GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 50 — Leto III. Murska Sobota, 20. decembra 1951 Cena din 5.— Čuvarji naših meja za svoj praznik V času, ko informbirojevci današnje Rakošijeve Madžarske gradijo ob meji nove bunkerje in opazovalnice, izseljujejo našo manjšino iz Dedes —Keeskesa in drugih obmejnih krajev, ubijajo naše ljudi, izzivajo in grozijo — naši graničarji na lendavskem sektorju s tekmovanjem pričakujejo praznik svoje Armade. Našim borcem na meji ni lahko opravljati odgovorno poslanstvo na nevarnem mestu, kjer preti nevarnost iz vsakega grmička in jarka. Z edinstvenim hotenjem: očuvati poslednjo ped s krvjo najboljših sinov prepojene zemlje, neodvisnost dežele in mimo ustvarjalno delo našega ljudstva budno stoje na straži, da ohranijo našo domovino pred mračnimi nakanami kremeljskih hlapcev. V vzdušju vsakodnevnih incidentov in izzivanj iz sovražne strani, se je težko obvladati in ohraniti hladno kri. Naši graničarji pa kljub temu odgovarjajo nasprotniku s hladnokrvnim zadržanjem, z vero v zmago naše borbe za mir in v mednarodno sodelovanje. Nikakor drugače kot tako si lahko razlagamo vnemo in razpoloženje vojakov karavle »Podturen«, ki so dali znak za veliko tekmovanje. Kmalu so se oglasili iz sosednjih karavl: Sprej- memo! Mladi fantje vseh narodnosti — od Triglava do Skoplja — so potlej še bolj zagrizeno varovali mejo, se učili vojaške veščine in uporabljanja orožja, ki bi ga v slučaju napada bilo potrebno sprožiti na sovražnika. Še več! Odkar so videli, kako Madžari pod stražo gonijo ljudi v obmejni pas na »prostovoljno« delo, znajo še bolj ceniti svoje ljudstvo, kateremu so obljubili, da bodo ujeli vsakogar, ki se bo drznil prestopiti mejo z namenom, da bi uresničil temne načrte svojih pokroviteljev. Obljubo so tudi držali. Karavla »Novakovac« si je v tekmovanju priborila prvo mesto. Vojaki enote KNOJ v Lendavi so v jeseni pomagali tudi podeželju. Tako sta odšla dva vojaka — električarja v Petišovce in kot strokovnjaka pomagala zadružnikom napeljati elektriko. V kmečkih delovnih zadrugah »Aleksander Rankovič« v Benici in »V kongres« v Pincah so vojaki prispevali 650 udarniških ur in izkopali nad 3 vagone krompirja. O pomoči, ki jo daje ta enota za socialistično preobrazbo naših vasi, govori nad 80 pisem, v katerih vojaki pojasnjujejo svojim roditeljem pomen vstopanja v kmečke delovne zadruge. Vojak Tomo Vlahovič iz Vinkovec je po prihodu z dopusta raportiral svojemu komisarju: «Moja želja je izpolnjena, starši so v zadrugi!« Za razvedrilo graničar jev skrbijo kulturne skupine, ki prirejajo v karavlah tovariške večere. Vojaki najrajši poslušajo burke o komarcih, Enveru, Judinu in o drugih figurah informbirojevskega skrpucala. V karavli »Nafta« imajo vojaki svoj pevski zbor, po vseh karavlah pa knjižnice s sodobnimi romani in poučnimi knjigami Neki vojak, ki zelo rad čita, nam je ob obisku dejal, da sta dobra knjiga in časopis najboljša prijatelja našega graničarja. Ni se zmotil! Število prečitanih knjig je v enoti naraslo na stotine. Z orožjem v roki, budno braneč našo zemljo, pričakujejo lendavski graničarji 22. december, ki ga bodo skupaj s civilnim prebivalstvom proslavili s tekmovalnimi uspehi. S kulturnim nastopom: recitacijami, narodno pesmijo in plesi bodo poglobili zvezo med ljudstvom in Armado in še enkrat dokazali, da je Armada kovačnica novih ljudi. Zasedanje Glavnega odbora OF v Ljubljani Pretekli teden je bilo v Ljubljani zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Sekretar OF tov. Miha Marinko je imel referat o nekaterih gospodarskih in političnih vprašanjih. Predvsem je opozarjal na budnost frontnih organizacij na vasi, kajti nebudnost ima za posledico rovarenje nekaterih reakcionarnih elementov. V zvezi z reorganizacijo naših ljudskih odborov in organizacijo občin je poudaril naloge Fronte v sedanjem obdobju. Treba je že danes predvideti, kako se bodo frontne organizacije v okviru novih občin povezale in kakšne vodstvene organe bodo imele. Te vodstvene organe je treba snovati takoj, ko se doseže sporazum o okviru bodoče občine. Na teh organih . Fronte bo slonelo vse politično in organizacijsko delo ter pobuda za neposredne Volitve, ki bodo sledile sprejetju zakona o občinskih ljudskih odborih. Ti vodstveni organi pa morajo biti sestavljeni tako, da bodo zastopane vse organizacije na predvidenem občinskem teritoriju. Tov. Viktor Avbelj pa je govoril o kmetijskem zadružništvu. Uvodoma je omenil, da mora biti navodilo CK KPJ o nadaljnjih poteh socialistične preobrazbe vasi vsebina dela ne samo partijskih, ampak tudi vseh organizacij Fronte, zlasti pa organizacij OF na vasi. Nato je povedal, da so doslej politične organizacije, posebno na vasi, vse premalo razpravljale o nalogah v kmetijskem zadružništvu, zaradi česar se po- nekod pojavljajo napačna tolmačenja, ki jih izkoriščajo razni nasprotniki socialistične preobrazbe vasi. Taki ljudje bi radi sprožili razpravljanje okrog vprašanja reorganizacije pasivnih kmečkih delovnih zadrug. Reorganizacija zadrug je v uvedbi poslovanja po gospodarskem računu. Dosedanje izkušnje kažejo, da nudi šele pravilna uvedba gospodarskega računa pravo sliko stanja v teh zadrugah. V vseh dosedanjih primerih je ugotovljena sposobnost zadrug za rentabilno poslovanje. V vseh j zadrugah, ki so uvedle gospodarski račun, so dane možnosti za povečanje zaslužka članov zadružnikov, poVsod pa se bodo tudi povečavala sredstva za mehanizacijo. Tov. Avbelj je tudi omenil, da so kmečke delovne zadruge v Sloveniji kljub majhnemu številu kmečkih gospodarstev, ki so združena v njih, prodale v letošnjem letu za okrog pol milijarde din svojih pridelkov. Nabavile so si tudi mnogo raznih kmetijskih strojev. Ker je v drugih republikah vključen v kmečke delovne zadruge mnogo večji odstotek kmetov, bo pravilno postavljena vloga splošnih kmetijskih zadrug lahko v bližnji bodočnosti mnogo prispevala k utrditvi socialističnih odnosov v kmetijstvu tudi pri nas. Zato bi morali mnogo bolj skrbeti za vsako poedino splošno kmetijsko zadrugo. Na koncu je tov. Avbelj predlagal, naj okrajni odbori OF razpravljajo bolj podrobno o teh vprašanjih. V radgonskem okraju pripravljajo osem velikih prireditev za obletnico JA Okrajni odbor ZB za radgonski okraj je imel minulo sredo svojo redno odborovo sejo, na kateri so pretresali uspehe šestmesečnega tekmovanja v čast 10. obletnice JA. Ugotavljali so, da množične organizacije v okraju v tem tekmovanju niso v dovoljni meri sodelovale. Premalo zanimanja za tekmovanje se je odražalo v sindikalnih, mladinskih in frontnih organizacijah, ki bi lahko in bi tudi morale največ doprinesti k skupnim tekmovalnim naporom. Obenem so ocenili izvedbo partizanskega marša na Kapelo, ki je dobro uspel, čeprav se je iz številčno najmočnejših krajevnih zvez Žepovci, Podgorje in Stogovci udeležilo premalo članov. Grajati je treba tudi odnos nekaterih KDZ, ki niso hotele dati na razpolago potrebnih prevoznih sredstev za prevoz borcev, Ob tej priliki je odbor sklenil prirediti skupno s pripadniki JA kulturne prireditve s proslavami v Apačah, Benediktu, Cerkvenjaku, Ledineku, Radgoni, Žepovcih, Radencih in Tratah. Postavili so tudi iniciativne odbore za ustanovitev klubov rezervnih oficirjev, ki jih bodo ustanovili v Radencih, Radgoni in Apačah. Nadalje so sklenili, da bodo spomladi začeli graditi spomenik padlim borcem v G. Radgoni, pozimi pa bodo že pripravili vse potrebno. Končno so sklenili po vseh krajevnih zvezah prirediti Novoletno jelko, na kateri bodo obdarili socialno ogrožene borce-invalide; vdove in partizanske sirote. Lendavčani se pripravljajo na Dan Armade Tudi Lendava, mestece na meji naše države bo skupaj s čuvarji naše neodvisnosti in mirnega ustvarjalnega dela dostojno proslavilo rojstvo in 10. obletnico obstoja naše Armade. Pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki množičnih organizacij, bo na predvečer praznika organiziral baklado po mestnih ulicah. Svoje sodelovanje je obljubila tudi godba na pihala iz Črensovec. V kinodvorani »Nafte« bo po povorki svečana akademija z govorom predstavnika Armade. V kulturnem delu programa bodo nastopili vojaki domače edinice KNOJ z recitacijami, solospevi in makedonskim narodnim kolom ter mladinski pevski zbor gimnazije, moški pevski zbor mestnega SKUD, folklorna skupina dijaškega doma in recitatorji z verzi poznanih partizanskih pesnikov. Kakor v Lendavi, se pripravljajo na svečane akademije tudi v Srednji Bistrici, Čren- sovcih, Turnišču, Veliki Polani in Bogojini. Sindikalna podružnica Okrajnega ljudskega odbora v Lendavi bo počastila praznik Armade s patrolnim tekom članov, ki bo 21. decembra na 35 kilometrov dolgi progi skozi Genterovce, Odrance in bližnje vasi. Na dveh mestih se bodo tekači spoprijeli s sovražnimi zasedami. Na proslavah bodo zaslužnim borcem NOB podelili borbena odlikovanja. Najboljšim tekmovalcem se obetajo pohvalne diplome in druga priznanja. Med kandidati za prva mesta je vaške organizacija Zveze borcev iz Velike Polane, središče predvojaške vzgoje v Lendavi, sindikalni podružnici OLO in Proizvodnja nafte, krajevna Zveza borcev v Gor. Bistrici, mestni mladinski aktiv Rudarske šole in vaški odbor Osvobodilne fronte v Srednji Bistrici. Frontne organizacije so se razgibale Zadnji tedni in dnevi niso minuli v lendavskem okraju neopazno. Skoraj po vseh prekmurskih vaseh so frontovci na občnih zborih pregledali sadove letošnjega dela, sprejeli nove obveznosti in na demokratični način volili iz svoje sredine ljudi, ki jih, bodo vodili v prihodnjem letu. Ob živahnih pomenkih je marsikdo začutil utrip sproščenosti in samostojnega odločanja o vsakodnevnih stvareh. V nekaterih vaseh, zlasti tam, kjer so se frontni odbori na občne zbore dobro pripravili, je šlo brez pomoči okrajnih aktivistov, frontovci pa so odhajali na domove z vedrim pogledom v prihodnost. V Srednji Bistrici so lahko poročali Zgled, kakšen naj bo občni zbor, so dali frontovci Srednje Bistrice — člani ene najboljših frontnih organizacij v okraju. Zbora se je udeležilo 75 odstotkov članov, ki so z zanimanjem poslušali odborovo dobro pripravljeno poročilo. Najprej so se seveda pogovorili o svetovnih stvareh, krivični vojni na Koreji in vlogi Organizacije združenih narodov, tem pa so primaknili še domače zadeve o združitvi prekmurskih okrajev in bodoči upravni ureditvi občin. Sekretar jim je v svojem poročilu izčrpno prikazal skupne uspehe: od 100 odst. uresničenja obveznih odkupov do 11.300 prostovoljnih ur, ki so jih opravili na krajevnih cestah, pri kopanju poljskih jarkov in gradnji novega mostu čez Muro. Zdaj, ko so imeli vse to pred očmi, so na prste prešteli tiste frontovce, ki se radi sučejo v novem zadružnem domu, se izogibajo mlakuž po cestah, vendar niso prijeli za toporišča lopat in krampov. Prerešetali so in pohvalili, kar je v rešetu ostalo! V tej večini so novoizvoljeni odborniki in na zboru sprejete obveznosti. Lendavska