podpore osebam z
demenco prek njihovega druženja v spremstvu svojcev s
strokovno ter laično javnostjo v slogu »Alzheimer cafe«. V
okviru prostorske podpore bi morala beseda teči o tem,
kako v njihovem kraju s fizičnim okoljem, stanovanjsko
ureditvijo in javnim prevozom podpirajo osebe z demenco.
V okviru uporabe ljudskih virov bi se morali pogovarjati o
tem, ali obstajajo zadostne storitve in oprema za osebe z
demenco, ki ustrezajo njihovim potrebam in podpirajo nji-
hove zmožnosti. V okviru storitvenih dejavnosti in stro-
kovnih služb bi se morali pogovarjati o tem, ali se nego-
valci, družine, prijatelji, sosedje, sokrajani, zdravstveni,
socialni delavci in farmacevti ter širša skupnost odzivajo
in podpirajo osebe z demenco. V okviru delovanja mreže
bi morali ugotavljati, ali podporniki oseb z demenco ko-
municirajo, sodelujejo in skupaj načrtujejo. Nikakor pa ne
smemo pozabiti, da ključno vlogo pri tem igrajo osebe z
demenco s predlogi za njim prijazno skupnost v njihovem
kraju.
Pomanjkljivosti raziskave vključujejo manjši regijsko omejen
vzorec, zato rezultatov ne moremo prenesti na celotno po-
pulacijo Slovenije. Večja raziskava, ki bi vključevala več
slovenskih regij, bi lahko dala širši vpogled v to tematiko v
naši državi. Pomanjkljivost raziskave je tudi, da je bil vpra-
šalnik sestavljen na pregledu le enega tujega in enega do-
mačega vprašalnika in da po strokovni presoji vsebinske
in formalne plati ni sledila validacija vprašalnika. Z uporabo
drugih vprašalnikov bi lahko dobili dodatne vpoglede v po-
znavanje demence in razumevanje stebrov pomoči za
osebe z demenco.
219 farm vestn 2022; 73
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I
6SKLEP
Raziskava prinaša pomembne nove ugotovitve o pozna-
vanju demence in podpore za osebe z demenco v lokalnem
okolju in odpira področja, kjer je potrebno dodatno oza-
veščanje. Na podlagi ugotovitev izvedene raziskave lahko
zaključimo, da je med odraslimi obiskovalci zdravstvenih
domov v Savinjski regiji prisotno dobro poznavanje de-
mence, kar pa ne velja za poznavanje posameznih stebrov
pomoči za osebe z demenco. Najbolj pomanjkljivo je po-
znavanje in razumevanje aktivnosti, ki sodijo v steber pod-
pore ljudje in mreža, kar osebam z demenco še dodatno
otežuje socialno vključevanje. 
Kakovostno zdravstveno obravnavo osebe z demenco, ki
sodi v steber strokovne službe, bi lahko izboljšali tudi s si-
stematičnim izvajanjem farmacevtske svetovalne storitve
farmakoterapijski pregled v okviru ambulante farmacevt-
skega svetovalca v zdravstvenem domu.
7LITERATURA
1. WHO. Dementia [Internet]. WHO; 2021 [cited 2021 Jun 1].
Available from: https://www.who.int/news-room/fact-
sheets/detail/dementia 
2. Alzheimer Europe. Dementia in Europe Yearbook 2019:
Estimating the prevalence of Dementia in Europe [Internet].
[cited 2021 Jun 1]. Available from: https://www.alzheimer-
europe.org/Publications/Dementia-in-Europe-Yearbooks
3. Kogoj A. Značilnosti in razumevanje demence. In: Mali J,
Milošević Arnold V, ur. Demenca – izziv za socialno delo. 2.
natis. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2011: 5-22.
4. Glavnik T. Izzivi in nove priložnosti pri obravnavi dementnega
bolnika v lekarni. Farm Vestn. 2017;68:177-83.
5. Crampton J, Dean J, Eley R. Creating a Dementia Friendly York
[Internet]. Joseph Rowntree Foundation; 2012 [cited 2021 Jun
1]. Available from: https://www.jrf.org.uk/report/creating-
dementia-friendly-york
6. Hare P. Dementia without Walls: Reflections on the Joseph
Rowntree Foundation Programme. Working with Older People.
2016;20(3):134-43.
7. Tašker B. Polifarmakoterapija pri dementnem bolniku – klinični
primer. Farm Vestn. 2015;66:13-8.
8. Felc B. Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja
o zdravljenju. Pravna praksa. 2019; 38(26):14-6.
9. Glynn RW, Shelley E, Lawlor BA. Public knowledge and
understanding of dementia-evidence from a national survey in
Ireland. Age and Ageing. 2017;46(5):865-9.
10. Ošlak K, Musil B. Odnos do demence in stigma demence.
Javno zdravje. 2017;(1):74-83.
11. Spominčica – Alzheimer Slovenija. Demenci prijazne točke DTP
[Internet]. [cited 2021 Nov 12]. Available from:
https://www.spomincica.si/?page_id=85825
12. Alzheimer’s Disease International. Dementia Friendly Community
Resources [Internet]. The Global Voice on Dementia. Canada -
Dementia Friendly Communities. Available from:
https://www.alz.co.uk/dementia-friendly-communities/canada
13. Spominčica – Alzheimer Slovenija. Usposabljanje za
vzpostavitev Demenci prijazne točke na Zdravniški zbornici
Slovenije [Internet]. [cited 2021 Nov 12]. Available from:
https://www.spomincica.si/?p=96769
14. Spominčica Šentjur, 2015 [Internet]. Projekt Varne točke. [cited
2021 Nov 12]. Available from: http://www.spomincica-
sentjur.si/index.php/projekti/osebam-z-demenco-prijazen-kraj
15. Savinjska Statistical Region, 2018 [Internet]. WIKI 2 Wikipedia
Republished. [cited 2021 Nov 12]. Available from:
https://wiki2.org/en/Savinjska_Statistical_Region
16. Dobner S. Bruges: A Dementia-Friendly City [Internet]. 2014
[cited 2021 Nov 12]. Available from:
http://theprotocity.com/bruges-dementia-friendly-city/
17. Greenwood N, Smith R, Akhtar F, Smith R , Akhtar F,
Richardson A. A qualitative study of carers' experiences of
dementia cafés: a place to feel supported and be yourself.
BMC Geriatr. 2017;17(1):164-73. 
18. Fleming R, Bennett K, Preece T, Phillipson L. The Development
and Testing of the Dementia Friendly Communities Environment
Assessment Tool (DFC EAT). International Psychogeriatrics.
2017;29(2):303-11.
19. Darovec J, Kogoj A, Kores Plesničar B, Muršec M, Pišljar M,
Pregelj P, et al. Smernice za obravnavo bolnikov z demenco.
Zdrav Vestn. 2014;83(7/8):497-504.
20. Brooker D, La Fontaine J, Evans S, Bray J,  Saad K. Public
health guidance to facilitate timely diagnosis of dementia:
Alzheimer’s Cooperative Valuation in Europe recommendations.
Geriatric psychiatry. 2014;29(7):682-93.
21. Miloševič Arnold V. Socialnodelovni pogled na demenco. In:
Mali J, Milošević Arnold V, ur. Demenca – izziv za socialno delo.
2. natis. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo; 2011:23-36.
22. Marvanova M, Henkel PJ. Community Pharmacists' Knowledge
Regarding Donepezil Averse Effects and Self-Care
Recommendations for Insomnia for Persons with AD.
Pharmacy. 2017;5(3):42.
23. Bernik Golubić Š. Storitev Standardni operativni postopek za
storitev pregled uporabe zdravil. Lekarniška zbornica. Slovenje
2016.
24. Bernik Golubić Š. Standardni operacijski postopek za storitev
farmakoterapijski pregled. Lekarniška zbornica Slovenije. 2016.
25. Kogoj A. Care for people with dementia in Slovenia. Psychiatr
Danub. 2008;20(2):217-19.
26. WHO. Risk reduction of cognitive decline and dementia. WHO
Guidelines [Internet]. WHO; 2019 [cited 2021 Jun 1]. Available
from:
https://www.who.int/mental_health/neurology/dementia/guideli
nes_risk_reduction/en/
27. Rutar Ilc Z. Znanje, razmišljanje in človečnost – od učiteljev k
učencem. Vzgoja in izobraževanje 2021; 52 (1-2): 5.
28. Kare A. Podpora splošne knjižnice pri soočanju z demenco:
stanje v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižnica. 2018;62(4):55-
85.
29. Rahman S, Swaffer K. Assets-based approaches and
dementia-friendly communities. Dementia. 2018;17(2): 131-7.
30. Clare L, Nalis SM, Quinn C, Martyr A, Henderson  C,  Hindle JV,
et al. Improving the experience of dementia and enhancing
active life – living well with dementia: study protocol for the
220
P
O
Z
N
A
VA
N
JE
 D
E
M
E
N
C
E
 IN
 P
O
D
P
O
R
E
 O
S
E
B
A
M
 Z
 D
E
M
E
N
C
O
 M
E
D
 O
B
IS
K
O
VA
LC
I Z
D
R
A
V
S
TV
E
N
Ih
 D
O
M
O
V
 V
 S
A
V
IN
JS
K
I R
E
G
IJ
I
farm vestn 2022; 73
IDEAL study. Health and Quality of Life Outcomes.
2014;12:164-79.
31. O'Dwyer ST, Moyle W, Taylor T. In Their Own Words: How
Family Carers of People with Dementia Understand Resilience.
Behav Sci 2017; 7 (3):57-69.
32. Jensen M, Nwando A I, Canavan M, McCarthy G. Effectiveness
of educational interventions for informal caregivers of individuals
with dementia residing in the community: systematic review and
meta-analysis of randomised controlled trials. Geriatric
Psychiatry. 2015;30(2):130-43. 
33. Swaffer K. Dementia: Stigma, Language, and Dementia-friendly.
Dementia. 2014; 13(6):709-16.
34. Cahill S, Pierce M, Werner P, Darley A, Bobersky A. A
systematic review of the public's knowledge and understanding
of Alzheimer's disease and dementia. Alzheimer Dis Assoc
Disord. 2015; 29(3):255-75.
35. Brezovar S. Med zdravim staranjem in demenco. Otrok in knjiga
2017;44(98):44-48.
36. Harada CN, Natelson Love MC, Triebel K. Normal Cognitive
Aging. Clin Geriatr Med. 2013; 29(4):737-52.  
37. Ovčar Štante K, Potočnik J, Rakuša M. Vaskularni kognitivni
upad in vaskularna demenca. Zdrav Vestn 2017;86:331-45.
38. Lin SY. Dementia-friendly communities« and being dementia
friendly in healthcare settings. Curr Opin Psychiatry
2017;30(2):145-50.
39. Ministrstvo za zdravje. Strategija obvladovanja demence v
Sloveniji do leta 2020 [Internet]. Ljubljana: Ministrstvo za
zdravje; 2016 [cited 2021 Jun 1]. Available from:
https://www.zod-
lj.si/images/Strategija_obvladovanja_demence.pdf
221 farm vestn 2022; 73
IZ
V
IR
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I