dvorana je bila premala Priprave za občni zbor so predramile tudi lendavski frontni odbor, ki se je po dolgem »odmoru« sestal in poiskal pot do članstva. Še pred zborom so zbrali nad 30 tisoč dinarjev članarine. V nabito polni dvorani prosvetnega doma se odbor ni mogel izogniti dobronamernim očitkom frontovcev, češ, da so ga le redkokdaj videli. Mnogi so se oglasili s pametnimi predlogi: uredili bodo cesto do kolodvora in delavskega naselja, ki naj dobi ustrezajoče krajevno ime. Pozdravili so zlasti ustanovitev Ljudske univerze in izrazili željo po kakovostnih predavanjih. Ker jih je preteklost izučila, so trezno izbirali med predlaganimi kandidati. Tu in tam so kakšno ime črtali in pripisali novega. Koga so se odkrižali? Po glasovih sodeč tistega, ki se jim tokrat ni pokazal pred očmi in je rajši ostal doma pri zapečku. »Takšen frontovec ne more biti vesten odbornik« — se je slišalo med zborovalci. V Petišovcih so našteli 213 članov Tekmovanju v počastitev 10. obletnice naše Armade so pridali svoj delež prebivalci manjšinske vasi Petišovec s tem, da so 2. decembra ustanovili svojo frontno organizacijo. Že na predvolilnem sestanku se je priglasilo 180 vaščanov, na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v lepo okrašenih prostorih osnovne šole, pa je pristopilo v Fronto še 23 pripadnikov narodne manjšine. Volilo je nad 90 odst. frontovcev. Po živahni razpravi so sprejeli sklepe o popravilu krajevnih cest in poti. Elektrika na dnevnem redu V Dobrovniku, razsežni, mešani slovensko-madžarski vasi (domačini ji celo pravijo »trg«!) so na občnem zboru večkrat omenjali elektriko, za katero so že žrtvovali nekaj tisoč prostovoljnih ur. Postavili so transformator in ga opremili z notranjimi napravami. Kaj bodo storili v prihodnjem letu, so zapisali v bodoči delovni program. Zborovalo je staro in mlado, nagnetlo se je toliko ljudi, da niso mogli vsi v okrašeno šolsko dvorano. Zato so potegnili po starem in imeli odprto volišče do 12. ure. Odprti partijski sestanek je pripomogel V Turnišču je osnovna partijska organizacija sklicala odprti partijski sestanek, na katerem so se med drugim pogovorili o kandidatih in se pripravili za občni zbor Fronte. Uspeh ni izostal. Čeprav v Turnišču ni navada, da bi množično prihajali na frontne sestanke, se je občnega zbora udeležilo 180 frontovcev. Občnemu zboru v Nedelici je prisostvoval ljudski poslanec tov. dr. Ahčin in prisotnim frontovcem pojasnil vlogo Jugoslavije v boju za svetovni mir. Tudi v tem kraju že dolgo ne pomnijo tako množične udeležbe na frontnem sestanku. Kje so obtičali? V nekaterih vaseh se navzlic zgledu mnogih frontnih organizacij niso premaknili z mrtve točke. Tako je celo v nekaterih krajih (Odranci, Pince — kolonija, Hotiza, itd.), kjer so letos frontne organizacije precej dobro delale. Marsikje so temu krivi odbori, ki nimajo čistih računov in jim je težko stopiti pred članstvo. V Pincah — vasi, Lakošu, Gaberju, Kapci in v Kotu se odbori sploh niso sestali, niti pripravili poročil in evidence o članstvu. V Pincah — koloniji se tudi v frontni organizaciji močno čutijo neurejene razmere v zadrugi. Volitve frontnega odbora v Čentibi je okrajni odbor OF razveljavil, ker zbor ni bil sklepčen zaradi le 12 odst. udeležbe frontovcev. Zelo značilna je izjava uslužbenke lendavskega OLO tov. Katarine Bogar, ki je v domači vasi obsula frontnega blagajnika z »norcem« in ni hotela poravnati članarine. Njeno pretkano natolcevanje, da se bo vnovič vpisala v Fronto v Soboti, kamor bo premeščena, kaže, da ni vredna imena ljudskega uslužbenca in obljubljenega ji službenega mesta. Sovjetska zveza vabi japonske gospodarstvenike Sovjetska zveza je nedavno povabila Japonsko, naj pošlje svojo gospodarsko misijo v Moskvo. To povabilo so poslali sovjetski funkcionarji v Tokiu skupini japonskih gospodarstvenikov in uradnih predstavnikov. Sovjetska zveza bi rada povečala trgovinski promet z Japonsko. Delo generalne skupščine OZN v zadnjem tednu V ospredju vseh dogodkov v Parizu so bila te dni predvsem tri vprašanja — končni sprejem jugoslovanske resolucije glede poziva SZ in drugim vzhodnoevropskim državam za vpostavitev normalnih odnosov z Jugoslavijo, potem vprašanje Nemčije in vprašanje razorožitve. Več ali manj zanimanja so vzbudile tudi razprave o vprašanju rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji, potem vprašanje samostojnosti Libije, vprašanje francoske kolonije Marcka, vprašanje revizije deklaracije o človečanskih pravicah itd. Jugoslovanska resolucija, ki je bila že prvotno sprejeta pred posebnim političnim odborom, je bila sprejeta z ogromno večino 47 glasov proti 5 glasovom in dvema. vzdržanima. Kakor znano Jugoslavija v svoji resoluciji zahteva predvsem prenehanje izzivalnih incidentov na naših mejah in ureditev normalnih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami. Vzhodne delegacije, ki so glasovali proti, niso zanikale jugoslovanskih obtožb, niti nišo ničesar predlagale, kar bi lahko veljalo za ureditev mednarodnih odnosov, pač pa so enostavno izjavljale, da so takega stanja krivi Jugoslovani, ki so vse to sprovocirali skupno z Angleži in Amerikanci. Razprave o nemškem vprašanju so pokazale, da tu še ni pričakovati kmalu kakšnih pozitivnih rezultatov. Tako je vzhodnonemška delegacija izjavila, da so volitve notranja nemška zadeva in da OZN nima pravice vmešavati se v to stvar. Prav tako med delegacijami še ni sporazuma, ali bi poslali v Nemčijo anketno komisijo ali ne. Nekateri so mnenja, da bi taka komisija le zavlekla delo. izraelski delegat se je posebno zavzemal za končno iztrebljenje militarizma in nacizma v Nemčiji, dočim so nekatere druge delegacije podprle zahodni predlog o anketni komisiji. Britanski delegat je predlagal, naj bi v anketni komisiji za ugotovitev možnosti svobodnih volitev sodelovali predstavniki Brazilije, Islandije, Nizozemske in Pakistana in Poljske. O razorožitvenem vprašanju po neuspelih tajnih pogajanjih med velikimi štirimi nadaljuje razpravo pred političnim odborom in sicer predvsem na osnovi novega predloga zahodnih velesil. Govori se o neki komisiji, ki bi naj nadzorovala razorožitev itd. Rusi zaenkrat molče, ker se jim gre predvsem za dosego prepovedi atomskega orožja, kjer so zapadnjaki močnejši, medtem ko jih razprave o splošni razorožitvi ne zanimajo mnogo. Precej prahu so povzročile v Parizu tudi razprave o rasnem zapostavljanju Indijcev in Črncev v Južnoafriški Uniji. Vendar južnoafriški delegat ni hotel razpravljati o tej stvari in je južnoafriška delegacija bojkotirala zasedanja OZN. Arabske dežele so vztrajale na svoji obtožbi, da Francija krati pravice Arabcem v Maroku in zahtevajo osamosvojitev dežele. Precej govora brez rezultata je bilo tudi o Libiji, ki bi naj dobila prihodnje leto samostojnost. Naša delegacija se je odločno borila proti ponovnemu razpravljanju o deklaraciji oziroma mednarodnem paktu o človečanskih pravicah. Gre predvsem zato, ali naj vključijo v besedilo mednarodnega pakta tudi gospodarske, socialne in kulturne pravice človeka ali ne. Mali narodi še zavzemajo za. veliki pa so proti. Vprašanje še ni rešeno. V Donavski komisiji prezirajo jugoslovansko delegacijo V Galacu v Romuniji že teden dni zaseda Donavska komisija, ki obravnava vprašanje plovbe po Donavi in o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s plovbo. Naš delegat je izjavil, da se mnogo govori o tehničnih pogojih plovbe, a se malo razpravlja o motnjah, ki jih povzročajo jugoslovanski plovbi. Kakor znano ima Jugoslavija skoraj najmočnejše ladjevje na Donavi in pritokih. Dalje je izjavil naš delegat, da je naša delegacija ugotovila, da so pri izdelavi referatov o plovnih poteh vprašali za svet le samo madžarske in romunske strokovnjake, medtem ko so jugoslovanske namenoma prezrli ne glede na njihove velike izkušnje. Na seji so sprejeli bolgarski predlog, po katerem naj bi tajništvo predložilo praktične ukrepe za poenotenje plovnih predpisov z vsemi podonavskimi državami. Zasedanje se še nadaljuje. Britanska državnika v Parizu V Pariz sta prispela na dvodnevni obisk predsednik britanske vlade Churchill in zunanji minister Eden s skupino britanskih strokovnjakov za razna vprašanja. Britanska državnika se razgovarjata s francoskim predsednikom Plevenom in zunanjim ministrom Schumanom, obiskala pa bosta tudi vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta generala Eisenhowerja. Ponovna pocenitev Pocenitvi nekaterega industrijskega blaga v zadnjih dveh mesecih je sledila nova pocenitev. Doslej se je poleg živil počenilo predvsem potrošno blago. Ker pa se je cena kmetijskim pridelkom že precej znižala, so s 17. decembrom znižali cene tudi nekateremu industrijskemu blagu, ki ga uporabljajo predvsem kmetje v svojem gospodarstvu. Pocenili so se industrijski proizvodi in sicer: za 10 odst. ravno steklo in verige vseh vrst; za 15 odst. tračno železo za vozove, žičniki, galica modra in zelena; za 20 odst. posoda emajlirana, pocinkana, brušena in aluminijasta. Poleg tega se je pocenilo še pohištvo za 10 odst., keksi vseh vrst za 15 odst. in radijski aparati »Tesla« za 25 odst. Znižanje cen velja za vso državno trgovsko mrežo. Tako lahko tudi naši kmetje kljub zniževanju cen kmetijskih pridelkov z zaupanjem gledajo v bodočnost. Kajti, kakor vse dosedanje zniževanje cen kaže, bodo na koncu, ko se bodo ustalile, tudi za njih cene ugodne. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 20. decembra 1951 NOVOLETNA JELKA - veselje naših malčkov Poleg drugega veselja prinaša zima našim malčkom še prav posebno veselje — Novoletno jelko. Kdo se ne bi veselil prireditev, ki bodo ob tej proslavi ob zaključku leta ali v začetku prihodnjega leta posvečene našim malčkom! In daril, ki jih bodo na proslavi prejeli! Komaj pričakujejo zadnjih decembrskih dni, ker so že marsikaj slišali o tem, kaj jim pripravljajo vaške množične organizacije in društva. Prireditve in obdaritve pa bodo v največ vaseh na Silvestrovo, na predvečer Novega leta. V mnogih vaseh se prav pridno pripravljajo, da bi Novoletna jelka bila slavnostna, za malčke pravzaprav očarljiva. Sama darila otrokom ne pomenijo toliko, kot jih pritegne čarobno vzdušje, ki se da ustvariti s skromnimi materialnimi sredstvi in nekaj požrtvovalnosti ter dobre volje članov društev, ki so se že upali prikazati na vaškem igralskem odru. Prav dobro so se odrezali po vaseh, kjer ne pričakujejo kake posebne pomoči niti navodil z okraja. Okrajna vodstva jim že pomagajo in svetujejo. Vendar bo uspeh Novoletne jelke odvisen predvsem od vaščanov. Čeprav so glavno skrb za to proslavo in obdaritev prevzele nase vaške AFŽ organizacije, tudi ostale množične organizacije ponekod ne stojijo ob strani. Saj pripravljajo veselje svojim lastnim otrokom. Če pa nekdo nima lastnih otrok, pa jih imajo gotovo njegovi sorodniki. Kjer so stvar tako razumeli, niso čakali na pomoč z okraja niti na navodila, temveč so sami poiskali vse možnosti in vse vire, da bi Novoletno jelko pripravili čim lepše in bolje. Žene predvsem šivajo igračke in pripravljajo druga darila, pa tudi pogostitev otrok. Izobraževalno-umetniška društva pa pripravljajo kulturne programe. Kjer takega društva nimajo, pa je to nalogo prevzelo drugo društvo ali organizacija. Sicer izobraževalno-umetniška društva niso pokazala dovolj razumevanja, kolikor bi po vlogi in nalogi, ki jo imajo v vasi morala. Mnogo pa pomaga učiteljstvo. Navajamo nekaj poročil iz vasi, kako se pripravljajo na Novoletno jelko. Čepinci. Žene po večerih šivajo igračke. Cicibančke in pionirje bodo postregle s pecivom. Potrebne stvari za pecivo bodo prispevali vaščani. Učiteljstvo pa pripravlja kulturni program. Proslava bo v zadružnem domu skupno za vasi Čepince in Markovce, Omeniti je še treba, da so Čepinčani med prvimi v soboškem okraju. Beltinci. Ob proslavi Novoletne jelke bodo razveselili malčke z igro »Rdeča kapica« in s predstavo v lutkovnem gledališču. V otroškem vrtcu pa bodo pripravili proslavo za tamkajšnje otroke, Ižakovci. Matere so sklenile, da bo vsaka nekaj prispevala za skupno obdaritev otrok. Zaradi premajhnih prostorov bodo pripravile obdaritev ločeno za predšolsko in šolsko deco. AFŽ pa skupno z mladinsko organizacijo pripravlja kulturni program. Križevci. Žene pripravljajo za malčke čajanko in jih bodo pogostile s pecivom. Pripravljajo pa tudi druga darila. Učiteljstvo pa bo priredilo za malčke lutkovno predstavo. V Puconcih bo proslava za deco iz domače vasi in Gorice. Pripravljajo kulturni program — igrico — in pogostitev. V Gančanih pa je Zveza žena zadružnic sklenila, da bo pripravila malčkom prijetno veselje in presenečenje. Zadružnice, posnemajte jih! V mnogih krajih pripravljajo kulturni program in pogostitev. Vendar ponekod žene ne dobi- vajo dovolj podpore od ostalih organizacij in društev. Omeniti je treba predvsem priprave v Dolencih, Hodošu, kjer pripravljajo tudi igračke, Gornjih Petrovcih in Stanjevcih. Fokovci, Selo, Ivanovci in Vučja gomila bodo pripravili Novoletno jelko skupno v šoli v Fokovcih. V Mačkovcih pa se bodo veselili otroci iz domače vasi in še iz Prosečke vasi in Poznanovec. Ne moremo pa poročati o pripravah v vseh vaseh, ker nimamo poročil. Poleg mnogih dobrih naj še omenimo slabe. V Šalovcih niso doslej še nič pripravili. Tudi v Dokležovju so se zelo pozno odločili, da bodo sklicali sestanek, na katerem bi se pomenili, kaj bi se dalo pripraviti. Po teh vaseh pa bodo verjetno krepkeje prijeli za delo, ko se bodo prepričali, da so jih mnoge organizacije in društva daleč prehitele. Dedek Mraz bo tudi letos darežljiv V lendavskem okraju so v zadnjih tednih priklicali v spomin dedka Mraza, ki je lani z darežljivo roko obiskal cicibančke in pionirje. Tudi letos ne bo nanje pozabil. Žene, dobre mamice, delavci podjetij in vsi ljubitelji malčkov mu bodo napolnili nahrbtnike in košarice z dobrotami za male želodčke. V Lendavi bodo ob Novoletni jelki nastopili pionirji s pesmicami, prizorčki iz sveta pravljic in z ljubko igrico »Pod Novoletno jelko«. Delovni kolektivi, zlasti še podjetje »Nafte«, bodo z denarnimi sredstvi pomagali, da bo lahko bradati dedek Mraz obdaroval tudi izvenšolsko deco. Svet za kulturo in prosveto pri OLO je namenil za Novoletno jelko 100 tisoč dinarjev. Poleg treh prireditev v Lendavi bodo praznovali še na sedežih osnovnih šol in po večjih podjetjih. Skoraj povsod pripravljajo darila in dobrote ter pestre programe, s katerimi bodo razveselili mlade državljane. Enodnevni tečaj za čiščenje in škropljenje sadnega drevja V sredo 5. decembra je priredil Svet za kmetijstvo pri OLO Radgona na Državnem posestvu Črnci enodnevni praktični tečaj za čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Udeležilo se ga je 15 tečajnikov — pomočnikov za sadjarstvo pri KLO. Na tečaju so se seznanjali s praktičnim delom pri zatiranju kaparja. Graje vredno je le to, da nekateri KLO te naloge ne jemljejo dovolj resno. -jh. V enem tednu je vstopilo v zadruge 350 gospodarjev V kmečke delovne zadruge v belopalanaškem okraju v Vojvodini je v enem tednu letos v decembru vstopilo 350 kmečkih gospodarstev. Na pristop kmetov je vplivala gospodarska okrepitev zadrug v tem okraju, ki so letos ustvarile vrednost delovnega dneva od 500 do 600 dinarjev, medtem ko je lani znašala največ 200 din. To dokazuje, da je treba v kmečkih delovnih zadrugah le dobro gospodariti, pa bodo tudi bolj zaostali kmetje na njih gledali drugače. NA KOREJI NIC NOVEGA. V zadnjem tednu se pogajanja za sklenitev premirja na Koreji niso niti za las premaknila naprej. Obe strani sta predložili nekaj predlogov in protipredlogov, vendar se gledišči delegacij nista zbližali. Na fronti sicer ni pomembnejših operacij, razen delovanja izvidnic, pač pa letala združenega poveljstva še naprej bombardirajo cilje v Severni Koreji in napadajo severne vojaške kolone. BONN. Nemški ministrski predsednik in voditelj opozicije — socialdemokratske stranke Schumacher sta se pogovarjala o rezultatih Adenauerjevega potovanja po Zapadu. Trdijo, da se nemška opozicija še niti malo ne strinja s početjem predsednika Adenauerja. OSLO. Norveški zunanji minister je izjavil, da bo Norveška zgradila in opremila oporišča, da bi lahko sprejela zavezniško pomoč v slučaju napada. LONDON. V Londonu je bilo tajno posvetovanje letalskih poveljnikov Britanske skupnosti narodov. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in Južne Rodezije. BEOGRAD. Prezidij Ljudske skupščine je izdal ukaz o sklicanju II. izrednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ, ki se prične 27. decembra. REKA. V Reko je priplula velika ameriška križarka »Des Moines«, s katero se je pripeljal na službeni obisk poveljnik 6. ameriškega brodovja viceadmiral M. B. Cardner. Križarka bo v Reki štiri dni. V Egiptu in Perziji še vedno napeto Glede egiptovsko-angleškega spora o umiku britanskih čet s področja Sueškega prekopa še ni bilo doseženega nobenega sporazuma. Egiptovska vlada je že odpoklicala svojega veleposlanika v Londonu, tako da je pričakovati prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama. Incidenti na področju prekopa se še vedno dogajajo — med zadnje spada sabotaža za iztiritev britanskega vojaškega vlaka. Po naj novejših vesteh bo egiptovski zunanji minister, ki se udeležuje zasedanja Generalne skupščine OZN v Parizu, izkoristil obisk britanskih predstavnikov v Parizu in obiskal v britanskem veleposlaništvu najvišja britanska državnika. Omembe vredno je tudi to, da se nevtralno egiptovsko časopisje zavzema za sporazum med Egiptom in Vel. Britanijo. Mnogo manj je izgledov za sporazum o perzijskem vprašanju — razen, če na bližnjih volitvah propade Mosadikova vlada. Verjetno to Angleži tudi pričakujejo. Perzijska vlada je izjavila, da bo najela 200 tujih strokovnjakov in da bo skušala sama voditi naftno industrijo. Pakistan predlaga, naj bi Perzijo finansirala Mednarodna banka. Novim naročnikom nudimo posebno ugodnost Kdor bo naročil Ljudski glas takoj in plačal celoletno naročnino za prihodnje leto vnaprej, bo do konca letošnjega leta prejemal list brezplačno in sicer od tistega časa, ko bomo prejeli njegovo naročnino. Izkoristite ugodnost in naročite Ljudski glas takoj! Našim naročnikom želimo nuditi list čim ceneje. Zato smo se odločili, da kljub raznim podražitvam ne bomo preveč zvišali naročnine. Celoletna naročnina za prihodnje leto bo 300 din, četrtletna 75 din In mesečna 25 din, računano po današnjih cenah — če bo nastala kaka večja sprememba pri cenah, bomo tudi mi upoštevli. Da si prihranite stroške za poštnino, je najbolje, če plačate obenem za celo leto. Pripominjamo pa, da ni treba posebej z dopisnico ali pismom naročati, temveč le nakažite naročnino na našo ček. štev. 641-90332-2 in naš naslov Ljudski glas, uprava, Murska Sobota. Če naše položnice nimate, lahko kupite na pošti prazno in jo izpolnite. Zadaj na srednjem delu pa napišite: »nov naročnik«. List bomo pošiljali le tistim naročnikom, ki bodo plačali vnaprej. Kaj pa mi stari? Gotovo bodo postavili tako vprašanje naši dosedanji naročniki, ko bodo prebrali, kake ugodnosti nudimo novim naročnikom. Tudi na vas, dosedanje naročnike nismo pozabili, če vi ne boste pozabili na svoje dolžnosti do svojega lista. Saj imate le eno dolžnost, namreč pravočasno plačevanje naročnine. Zato smo vsem naročnikom priložili položnice. Kdor je v zaostanku z naročnino za letošnje leto, naj zaostanek poravna takoj, obenem pa nakaže predplačilo za prihodnje leto. Naročniki, ki bodo plačali celo- letno naročnino za prihodnje leto do 1. januarja 1952 — seveda morajo prej poravnati zaostalo naročnino, če dolgujejo — bodo deležni nagradnega žrebanja, ki ga pripravlja uprava Ljudskega glasa. Nagradnega Žrebanja bodo deležni vsi naročniki, ki bodo 1. januarja 1952 imeli plačano celoletno naročnino za nastopajoče leto. Za nagrade bodo prejeli knjige, od katerih bo vsaka vredna nad 100 din. Izžreban pa bo vsak 50. naročnik. Pohitite, ne zamudite prilike dobiti lepo knjigo! Uprava Ljudskega glasa Rezultati žrebanja obveznic Prvega ljudskega posojila 15. decembra 1951 Amortizirano din 374,510.000 Dobitki din 95,291.000. 1. Amortizirane obveznice Amortizirane so vse obveznice ki imajo niže navedene številke v vseh serijah: 9, 26, 31, 32, 35, 39, 83, 89, 92, 137, 142, 151, 153, 162, 175, 176, 206, 211, 230, 237, 243, 245, 262, 265, 281, 297, 299, 307, 313, 321, 323, 324, 337, 361, 365, 366, 370, 382, 389, 398, 407, 423, 430, 454, 456, 457, 490, 494, 499, 502, 511, 514, 521, 522, 523, 524, 532, 534, 536, 562, 582, 588, 590, 608, 612, 614, 615, 644, 656, 659, 666, 688, 729, 762, 771, 773, 781, 794, 802, 804, 817, 833, 837, 842, 852, 854, 881,887, 906, 924, 931, 935, 937, 947, 950, 952, 958, 999, 1000. II. Izžrebani dobitki Dobitek od 100.000 din je dobila obveznica št. 389, serija 734. Štiri dobitke po 50.000 din so dobile obveznice štev. 950 teh serij 292, 2549, 2672, 2881. 168 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice štev. 454 spodaj navedenih serij: 15, 28, 36, 37, 51, 58, 89, 94, 118, 130, 136, 144, 189, 264, 277, 283, 306, 311, 379, 383, 400, 408, 427, 439, 449, 455, 477, 494, 504, 509, 579, 584, 590, 607, 620, 658, 679. 691, 756, 785, 799, 818, 869, 887, 906, 907, 1014, 1019, 1051, 1090, 1099, 1124, 1157, 1188, 1194, 1268, 1300. 1353, 1375, 1425, 1437, 1497, 1502, 1508, 1516, 1523, 1526, 1541, 1567, 1661, 1664, 1686, 1699, 1702, 1712, 1715, 1722, 1749, 1796, 1831, 1825, 1862, 1870, 1881, 1917, 2003, 2019, 2023, 2100, 2114, 2149, 2201, 2209. 2220, 2277, 2305, 2312, 2325, 2348, 2351, 2387, 2427, 2461, 2476, 2491, 2493, 2504, 2533, 2583, 2588. 2590, 2605, 2625, 2627, 2641, 2692, 2694, 2725, 2739, 2741, 2762, 2789, 2829, 2838, 2842, 2855, 2859, 2900, 2917, 2954, 3008, 3009, 3036, 3045, 3046, 3065, 3089, 3133, 3173, 3195, 3208, 3219, 3224, 3236, 3268, 3280, 3309, 3314, 3356, 3360, 3415, 3451, 3466, 3478, 3480, 3486, 3501, 3517, 3530, 3541, 3758, 3816, 3823, 3853, 3857. 3873, 3884, 3906. 667 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice štev. 935 spodaj navedenih serij 2, 3, 4, 18, 19, 25, 27, 29, 30,32, 37, 40, 41, 68, 74, 80, 90, 97, 100, 108, 111, 113, 126, 127, 128, 129, 130, 136, 142, 147, 156, 164, 165, 169, 181, 186, 192, 210, 211, 226, 230, 233, 243, 244, 248, 248, 258, 277, 280, 288, 290, 302, 304, 307, 309, 316, 317, 321, 325, 328, 340, 341, 346, 356, 375, 384, 385, 386, 396, 404, 406, 413, 414, 421, 422, 430, 433, 438, 440, 447, 448, 451, 452, 455, 458, 465, 466, 468, 469, 474, 477, 486, 487, 488, 490, 493, 518, 525 531, 538, 545, 548, 551, 553, 554, 555, 572, 584, 588, 600, 602, 605, 619, 627, 636, 638, 845, 648, 652, 653, 658, 664, 672, 676, 679, 681, 691. 695, 704, 713, 721, 722, 739, 746, 747, 754, 761, 771, 774, 775, 781, 782, 783. 787, 789, 790, 792, 798, 800, 815, 823, 843, 850, 853, 859, 871, 872, 874, 833, 883, 886, 896, 893, 899, 910, 917, 918, 920, 924, 925, 930, 934, 938, 943, 952, 956, 958, 964, 970, 972, 975, 976, 993, 995, 998, 999,1000, 1004, 1011, 1015, 1033, 1049, 1053, 1055, 1059, 1073, 1078, 1082, 1086, 1090, 1102, 1110, 1120, 1126, 1133, 1135, 1136, 1143, 1148, 1149, 1150, 1156, 1160, 1166, 1168, 1171, 1179, 1183, 1186, 1189, 1190, 1201, 1212, 1214, 1236, 1242, 1245, 1246, 1249, 1254, 1256, 1257, 1261, 1267, 1271, 1275, 1282, 1284, 1293, 1296, 1306, 1307, 1314, 1321, 1324, 1328, 1329, 1335, 1340, 1341, 1355, 1358, 1359, 1363, 1374, 1379, 1386, 1389, 1390, 1407, 1409, 1413, 1419, 1422, 1423, 1424, 1429, 1435, 1444, 1456, 1457 1461, 1462, 1465, 1468, 1473, 1475, 1496, 1498. 1499, 1500, 1509, 1522 1525, 1538, 1542, 1549, 1555, 1560, 1562, 1566, 1571, 1578, 1580, 1581, 1587, 1592, 1596, 1605, 1606, 1612, 1620, 1631, 1632, 1633, 1637, 1638, 1643, 1646, 1653, 1654, 1668, 1671, 1673, 1677, 1679, 1695, 1702, 1708, 1720, 1757, 1759, 1765, 1772, 1773, 1792, 1820, 1821, 1825, 1830, 1832. 1835, 1842, 1846, 1850, 1858, 1066, 1877, 1880, 1883, 1891, 1393 1896, 1910, 1911, 1914, 1918, 1924, 1934, 1936, 1937, 1941, 1978, 1984, 1986, 1989, 1991, 1993, 1996, 2006, 2015, 2018, 2021, 2027, 2029, 2039, 2041, 2042, 2045, 2057, 2062, 2069, 2076, 2088, 2089, 2092, 2101, 2104, 2110, 2117, 2122, 2125, 2135, 2136, 2137, 2142, 2143, 2155, 2162, 2163. 2164, 2167, 2170, 2171, 2172, 2184, 2187, 2189, 2198, 2219, 2224, 2226, 2227, 2232, 2239, 2240, 2244, 2253, 2262, 2264, 2268, 2272, 2273, 2281, 2289, 2292, 2295, 2298, 2301, 2302, 2305, 2317, 2318, 2324, 2325, 2327, 2335, 2330, 2338, 2345, 2351, 2358, 2357, 2360, 2383, 2371, 2376, 2390, 2393, 2400, 2403 2410, 2414, 2415, 2426, 2429, 2435, 2441, 2447, 2451, 2452, 2453, 2455, 2469, 2484, 2487, 2494, 2997, 2514, 2515, 2523, 2524, 2532, 2538, 2543, 2349, 2550, 2551, 2560, 2562, 2563, 2571, 2587, 2591, 2593, 2600, 2606, 2607, 2608, 2610, 2615, 2617, 2633, 2646, 2650, 2651, 2654, 2659, 2668, 2669, 2670, 2673, 2674, 2683, 2686, 2687, 2710, 2718, 2719, 2721, 2726, 2727, 2732, 2736, 2737, 2733, 2754, 2764, 2772, 2777, 2788, 2793, 2794, 2800, 2819, 2830, 2845, 2352, 2858, 2859, 2862, 2864, 2867, 2871, 2874, 2880, 2881, 2883, 2885, 2887, 2890, 2897, 2902, 2903, 2913, 2914, 2917, 2918, 2919, 2932, 2936, 2941, 2949, 2956, 2960, 2986, 2990, 2997. 3006, 3011, 3021, 3038, 3052, 3053, 3055, 3056, 3058, 3061, 3062, 3067, 3082, 3089, 3096, 3111, 3121, 3122, 3124, 3125, 3135, 3152, 3156, 3160, 3175, 3178, 3179, 3180, 3185, 3190, 3199, 3207, 3215, 3242, 3244, 3243, 3248, 3261, 3264, 3265, 3278, 3290, 3291, 3292, 3298, 3312, 3331, 3333, 3345, 3347, 3357, 3361, 3376, 3381, 3383, 3385, 3387, 3391, 3403, 3408, 3424, 3425, 3531, 3432, 3441, 3446, 3448, 3449, 3450, 3458, 3463, 3464, 3468, 3484, 3496, 3497, 3512, 3514, 3515, 3522, 3526, 3536, 3537, 3737, 3738, 3745, 3754, 3755, 3768, 3772, 3773, 3776, 3778, 3788, 3801, 3808, 3815, 3817, 3822, 3838, 3842, 3850, 3854, 3868, 3888, 3895, 3907, 3910, 3914, 3915, 3924, 3929, 3934, 44.988 dobitkov po din 2000 so dobile obveznice sledečih številk vseh serij: 32, 92, 206, 299, 307 382, 532, 582, 794, 881, 887, 997. Izžrebane obveznice bodo izplačevali začenši s 1. januarjem 1952. leta. Viktor Š.: v Čudak Sraka (odlomek) II. Zvezde so ugašale; tema je plahnela... Zdelo se je, da se svod vedno bolj dviga, kot da se boji zarje, ki je na vzhodu sramežljivo zardela ter pokukala čez vrhove hribovja... Še preden je petelin zakikirikal, je Sraka vstal; zbudila se je tudi njegova žena. Oblekla sta se in brez besed šla iz hiše. Sraka se je napotil v kaščo, da olupi koruzo, žena pa po drva, zložena pod široko slamnato streho, podprto s šestimi hrastovimi stebri, pod katero je bilo poleg svinjakov še poljedelsko orodje in stari voz... Sraka je prirastel na ta svoj svet; ob hišico, kot sivozelenkast mah na o črnelo slamnato streho. Pravzaprav sam ni vedel, kako dolgo že stoji ta dom ob razriti kolni cesti, med ostarelim sadnim drevjem. Vedel je le to, da je tako stara, da jo je treba na vseh koncih in krajih krpati in popravljati, kot obnošen čevelj. In Sraka je skrbel zanjo bolj kot zase. Iz dneva v dar jo je ogledoval, sključeno kot onemoglo starko, tipal njene grbaste stene, lazil po zvežnjeni strehi in ji menjal slamo. Ta dom je stal dobrih sto metrov od zadnjih vaških hiš, razkropljenih ob prašnih, od neštetih koles starih kmečkih vozov razkritih cest. Te so se stekale široko in trdno državno cesto, ob kateri so stale zidane hiše gruntarjev. Srakov svet je ločil od ostalega sveta vijugast potok, a od vaščanov ga je ločilo življenje in preteklost. Ta kos sveta, na katerem je živel Sraka, vaščani nikdar niso prištevali k vaškemu, kajti na njem že dolgo niso živeli domačini; in kdo bi vedel ali so sploh kdaj živeli. Sraka je vedel o tem svetu le toliko, kolikor mu je o njem pripovedoval oče. Toda ta je le redkokdaj spregovoril, kajti vse življenje je bil mrk kot star hrast ob potoku, ki zašumi le tedaj, če prihrumi vihar in ga moti. A če je spregovoril, je spregovoril le tedaj, ko je bil najbolj mračen, ko je bil dan najbolj otožen in dolgočasen in ni bilo kaj storiti — razen sedeti v mračnem kotu in premišljevati. To je bilo navadno v ranih zimskih večerih, ko so tolikokrat z neznosnim dolgočasjem pritiskali na ljudi, da v molčanju ni bilo vzdržati. »Pet let sem se klatil po svetu, preden sem sploh vedel za ta kraj in ta dom,« je pričel prvič takrat, ko je bil Sraka star štirinajst let. »Popihal sem od doma, ko mi je bilo toliko let kot tebi, kajti kopati gorice, obračati težko ilovnato zemljo je bilo zame pretežko delo. Mislil sem, da se drugje lažje živi, zato sem si želel kar naprej, kamor so me noge nesle. Včasih sem delal, včasih beračil, če niso dali sem vzel, kjer je bilo. Pa sem prišel v mesto, kjer so ljudje bili manj darežljivi... Zato sem se izučil čevljarstva. Pri treh mojstrih sem delal, ker sem mislil, da bo drugi boljši od prvega in tretji boljši od drugega, pa je bil drug hujši od drugega.« Sraka je bil radoveden, rad bi spraševal, toda ni upal, kajti če bi očeta zmotil, bi si morda premislil in nehal pripovedovati. Vztrepetal je, ko je naenkrat premolknil ter pljunil v kot in se razveselil, ko je nadaljeval skoraj jezno, a enakomerno: »Naveličal sem se tega pasjega življenja in se pognal po svetu. Lagati sem se naučil pri mojstrih, zato mi ni bilo težko lagati se dobrim ljudem po vaseh, koder tem oblazil... Pri tej hiši je stanoval takrat, ko sem prišel, sam starec... — Revež sem brez staršev in doma... sem pričel, on pa mi je pomežiknil. Če mi lahko date nekaj za pojesti ali pa kakšen dinar in morda bi lahko preno- čil. Pogledal sem ga vprašujoče, on pa se mi je nasmejal: — Poznam to, saj sem toliko priberačil, da sem kupil to bajto in svet okoli nje... Kljub temu pa mi ni zaprl vrat pred nosom, kot sem pričakoval, pač pa me je potegnil za rokav v hišo in me posadil na klop. Celo skodelo prežganke mi je prinesel in me prijazno nagovoril: — Pametneje bo, če ostaneš in boš pri meni delal. Začudeno sem prikimal, kajti nisem bil vajen takšnih sprejemov, in hkrati ogledoval sobo, v kateri sem se nahajal. Prav takšna je bila takrat kot zdaj, samo še bolj zanemarjena. —Prespala bova in jutri že pričela z delom! je nadaljeval mož, jaz sem le prikimal, kajti teko se mi je zdelo najbolj prav. Saj mi ne bi škodilo nekaj dni počivati, zadržati pa me ne bi mogel, če ne bi hotel ostati...« Oče je zopet premolknil in precej časa molčal. Gledal je v zadimljeno petrolejko in tl vihal brke, potem pa je kratko zaključil: »Naslednjo noč mi je porinil vrečo in šla sva na tuje njive... Navadil sem se vsega in tudi njegovega imena: Sraka. Vse je odnašal kot sraka ...« Ob takih jutrih, ko je zakrival sledove minule noči, se je nehote spominjal očetovega pri- povedovanja. Grenko se je nasmihal in ni več dvomil, da je ta svet preklet in da ga samo še prekletstvo drži na njem. Kajti drugače bi že davno odrinil v svet in živel svobodneje in radostneje ... Namesto da bi se zbliževal z ljudmi, se jim odmika. Nikdar še ni bil v cerkvi, da jih le čim manj in čim redkeje sreča... »Kaj bomo mi berači v cerkvi ... se je opravičeval sam pred seboj. »V cerkev gredo le premožni, da se razkažejo v novih, lepih oblekah... Mi berači spadamo pred cerkveni prag, da prosimo za milodare ...« Grenko so zvenele le besede, ker je bila resnica skoraj enaka, saj so predniki, kar jih pozna, beračili. Da, vsi so beračili in hodili na tuje njive s svojimi vrečami. Sraki je to še vedno ostalo v navadi, in včasih je bil kar ponosen na to da se je beračenja odvadil — da ni niti poskušal beračiti. Na tihem je mislil, da njegov sin prav zagotovo ne bo dolgo hodil z vrečami na tuje njive, ker bo že toliko trden, da bo na lastnem gospodaril in prigospodaril, kar bo potreboval... Ta misel je bila tista, ki ga je še bolj priganjala, dokler je čutil moči v upognjenem telesu. Vsako sekundo je izkoristili Tudi ob nedeljah, ko so bili včasih tako vabljivo praznični dnevi, da bi najraje gledal v oblake ležeč na hrbtu pod hruško. Postati enak vsem ostalim, so bile sanje njegovega očeta Te sanje je še njemu vtepel v glavo. A to doseči je bilo možno le na en način: postati vsaj trden gruntar... Sraka je olupil koruzo, koruzinje stlačil v košaro in ga odnesel v kuhinjo, kjer je že dišalo po prežganki in osmojenem lesu. Spotoma je opazil, da je obzorje že zardelo in da kmalu posijalo sonce. Vel je topel vetrič in prinašal iz gore počasno, zaspano klopotanje klopotcev. Presenečen je obstal pred vrati in se oziral po dvorišču: zrelih slivah, jabolkih in hruškah. Brajde izabele so vse bile in orumenelo listje je zaslediti med zeleno travo. Kdo bi si mislil, da se že ponuja jesen! Zadovoljno se je Sraka napotil mimo brajd potegnjenih vzdolž strehe, ki je pokrivala svinjake. Nasmihal se je, ko je vstopil v hlev, kajti nedavno vsega tega le ni bilo; nedavno, ko je bil še fant, je marsikaj manjkalo; a le marsikaj bo, preden umre! Z očetom ata napravila brajde, zasadila trsje in opazovala kako raste. Zdaj opazujeta s sinom in pozneje bo sin opazoval sam... (Nadaljevanje prihodnjič) Murska Sobota, 20. decembra 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Najboljša vaška mladinska organizacija V šestmesečnem tekmovanju v čast obletnice Jugoslovanske armade je izmed vaških mladinskih organizacij v lendavskem okraju imela največ uspeha mladinska organizacija v Veliki Polani. To pa ni nekaj nenavadnega, saj so mladinci v Veliki Polani tudi v tekmovanju v čast obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte bili med najboljšimi in so prejeli diplomno pohvalo od CK LMS. Nenavadno je le to, zakaj mla- dinci po sosednjih in ostalih vaseh ne zmorejo takih uspehov. O tem bi morali razmišljati. Gotovo bodo po posameznih vaseh našli različne ovire. Pa so jih tudi Polančani imeli in so jih z dobro voljo premagali. Med mladinskimi aktivi v lendavskem okraju pa je najboljši v Rudarski šoli v Dolnji Lendavi. Tudi ta je odnesel zmago v tekmovanju v čast obletnice OF. Sedaj pa je znovič predlagan za pohvalo in nagrado. Na Cankovi so se pomenili o napakah Na občnem zboru vaškega odbora OF v Cankovi so se predzadnjo nedeljo pomenili o letošnjih napakah, ker se o uspehih niso imeli mnogo meniti. Poročilo frontne organizacije v preteklem letu je pokazalo slabo sliko. Nedelavnost organizacije pa je posledica nedelavnosti odbora. Izmed sedmih članov odbora sta delala le dva, dočim so se ostali odborniki izogibali nalog. Zaradi take nedelavnosti odbora ni bilo lansko leto nobenega sestanka frontovcev, z delom pa je prenehala sekcija AFŽ, pa tudi mladinska organizacija. V živahni diskusiji so ugotovili, da je na nedelavnost frontne organizacije vplivalo tudi nesodelovanje med OF, KLO in KZ. Razpravljali so tudi o nepravilnostih v Kmetijski zadrugi, ki so se zgodile zaradi slabe kontrole, kajti vodstvo ni delalo v korist zadružnikov. Upoštevajoč ugotovitve in slabosti so naredili načrt za poživitev dela frontne organizacije, ki naj prispeva k prosvetnemu in gospodarskemu dvigu cankovskega področja. Občni zbor je pokazal, da si članstvo želi delavno organizacijo 27 novih gasilskih strojnikov Drugi gasilski strojni tečaj, ki ga je pripravila Okrajna gasilska zveza Ljutomer, je uspešno zaključen. Na njem se je usposobilo 27 novih gasilskih strojnikov. 17. in 18. decembra pa je bil dvodnevni poveljniški tečaj za usposabljanje gasilskih poveljnikov. Pripravljajo pa tudi enodnevni sanitetni tečaj. Tako bo Okrajna gasilska zveza častno izpolnila svoj tekmovalni načrt v čast 10-letnice JA. V tem tekmovanju so se najbolje izkazala sledeča društva: Ljutomer, Hermanci, Ivanjkovci in Savci. Tudi četa na Kamenščaku je opravila strelske vaje, ni pa se pravočasno odzvala tekmovanju. C.K. Najboljši obrat podjetja Ljutomerskih opekarn Delavski svet Ljutomerskih opekam je 7. decembra zasedal v opekarni Puconci. Predsednik upravnega odbora Hrastelj je obširno poročal o delu odbora. Pregledali so izpolnitev plana proizvodnje in sestavili novi investicijski plan za prihodnje leto. Obenem so imeli še eno slavje. V tekmovanju si je obrat zaslužil prehodno zastavico Ljutomerskih opekarn v trajno last in obdržal časten naslov »Najboljši obrat podjetja Ljutomerskih opekarn«. Istega dne je kolektiv sprejel v dvomesečno varstvo prehodno zastavo Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, katero jim je izročil predsednik sindikalne podružnice Opekarne Gornje Radgone. C. K. IZUD Runeč si je izvolil novi odbor Po precej uspešnem delu prejšnjega odbora in društva kot celote so si člani Izobraževalno-umetniškega društva Runeč izvolili novi odbor. Za predsednika so si izvolili delavnega mladinca Franca Bokaliča, ki je na prosvetnem polju že mnogo naredil. Za tajnika pa Avgusta Habeta, učitelja na Runču in sekretarja mladinske organizacije. Razpravljali so tudi o bodočem delu in si postavili velik načrt. Upamo, da ga bodo uresničili. Z. d. Člani Kmečke delovne zadruge Benedikt čistijo svoje sadovnjake Zadružniki KDZ Benedikt v Slov. goricah so setev pravočasno opravili ter posejali 23 hektarov z ozimino in oljno repico. Z jesenskim globokim oranjem pa pripravljajo zemljo za spomladansko setev. Obenem pa vozijo na njive hlevski gnoj, katerega imajo dovolj, in ga podoravajo. Poslednje dni pa čistijo sadno drevje, katero bi jim s pravilno nego lahko donašalo večje dohodke, kot so jih imeli doslej. V mnogih primerih so sadovnjaki bili zanemarjeni, kar je zmanjševalo pridelek. Tudi njihovo sadno drevje napada ameriški kapar, ki se kaj hitro razbohoti, če kmetovalci ne stopijo pravočasno v boj zoper njega. V okolici je povzročil že veliko škodo. Ker pa se za drugo leto obeta v teh krajih sadna letina, so se resno lotili čiščenja sadovnjakov, da si zagotove boljši pridelek. Če se vreme ne bo kmalu poslabšalo, bodo delali tudi v vinogradih. Ob lepem vremenu bo posebno primerno gnojiti vinograde in kopati, kjer še niso opravili jesenske kopi. Gmotno stanje zadružnikov se je zadnji čas mnogo izboljšalo. Sedaj so že toliko prigospodarili, da ne rabijo več stalnih kreditov Narodne banke, temveč imajo nekaj lastnih denarnih sredstev. Z izkupičkom za prodane govedi in prašiče so krili svoje obveznosti do banke in se postavili na lastne noge. Z umnim gospodarstvom in izboljšanjem dela, kakor ga predvidevajo za prihodnje leto, pa si bodo ustvarili še večje dohodke. -jk. 700 tisoč zidakov na zalogi Kolektivi lendavskih opekarn v obratih Dobrovnik, Dolga vas in Lendava so s 1. decembrom presegli letošnji proizvodni načrt za 11%. V poslednjem času proizvajajo predvsem v Prekmurju iskano strešno opeko. Podjetje ima na zalogi preko. 700.000 zidakov, za katerimi ni večjega povpraševanja; vendar računajo, da jih bodo z znižanjem cene spravili v promet. 20 novih članov Na občnem zboru Fronte Hrastje-Mota se je zbralo 167 članov. Ker okrajni aktivist, ki je bil določen za pomoč vaškemu odboru, ni prišel, so sami opravili občni zbor. Napredek Fronte v tej vasi se kaže tudi v porastu števila članov, saj so jih sprejeli 20 novih. -jh. V Širjenje prosvete in kulture na vasi V soboto so imeli učitelji in profesorji radgonskega okraja po reorganizaciji svoje podružnice, prvo sindikalno zborovanje na Nižji gimnaziji v Apačah. Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje o poučevanju zgodovine v osnovni šoli in na nižji gimnaziji. Dalje so na tem zborovanju razpravljali o vlogi sindikata pri kulturno-prosvetnem delu, o izobraževalnih tečajih, o pripravah za Novoletno jelko itd; Dotaknili so se in rešili so še nekaj, organizacijskih vprašanj. Ugotovili so, da doslej najbolje uspevajo izobraževalni tečaji v Lutvercih, na Velki, na Kapeli in v Črešnjevcih. Uspeh je odvisen predvsem od vsebine pouka in načina dela. Na Kapeli so na primer pritegnili mladino na ta način, da uporabijo po končanem tečaju še eno uro za plesne vaje. Dobra je tudi zamisel, ki so jo uporabili v nekem tečaju, kjer so se tečajniki zedinili za pouk o lepem vedenju. Ženska mladina rada v tečajih šiva, kuha in plete, poleg tega se pa seznanja tudi z osnovnimi predmeti ter s splošnimi gospodarskimi in političnimi dogodki okraja in v svetu sploh. Tako so naši vzgojitelji našli v raznih krajih različne načine dela in vzgoje za proučevanje v izobraževalnih tečajih. Na Velki imajo poleg izobraževalnega tečaja še poseben sadjarski tečaj, ki ga obiskuje nad 40 tečajnikov. Na zborovanju so se pogovorili tudi o pomoči učiteljem tečajnikom pri izpitih. Da jim bo olajšano delo pri opravljanju potrebnih izpitov, ki jih morajo položiti tečajniki v najkrajšem času, je bil organiziran pri Svetu za prosveto na OLO tedenski seminar iz matematike. Kč. Ljudsko univerzo tudi v radgonski okraj Preteklo sredo je bila prva sektorska konferenca predstavnikov ljudsko-prosvetnih društev iz gornjega dela radgonskega okraja. Predsednik Okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Miha Veršič je navzočim razložil način, kako poživeti kultumo-prosvetno dejavnost v raznih organizacijah. Pri tem je poudaril tudi delo ljudskih univerz, ki jih je treba organizirati po zgledu murskosoboškega okraja. Predstavniki društev so pokazali za to veliko razumevanje in sklenili organizirati ljudske univerze v Velki, Lokavcu, Apačah, Žepovcih in Ledineku. Predavanja bodo določali po želji ljudstva in to predvsem iz kmetijstva, zdravstva in podobno. Sklenili so, v zimskem času poživeti tudi dramatsko dejavnost. Sedaj se pripravljajo na proslave 22. decembra in Novoletno jelko. Posebno skrb bodo posvetili poživitvi dela ljudskih knjižnic. -jh. Samovoljneži se morajo zagovarjati pred sodiščem Pred Okrajnim sodiščem v M. Soboti se je moral zagovarjati traktorist Viljem Cer. Premotilo ga je, ko je vozil les za gasilski dom v Murski Soboti, da je mimogrede zavil z gradbenim lesom na lastno dvorišče. Tako si je neupravičeno pridobil nad 2 kub. metra gradbenega lesa v vrednosti za 5.500 din. Pred sodiščem se je zagovarjal, da mu je predsednik gasilske čete tov. Flisar baje obljubil en voz lesa za kurjavo. Ker pa se gradbeni les ne more zamenjati za drva, ga je sodišče obsodilo na povračilo stroškov in na en mesec zapora. Prav tako se je zagovarjal pred sodiščem mizar Gutman iz Satahovec, ker je napadel Rozalijo Bejek z vilami. To je bilo ob neki priliki poleti, ko je imenovana prišla skupno s svojim možem k njemu povprašat glede naročenih vrat. Ko sta ga prosila za račun za opravljeno delo, se je mizar razburil in zabrusil Bejeku, da njemu že ne bo kazal računov. V jezi je celo pograbil Vile in z njimi zamahnil po Bejekovi. Z udarcem ji je poškodoval roko, da se je morala zateči k zdravniku. Pred sodiščem je sicer hotel zanikati vsako krivdo, pa so mu priče dokazale resnico. Ker to ni bil njegov prvi primer napada na človeka, ga je sodišče obsodilo na povračilo stroškov in na 20 dni zapora. Tako so odgovorili informbirojevcem Že dolgo časa niso v Lendavi zabeležili takšne udeležbe, kakor je bila na predvečer Dneva Republike, ko se je zbralo pred Titovim domom nad tisoč meščanov, ki so z bakljami v rokah odšli v povorki do poslopja naftinega kinematografa, manifestirajoč za svojo oblast in mlado republiko. Prostrana dvorana je komaj sprejela vase številne udeležence slavnostne akademije na kateri so nastopili: moški pevski zbor SKUD »Miška Kranjca«, gimnazijski pevski zbor, folklorna skupina dijaškega doma, solisti in recitatorji. Program je bil skrbno naštudiran, najVečje uspehe pa je požela folklorna skupina, katero je aplavz v dvorani pripravil do tega, da je ponovila nekatere ljudske plese. Slavnostno poročilo o pomenu rojstva nove Jugoslavije je imel predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO tov. Rogelj. Naslednji dan so bile proslave s svečanimi akademijami po vseh šolskih središčih v okraju. Z avtomobilom se je zaletel v železniško zapornico Šestintridesetletni šofer Koloman Župec iz Murske Sobote se je nedavno z avtotaksijem zaletel v železniško zapornico na prehodu ceste čez železniško progo Radenci—Radgona. Zapornico so pravkar spuščali, kar v veliki brzini ni opazil. Pri tem je vozilo lažje poškodoval, večjo škodo pa je povzročil na avtomatičnih zapornicah. Ta znaša okrog 5000 din, kar bo moral neprevidni šofer poravnati. -jh. Izpolnjen načrt Krajevni ljudski odbor Benedikt je na zadnjem zasedanju sklenil, da ustanovi dva krajevna obrata: krojaško delavnico in pekarno. Sklep je bil kmalu uresničen, krojaška delavnica že dela. Upravlja jo Hinko Zemljič. Tudi pekama bo kmalu začela s peko kruha, upravljal jo bo Franc Zigert, ki jo je že nekaj let vodil samostojno. Zgradili bodo moderno mizarsko delavnico Na zadnjem posvetovanju članov Sveta za krajevno obrt in industrijo pri Okrajnem ljudskem odboru v Lendavi so zastopniki delovnih kolektivov okrajnih storitvenih podjetij sklenili, da bodo zgradili v prihodnjem letu moderno mizarsko delavnico v bližini poslopja nove žage. Gradnja, ki je, spričo slabo razvite mizarske obrti, zelo potrebna, bo terjala nove delovne napore, ki so jih prevzeli na ramena bližnji kolektivi. Okrajna dežnikarna bo na tem prostoru gradila tudi stanovanjsko poslopje za svoje delavce. Besede naših bralcev Frontovci so razpravljali o svoji kmetijski zadrugi Na frontnem zboru v Zgornji Ščavnici so razpravljali tudi o delu svoje kmetijske zadruge. Trgovski odsek je namreč zabredel v velike težave in primanjkljaje vsled malomarnosti nekaterih vodilnih ljudi in uslužbencev. Poleg uslužbencev je soodgovoren tudi predsednik upravnega odbora tov. Ferk. Namesto, da bi skrbel za zadrugo, je odkupoval razne poljske pridelke na lastno pest za druga podjetja in si ustvarjal lastni dobiček. Vzporedno s tem pa je zadruga padala v vedno večje težave. Ferk pa je hotel vso krivdo zvaliti na uslužbence zadruge, sebe pa prikazati kot požrtvovalnega zadružnika. To pa mu ni uspelo, ker so ga zadružniki — Člani Fronte dobro spoznali in razkrili njegovo nepravilno delo. Ugotovili so, da največjo odgovornost za malomarnost in zapravljanje v zadrugi nosi predsednik; zadruga s takimi uslužbenci, kot jih je imela, pa tudi ne more gospodariti, zato bo treba namesto njih namestiti boljše. Če se bo Fronta tudi v bodoče tako zanimala za kmetijsko zadrugo, bo gotovo bolje gospodarila. -jh. Še enkrat: Delavne članice in nedelavna predsednica V zvezi s člankom pod gornjim naslovom objavljenem v predzadnji številki prinašamo odgovor tov. Juhnove: »Vam se zdi, da je organizacija, ki bi delala brez nedelavnega predsednika nemogoča. Jaz pa mislim, da je tako samo tam, kjer članice ne delajo. Blatite me, da nisem navdušena za sestanek. Rekla pa sem le toliko, da nas je premalo žen, ker so bile razen naju s sekretarko le še štiri žene, zato sem predlagala, da bi sestanek preložili na drugič. Navdušenja pa nisem opazila pri nobeni. V prejšnjih letih, ko sem bila zdrava, nisem čakala na nikogar niti na predsednico, ker sem sama našla delo in tudi bila povsod navzoča. To vam lahko dokažem, ker sem bila od okrajnega odbora AFŽ pohvaljena in tudi nagrajena. Očitate mi, da sem rekla, da nimam časa za izobraževalni tečaj. Toliko prostega časa nimam kot ve, ker imam nekaj mesecev starega vnučka v oskrbi. Možu pa ga ne morem prepustiti, kot mi je predlagala Danica Beloglavčeva ker veste, da imam čut materinskega srca in tega ne morem narediti. Za izdelavo lutk, ki jih omenjate, sem rekla, da ne rabim vzorcev, ker si jih izrežem sama; vzorce pa dajte tistim, ki jih ne vedo izrezati. Mislim pa, da sem še vedno toliko naredila kot ve, ki niste še nič naredile. Prosim pa, da bi drugič bile toliko odkritosrčne, da bi mi na sestanku povedale v oči, ker jaz ljubim odkritosrčnost. Juhnova«. Neopravičen zaslužek Na letošnji Praznik republike je bil na Kapelo partizanski marš, tam pa kulturna prireditev. Igrala je radgonska godba na čelu s kapelnikom Irgoličem, ki je organiziral skupino šestih ljudi. Kljub temu, da so godce prepeljali na Kapelo s kamionom in so dobili hrano in pijačo brezplačno, so predložili Okrajnemu odboru ZB račun v znesku 6000 din. Ali je postopek radgonske godbene skupine s tako visokim računom v skladu z državljansko dolžnostjo ljudi, ki jim je godba le priložnostno opravilo in kot taka skupina ni nikjer registrirana ne obdavčena? Ni to izkoriščanje? Lahko bi rekli, da je to svojevrsten način izkoriščanja in to še organizacije, katere člani so doprinesli glavni delež naši osvoboditvi. Poleg tega je bil dobiček od te proslave namenjen za postavitev spomenika padlim žrtvam. Radgonski godci so s tem na naš naj večji državni praznik pokazali svoj »patriotizem« do naše domovine in. »spoštovanje« do žrtev NOB. -jh Neplačana vožnja Bil sem službeno v Murski Soboti. Moral sem obiskati tudi neko vas. Ker drugega prevoznega sredstva nisem dobil, sem se poslužil avtomobila OKAP v Murski Soboti, ki vozi mleko. Z menoj je bil še en sopotnik Sobočan. Ker je šofer prinesel na kamion eno polno posodo, mi je sopotnik pojasnil, da v njej šofer ima sirotko, ki jo bo peljal domov. In res, šofer je zavozil v neko oddaljeno ulico, kjer stanuje, in tam odložil posodo. Preračunal sem, da tako naredi šofer izven določene ture, ko gre po mleko, tri kilometre poti ali mesečno 90 km. To sem imel le priložnost videti, gotovo pa se to dnevno večkrat ponavlja. Kje je tu štednja in ali je to pravilno, da bi nekdo imel take ugodnosti, naj presodijo bralci sami. J. F. Zakaj po cesti, če po travniku gre bolje V Stanovnem zelo slabo oskrbijo za ceste. Zato pa so v jeseni nekatere postale skoraj neuporabne. V grabah se je začela nabirati voda, kar je cesto, ko so se po njej vozili, še bolj razjedalo: grabe so se večale, nabiralo se je vedno več vode in cesta se je mehčala. Sedaj, po daljšem deževju, je že toliko razrita, da živina komaj vleče noge iz blata. Vozniki pa se takega blata izogibajo, zato se rajši vozijo po travnikih in njivah. Jasno, da s takimi vožnjami povzročajo na poljih veliko škodo, kar se bo poznalo pri košnji ali pri oranju spomladi. Ljudje se jezijo in čakajo, kdaj se bo našel nekdo, ki bo prevzel vodstvo za popravilo cest. Kako dolgo bodo morali še čakati? Z. d. Tudi ti lahko prejemaš Ljudski glas brezplačno Ugotovili smo, da po nekaterih naših obmorskih vaseh ljudje tako rekoč še ne poznajo našega in svojega lista. Saj imamo primere, ko tudi po večjih vaseh najdemo le po dva ali tri naročnike Ljudskega glasa. Seveda si ga ljudje ne morejo naročiti, če ga niti ne poznajo. Zato se obračamo do vseh naših naročnikov in bralcev s prošnjo, da tudi takim ljudem pokažejo Ljudski glas in jih pridobilo za naročnike. Čim več naročnikov bo imel, tem boljši bo list. Obenem pa vsem pridnim zbiralcem naročnikov za naš list nudimo še posebno nagrado. V vaseh, kjer je malo naročnikov, si lahko vsak naš naročnik z malim trudom zasluži nagrado, da bo prihodnje leto prejemal naš list brezplačno. Kdo ne bi izkoristil priložnost, posebno sedaj, ko denar dobiva vedno večjo vrednost?! In to z malim trudom? Kako neki pa? Stopite k svojim sosedom, sorodnikom in znancem. Pokažite jim Ljudski glas in jim še pojasnite, kaj vse bo list prinašal v prihodnjem letu. Gotovo jim bo ugajal. Povejte jim tudi, da bodo v letošnjem decembru prejemali list brezplačno, če bodo takoj plačali celotno naročnino za leto 1952. Gotovo bodo izkoristili priložnost. Tako pridobite 10 novih naročnikov za Ljudski glas, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, vi pa boste za nagrado prejemali v letu 1952 vse leto list brezplačno. Pripominjamo pa, da nagrado priznamo le za nove naročnike, ne pa za take, ki so že letos bili naročeni. V krajih, kjer je že precej naročnikov Ljudskega glasa in bi bilo težko dobiti 10 novih naročnikov, se lahko poslužite druge ugodnosti. Namreč tudi za manjše število novih naročnikov priznavamo nagrade, ki pa so temu primerne. Kdor pridobi pet novih naročnikov, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, bo prejemal naš list pol leta brezplačno. Če pa pridobi le tri nove naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, mu bomo pošiljali naš list četrt leta brezplačno. Tako ima vsak naročnik in bralec možnost dobiti eno izmed navedenih nagrad. Nekatere ljudi pa je zaradi nezaupljivosti težko prepričati, da bi plačali celoletno naročnino vnaprej To predvsem take, ki našega lista doslej niso poznali. Zato lahko zaslužite nagrado, če tudi bodo plačali le polletno naročnino vnaprej. Seveda bo vaša nagrada za polovico manjša, kot če bi plačali celoletno. Na delo za izboljšanje Ljudskega glasa in z nagrado brezplačnega sprejemanja lista! Čas imate le do 1. januarja 1952. Uprava Ljudskega glasa Bratova kri V prihodnjem letu bomo prinašali v našem listu daljši podlistek, povest Bratova kri. Ta povest opisuje življenje naših ljudi v dobi velike svetovne gospodarske krize. V njej boste spoznali Korenčkovega Jožeta, ki si je hotel toliko prislužiti, da bi lahko s svojo bodočo ženo v sreči in miru živel. Ta naj bi bila Sršenova Anica. Vendar so njeni starši želeli drugače, zato so jo silili, naj se poroči s Čukovim Martinom. Tega pa Anica ni marala, vendar kaj je hotela, ko je Jože bil tako daleč od nje. Brat je obvestil Jožeta, kaj se doma godi in naj se čimprej vrne, če še želi dobiti Anico. Jože se je iznenada, nepričakovano vrnil, toda Anica je že imela snubca. Vnela se je borba, kdo si bo pridobil Anico. Premaganec je prisegel maščevanje svojemu tekmecu in Anici. Toda kaj bi vam pravili. Naročite si »Ljudski glas«, če še niste naročnik, kjer boste lahko brali o vsem tem in še mnogo več, kajti to je komaj začetek povesti. V povesti boste spoznali poštene in nepoštene, dobre in slabe ljudi, kakor jih najdete povsod po naših vaseh. Spoznali na boste tudi ljudi, ki po svoji naravi niso bili slabi. pa so jih razne življenjske prilike naredile trenutno slabše, kakor so bili v resnici. Spoznali boste, kako se ljubezen spremeni v sovraštvo in kako se sovraštvo umika ljubezni, ko zmaga zdrav razum. Toda vse to je imelo svoje vzroke, zato je moralo tako biti. Ne odlašajte z naročilom Ljudskega glasa, kajti s prvo številko v prihodnjem letu bomo začeli povest objavljati in jo bomo prinašali več mesecev. PLANINSKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI sklicuje za 27. decembra 1951 ob 19. uri občni zbor, ki bo v prostorih stare osnovne šole v Murski Soboti. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni! — Odbor. OBVESTILO Trgovsko podjetje Perutnina Murska Sobota obvešča potrošnike, da si za Božič in Novo leto lahko nabavijo vse vrste zaklane perutnine v prodajalni Mlekoprometa, Trg Zmage po zmernih cenah. Uprava. PREKLICUJEM neresnične govorice o tem, da sem bil 6. decembra 1951 napaden od nepoznanega moškega v gozdu pri Podgradju. Izjavljam, da sem si navedenega dne v vinjenosti sam odsekal prst na levi roki — Štefan Marčec, delavec Državnega posestva Podgradje. PRODAM nov lahki voz na peresa, novi plug s kolavcami in strešna stojala za elektriko, štiricevni radio, vse po ugodni ceni. Vprašajte pri kovaču Hrastje-Mota 15, Slatina Radenci. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 1300 bonov. Vprašati: Murska Sobota, Zvezna 8. Po letnih občnih zborih bodo uvedli novi gospodarski račun Kmečke delovne zadruge radgonskega okraja so se resno lotile uvedbe novega gospodarskega računa, ki sta ga najprej pripravili Vinogradniška delovna zadruga Janžev vrh in KDZ »Edvard Kardelj« v Apačah. Novi sistem gospodarskega računa bo v teh zadrugah sprejet na rednih letnih občnih zborih, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Ta novi sistem dela in razpolaganja s sredstvi bodo uvedli tudi v KDZ Lutverci, Segovci, Žepovci, Stogovci in Podgorje, kjer se za to že pripravljajo. Pred dnevi so na seji upravnega odbora Zadružnega sveta sklenili, da bodo na brigadnih sestankih po vseh zadrugah preštudirali pisma CK KPJ o nadaljnjih poteh socialistične preobrazbe vasi ter seznanili vse zaddužnike z novim sistemom dela in nagrajevanja. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 20. decembra 1951 SKUD „Štefan Kovač᾿᾿ je zbral 317 članov »Vzroke nizkega življenjskega standarda je treba iskati v kulturni zaostalosti, v povprečno nizki izobrazbi našega ljudstva!« Te besede je med drugim izrekel prof. Liška na letošnji skupščini LP v Soboti. V tem pogledu so člani SKUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti zaorali globoko v ledino. V nekaj letih je društvo pritegnilo v svoj delokrog široke plasti ljudstva, zbližalo intelektualca z delavcem, skratka društvo ima pomembne zaslug v preobrazbi Prekmurja. Na zadnjem letnem občnem zboru društva preteklo nedeljo je predsednik Edi Perhavec prikazal v svojem poročilu bogato in plodno delo društva. Zbrani člani so se po poročilu oglasili v živahni diskusiji, ki je prinesla vrsto sklepov za nadaljnje delo. Društvo ima registriranih osem sekcij: mešani pevski zbor, ženski pevski zbor, orkester, dve gledališki skupini, harmonikarsko, lutkovno, baletno in likovno sekcijo. 250. nastop slovenske pesmi na odru Med sekcijami ima največjo tradicijo in največ uspehov mešani pevski zbor, ki šteje trenutno 41 članov. Če pogledamo nazaj, je treba priznati, da se je zbor med letom skrčil in to za 12 članov. Vzroki upadanja so v glavnem v nestalnosti in pogostih premestitvah članov. Če pomislimo, da je letos nastopalo v zboru nad 200 pevcev, ki so ponesli sloves društva kakor tudi znanje na nova službena mesta, predvsem na podeželje, je to lep napredek. Pevski zbor je letos priredil devet samostojnih koncertov, katere je občinstvo povsod toplo pozdravilo. Letošnjo pomlad je zbor uspešno nastopil v okviru tekmovanja za 10. obletnico Fronte. Nadalje je pevski zbor nastopil še šestnajstkrat na raznih akademijah in proslavah, kjer ga je poslušalo 13.800 ljudi. Lepe uspehe je dosegel tudi ženski pevski zbor. Izredno plodno delovanje zbora krona četrtkov 250. nastop na odru. To je bilo v opereti »Planinska roža«. Pesmi zbora je poslušalo skupno nad 123.000 ljudi iz Slovenije in nekaj tudi iz ostalih republik. Mirno se lahko prizna, da ima zbor v zborovodju prof. Vladimira Močanu moža, ki je s svojim bogatim znanjem in požrtvovalnostjo posegel globoko v zaklad slovenske pesmi. Tu je treba tudi omeniti, da poedini ljudje v Soboti zastopajo mnenje, da je pevski zbor »dobra tetka za vse, kar se odraža ob hitrih in nezadostno pripravljenih prireditvah. Temu je treba narediti konec in zboru omogočiti več možnosti za kvaliteten študij. Lani le pri načrtih — letos kvalitetne odrske prireditve Po starosti in agilnosti za pevskim zborom ne zaostaja orkester, ki šteje 18 članov. Ima pa še eno odliko in to, da je najbolj disciplinirana sekcija. Orkester je pod taktirko prof. Gruma letos naštudiral deset skladb, s katerimi je nastopil 14-krat. Na tekmovanju v Mariboru si je orkester s kvalitetnim programom priboril dobro oceno in delil prvo mesto. Izredno lepe uspehe je prikazala v tem letu dramatska sekcija. Prejšnja leta je ta sekcija obstajala več ali manj na papirju in je le priložnostno oživela. Letos je pa bilo drugače. Čeprav se je ravno dramatska skupina morala boriti s skoraj neverjetnimi težavami in se še bori, je naštudirala tri igre. Prva veseloigra »Pri belem konjičku« je pokazala, da ima tudi Sobota vse možnosti kulturne dejavnosti v dramatiki. Sledila je »Hasanaginica« in prav vtem času so dali na oder opereto »Planinska roža«. Opereta je bila na soboškem odru doslej že sedemkrat in kaže, da jo bodo morali še ponavljati. Vse tri igre je zrežiral tov. Jože Zrim, ki se s svojimi igralci ni ustrašil nobenih težav. Čeprav je režiser-samouk, je svojo nalogo zelo uspešno izpolnil. Tako so n. pr. sceno za »Hasanaginico« delali lahko samo ponoči, pri čemer je dal levji delež Jože Zrim mlajši. Ker ima dramska skupina z ozirom na igralce še večje možnosti napredka, je nujno poiskati profesionalnega režiserja. Ali res v Soboti ni prostorov za kult. delavce Kljub živahnemu kulturnemu življenju v Soboti pa se prosvetni delavci s strahom sprašujejo, kam stisniti pevski zbor, orkester in dramatsko skupino. Pevski zbor in orkester zaenkrat uživata gostoljubje glasbene šole, dramatska skupina pa berači za prostore pri TD, od katerega poedini člani zastopajo mnenje, češ »kaj boste tu, poiščite si dvorano«. Ker do danes v mestu ni bilo možno zgraditi primerne dvorane, bi bilo pričakovati več razumevanja od poedincev pri TD. Zgrešeno je mnenje nekaterih, daje telesna vzgoja eno, kultura pa drugo. Tu bo potrebno tako urediti, da dokler ni druge dvorane, bodo sporazumno uporabljali to, ki je edina primerna v Soboti in ki jo sedaj upravlja TD. Saj je bila za take namene grajena. Seveda je to le začasna rešitev. Skupščina LP je prinesla sklep, da je v Soboti potrebno zgraditi kulturni dom. Le takrat bodo odpravljene težave, ki občutno zavirajo delo društva »Štefan Kovač«. Tudi harmonikarska sekcija pod vodstvom tov. Flegarjeve in lutkovna sekcija so letos pokazale napredek. Likovna in folklorna sekcija pa se nista razvili, čeprav imata možnost. SKUD »Štefan Kovač« ima danes skupno 317 članov, kar pomeni, da se je število članov povečalo v enem letu za 97. Društvo si je med letom tudi finančno opomoglo. Tako so nakupili nove srajce za pevski zbor, nabavili potrebne zavese za oder, horizont itd. Pomagali so jim tudi delovni kolektivi in ljudska oblast z denarnimi sredstvi. Tako so jim darovali: Tovarna perila 200.000 dinarjev, OLO 50.000, OOOF 10.000 dinarjev itd. Društvo je imelo v preteklem letu 612.000 dinarjev dohodkov, od česar so dobili samo od predstav 204.800 dinarjev. Kaj boste našli v Ljudskem glasu v prihodnjem letu? Kot zadnje mesece tako bomo tudi v prihodnjem letu objavljali razne novice in vesti iz obmorskih krajev, ki vsakega našega človeka, kakor so nam naši naročniki in bralci poročali, zelo zanimajo. Poskušali bomo zbrati še več novic. Seveda nam pri tem lahko mnogo pomagajo naši naročniki in bralci, ki bi nam take novice pošiljali. Še naprej bomo obdržali rubriko »Besede naših bralcev«, katera pa bo odvisna od naših bralcev. Čim več bodo pisali in čim več dobrih predlogov nam bodo poslali, tem bolj bo zanimiva in tem bolj bo koristila našim ljudem. Nadalje bomo objavljali razne gospodarske zanimivosti in probleme naših krajev, kakor tudi nasvete za gospodarstvo. Pri tem bomo posvečali enako važnost našemu podeželju kakor tudi mestom. Precej prostora bomo morali odmeriti tudi poročilom o delu naših organizacij, društev in ljudskih odborov. Kajti njihovo dobro ali slabo delo občutijo hote ali nehote vsi naši ljudje. V zvezi s temi lokalnimi poročili in z novo razdelitvijo okrajev dodajemo še posebno pojasnilo. Nekateri se sprašujejo, če bo Ljudski glas še prinašal iz njihovih krajev novice in poročila, če bodo priključeni ptujskemu ali mariborskemu okraju. Uredništvo se z zbiranjem in objavljanjem vesti in poročil ne bo ustavljalo ob no- beni okrajni meji. Mi bomo tudi v takih krajih obdržali vse dosedanje dopisnike in bomo skotali najti še novih. Zato naj nikogar ne moti nova razdelitev okrajev, temveč se naj brez skrbi naroči na naš list. Upamo, da bo v novem letu prav tako zadovoljen z Ljudskim glasom ali pa še bolj, kot je bil letos. Ljudski glas bo ostal glasilo obmorskih krajev brez ozira v kateri okraj bodo pripadli. Poleg teh lokalnih ali domačih stvari bomo prinašali kratka poročila, kakor nam bo prostor v tedniku dopuščal, o notranji in svetovni politiki, pa tudi razna zanimiva gospodarska poročila z vsega sveta. Ne bo manjkalo niti raznih zanimivosti, ki jih ljudje radi berejo za razvedrilo, obenem pa jim služijo tudi v pouk, ker iz njih spoznavajo razne kraje in ljudi v svetu, o katerih mnogi še nikoli niso slišali. Izpolnili pa bomo željo tudi vsem onim, ki radi berejo lepe in zanimive knjige. V prvi številki prihodnjega leta bomo začeli objavljati daljšo povest »Bratova kri«, ki se bo nadaljevala skoraj vse leto. Podrobnosti o tej povesti najdete v tej številki na drugem mestu. To je naš načrt za prihodnje leto. Po potrebi in želji naših bralcev bomo lahko še kaj spremenili ali dodali. Zato pohitite in se naročite na naš tednik, če še niste naročeni. Prepričani smo, kar se boste prepričali tudi sami, da je Ljudski glas najprimernejši časopis za ljudi obmurskih krajev, ki si dnevnika ne morejo naročiti. Naročite se pravočasno, da ne boste zamudili začetka povesti »Bratova kri«! S takim delom so se lahko postavili Po uspešnih občnih zborih ljudskoprosvetnih društev ljutomerskega okraja, so se preteklo nedeljo zbrali izvoljeni delegati na zasedanje III. redne skupščine Ljudske prosvete za okraj Ljutomer. Prisotni so bili tudi zastopniki okrajnega vodstva Partije, množičnih oganizacij in društev. Politični referat je podal predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Bogomir Regoršek, ki je poudaril pomen ideološkopolitičnega dela v kulturnoprosvetni dejavnosti in pozval na neizprosno borbo proti idejnim sovražnikom naše kulturnoprosvetno dejavnosti, ki ob naši nebudnosti vedno bolj dvigajo glave in v upanju na povratek na »staro« skušajo uveljaviti svojo nazadnjaško in mračno miselnost. Le ob vsestranski budnosti naših kulturnoprosvetnih društev bomo preprečili take nazadnjaške poizkuse. V organizacijskem poročilu je tajnik Okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Ivan Hodžar podrobno prikazal delo društev, aktivov in OOLP. Poudaril je velik napredek, ki so ga pokazala društva v organizacijskem oziru ter v prizadevanju za ideološko-kulturni dvig svojega članstva. V ta namen je bilo organiziranih v okraju 23 različnih izobraževalnih tečajev, praktičnih tečajev in tri kmečke gospodarske šole, ki so zajele 565 obiskovalcev, ter 42 predavanj Ljudske univerze iz področja gospodarstva, zdravstva, pravništva in drugih sodobnih stvareh. Cela vrsta strokovnih vodij se je usposobila na raznih dramatskih, lutkovnih in knjižničarskih tečajih. Tudi knjižnicam so posvečali mnogo pažnje. V 33 vaških in 12 sindikalnih knjižnicah je 10.682 knjig, 2368 izposojevalcev pa si je izposodilo skozi vse leto 11.738 knjig. V tekmovanju na čast 10. obletnice OF so knjižnice dosegle precejšnje uspehe. Okrajni odbor Ljudske prosvete bo v bližnji bodočnosti začel z reorganizacijo knjižnic v skladu s predlogom novega zakona o ljudskih knjižnicah. Dramatske skupine so dosegle lepe uspehe, tako številčno kot po kvaliteti. Igranih je bilo 124 raznih iger. Zelo so napredovali v Križevcih, Mali Nedelji in Ljutomeru. Žal se pojavljajo na naših odrih tudi slabe igre (»Čarovnik Žvirca«, »Stric v toplicah«). Take igre prirejajo povečini neorganizirane skupine, mladina, gasilci; društva pa povečini take igre odklanjajo. 11 pevskih zborov je doseglo letos precejšnje uspehe, posebno v okviru tekmovanja v čast 10. obletnice OF. Na pokrajinskem tekmovanju v Mariboru so zastopali okraj trije pevski zbori — dva od njih sta si priborila diplome. Od štirih instrumentalnih skupin, ki so bile skozi vse leto zelo delavne, sta si priborila diplome orkester in godba na pihala KUD »Ivan Kavčič« iz Ljutomera. Zelo malo so razvite ostale panoge kulturnoprosvetne dejavnosti — kot folklora, lutkarstvo, filmski, šahovski in recitatorski krožki. Na tem področju čaka naša društva še mnogo dela, ker le z raznovrstnim, pestrim in razgibanim delom bodo društva lahko pritegnila slehernega prebivalca svojega območja. OOLP se je izkazal predvsem po dobri, organizaciji tekmovanja na čast 10. obletnice OF, kar pričajo doseženi uspehi in množična udeležba na tekmovanju. Saj se je samo pokrajinskega tekmovanja v Mariboru udeležilo nad 300 ljudi Dobro je bila izvedena razstava del piscev in slikarjev iz Prlekije v okviru proslav 400-letnice slovenske knjige. Referatom je sledila živahna diskusija, v kateri so delegati iz posameznih društev omenjali svoje težave in predloge za bodoče delo. Zastopnik Republiškega izvršnega odbora tov. prof. Boris Misja je podčrtal nekatere bistvene stvari in naloge Ljudske prosvete. Po poročilu nadzornega odbo- ra je skupščina izvolila 30-članski okrajni odbor in 15-članski izvršni odbor ter izrekla priznanje dosedanjemu predsedniku tov. Bogomiru Regoršku s ponovno izvolitvijo za predsednika. Dobro uspela skupščina je vsekakor dokaz nenehne rasti in razvijanja ljudskoprosvetnega dela v okraju, ter najboljši porok za nadaljnji razvoj in napredek naših ljudskoprosvetnih društev. -dž. Pevska sekcija SKUD ..Jože Kerenčič je imela 141 vaj V sredo, 5. decembra 1951 je bila v prostorih Osnovne šole v Gornji Radgoni redna letna skupščina Sindikalno kulturno kulturno umetniškega društva »Jože Kerenčič, ki se je je udeležilo okrog 60 članov. Poročilo o delu društva v razdobju po občnem zboru v aprilu t. l. je imel predsednik društva tov. Peter Kociper. V tekočem letu je bil najaktivnejši mešan pevski zbor, ki šteje 44 članov. Ta je nastopal štirikrat na največjih proslavah ob spremljavi 14-članskega orkestra. V dveh največjih nastopih je sodeloval zbor z orkestrom v vaseh Videm in Črnci ter na proslavah odkrivanja spominskih plošč narodnim herojem Antonu Stranjšaku na Kapeli, Jovu Jurkoviču v Očeslavcih in Jožetu Kerenčiču ter Janezu Talany v Gornji Radgoni. V društvu se razvija tudi folklorna skupina, ki šteje le 12 članov in je nastopila dvakrat z veseloigro »Stari grehi« ob spremljavi orkestra. V društvu deluje tudi lutkovno gledališče, ki je štirikrat uprizorilo dobro obiskano igro »Žogica nogica Najdelavnejša je pevska sekcija. Letos je imela 141 vaj. Člani pevci so prisostvovali 4065 ur na teh pevskih vajah, upravičeno zamujenih ur je bilo 356 a neupravičenih 898. Po dramatski dejavnosti spada SKUD »Jože Kerenčič« med najslabša društva v okraju, dasi bi s sposobnimi režiserji in dovoljni številom talentiranih igralcev lahko žel lepe uspehe. Med najlepšimi uspehi društva je bila v tekočem letu oprema društvenega odra, ki spada v vrsto najboljših področju LR Slovenije. Ureditev je stala 140.000 din. Letos je društvo priredilo tombolo, od katere je imelo 500.000 din čistega dohodka. Zato so predvideli graditev nove društvene dvorane, ki bo služila za sestanke in vaje, dočim bodo dosedanjo veliko dvorano uporabljali predvsem za predstave. Sklenili so, da prevzamejo Okrajno knjižnico v svojo upravo in da pripravijo Novoletno jelko. -jh. Tekme v odbojki Ljutomerska odbojkarska ekipa se je 30. novembra t. l. pomerila z ekipo KNOJ v Gornji Radgoni. Zmagal je KNOJ s 3:1. V tekmi z ekipo Gor. Radgona je zmagala zadnja z rezultatom 2:1. Ali si že poravnal naročnino za Ljudski glas? Pogled s prekmurske ravnine na D. Lendavo JOŽE J.: Hiša (I. nadaljevanje) Oni večer, ko je prišel Jožko, se je Štefan zaprl v sobo in ni hotel govoriti z nikomer. Ker se ni upal skregati z drugimi, se je skregal z ženo. Žena Klara pa je bila prav tako nemirnih živcev kot on, zato mu je vračala enako. Hitro se je razvnel prepir, ki se je končal s pestmi Ker je bila Klara glede hiše in Jožka enakih misli kot nož, sta se kaj kmalu spet pobotala in ugibala, kako dobiti od očeta hišo. Pa nista mogla najti prave rešitve. Zato sta v razburjenju sklenila, da ne bosta čisto nič pomagala pri pripravah za gostilo. Morda bosta tako lahko prisilila mirnega očeta k popuščanju. Ko se je Štefan naslednji večer vrnil z dela, sta se na dvorišču srečala z očetom. Štefan je hotel molče mimo, pa ga je oče ustavil: »Štefan, ali misliš, da je tako prav?« »Sem vam že povedal svoje. Če se na to ne ozirate, pa ne grem zraven,« je odgovoril Štefan hladno in obstal čakajoč. kako bo njegov odgovor vplival na očeta. »Če nam boš delal sramoto, pojdi od hiše ali pa grem jaz,« ga je svaril oče. »Ali ni sramota...« Oče mu ni pustil govoriti, ker se je bal, da bodo sinove besede premotile njegovo dobrosrčnost. Takrat je moral biti trd, ker se je šlo za važno odločitev: bo ustrahoval starejšega sina ali bo sramota, ki jo ta hoče storiti hiši, neizbežna. Zato ga je hitro in ostro zavrnil: »Večja sramota je to, kar počenjaš ti! Zato dobro premisli, da ti ne bo žal!« Štefan ni rekel besedice več, temveč je odšel v hišo. Očetove besede so ga razburile. Najrajši bi se stepel, toda očeta se ni upal lotiti. Zato se je spet skregal z ženo. Ko sta najhujšo jezo iztresla, sta začela ugibati resneje. Šele ponoči sta se toliko umirila, da sta v jutro sklenila popustiti pred očetom. Drugače zaenkrat ni kazalo. Klara je že dopoldne šla v kuhinjo, kjer so pripravljali za gostijo različne dobrote. Bila je zelo prijazna z vsemi in je po- magala pri delu. Tudi Stefan je bil zvečer prijazen in zgovoren, kakor da se ni nič zgodilo. Oče pa je bil zadovoljen, ker se mu je posrečilo pregnati temne oblake, ki so pretili hiši. Kljub temu se Štefan ni pomiril z usodo. Nekega dne kmalu po gostiji, ko se je spet jezil na brata, je rekel ženi: »Naj bi Jožko hodil k očetu in mu pomagal pri delu, če že hoče. Da bi le oče enkrat prepisal hišo meni, pa bi bil na konju. Tedaj me ne bi jezilo, čeprav bi Jožko prišel vsak dan.« Tudi Klara je bila enakih misli in mu je prigovarjala, naj poizkusi pri očetu dobiti hišo. Stefan je naslednji večer res poizkusil: »Oče, sedaj so brat in sestri že poročeni. Le jaz s svojo družinico stanujem pri vas. Toda hiša ni moja. Če vi umrete, bom dobil le četrtino kot ostali. Kje pa naj vzamem toliko denarja, da bom izplačal sestrama in bratu? Zato bi bilo prav, če bi hišo pripisali meni.« »Dokler bom živel, bo hiša moja.« mu je odgovoril oče mirno. »Po moji smrti pa bo tvoja Tako je storil moj oče, tako bora tudi jaz.« »Zakaj ne bi tega lahko naredili že sedaj?« ni hotel odnehati sin. »Ker si včasih preveč svojeglav ter ne spoštuješ in ljubiš svojega brata tako, kot sem jaz svoje. Če boš dober, se ne boj nič; po moji smrti boš hišo podedoval ti, kakor sem ti jo namenil ob tvoji poroki. Želel pa bi, da več misliš na naju z materjo ter nama s Klaro več pomagata. Ko si se poročil, sta bila dobra, sedaj pa se malo zmenita za delo.« »Saj bova potem rajši delala, če nama boste zapisali hišo,« je poizkušal Štefan. »Na to se ne da kar tako zanesti,« je odgovoril oče resno. »Najprej pokažita!« To je Štefana zmedlo, ker ni vedel, kako naj dokaže očetu, da je njegova prošnja upravičena. Zato je v zadregi rekel: »Toda če bi vaša smrt prišla iznenada in ne bi imel denarja.« »Ne boj se, bom že tako naredil, da bo prav,« ga je miril oče. To je Štefanu pognalo kri v glavo. Čakati in dokazovati očetu, da bo takrat boljši, ko bo dobil hišo je težko, ker tega še ni niti resno premislil. Poljsko delo mu ni prijalo, ker se ga je že odvadil. Tudi Kara se ga je rada izogibala. Ali potem še lahko dokažeta? »Vse bi dali onim, jaz pa naj se le mučim pri vas,« je vzrojil. »Mislim na vse enako,« se je zagovarjal oče. »Toda zahtevam, da ste dobri z nama z materjo in nama na stara leta pomagate!« »Hudič naj bo dober z vami, če ste taki!« ga je prekinil Štefan, pa hitro umoknil. Zdrznil se je, da se je le prehudo izrazil. Toda oproščenja ni hotel prositi, zato je počasi odšel iz sobe. Oče mu na to ni odgovoril nobene besedice. Sinove besede so ga tako zadele, da ga ni mogel pokarati. A tudi njegove jeze se je zbal, saj ga je dobro poznal, kako hitro se je stepel, če se je s kom hudo sprl. Zato ga niti pozneje ni upal pokarati. Štefanovo hrepenenje, ki je prehajalo v pohlep po hiši, je bilo močnejše od spoštovanja in ljubezni do staršev. Ta pohlep mu je le podžigala žena Klara, ki mu je pogosto očitala, da ne ve očeta pregovoriti za hišo. Njen oče pa jima je dal že marsikaj. V nestrpnosti je Štefan poizkušal dobiti hišo s silo. Ta pogum mu je dajalo očetovo po- puščanje, ki ga je navajalo na misel, da se bo oče enkrat le zbal in vdal. Z ženo sta začela ob vsaki priliki sitnariti nad starši in sta jih namenoma ovirala pri delu. Če sta le mogla sta kaj izmaknila ali poškodovala. Martinov oče pa je je hotel izogniti prepiru v hiši, zato na sinova in snahina izzivanja molčal, čeprav z bridkostjo srcu. Če pa je kaj rekel, ju je le resno in mimo posvaril. Upal je, da bosta popustilo, ko bosta spoznala, da je vse njuno nepošteno prizadevanje brez uspe ha Štefan si je očetovo popuščanje razlagal po svoje. Zato se je nekega Jesenskega dne hotel skregati z bratom Jožkom. Toda ta ga je kratko in mirno zavrnil »Saj ne prihajam k tebi, temveč k očetu.« »Toda v to hišo mi ne hodi je vpil Štefan nad njim. »Dokler bo očetova, bom vedno hodil.« mu je odgovoril Jožko in šel svojo pot. Ni se hotel prepirati, čeprav je bil toliko odločen, da se brata ni bal. Bil je mirne, očetove narave, a malo trmoglav, kar ga je delalo bolj odločnega od očeta. (Konec prihodnjič) Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka m. Sobota 641 -903-322 Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna