Venceslav  Winkler:                                       ¦
Črno kamenje.                       ¦
Živel je dečko, reven fantič. Šel je k bogatemu gospodu za pastirja. ™ Trpel je dan za dncra. S suhim kruhom je pasel ves dan. Vstajal je zgodaj, legel pozno in je bil zadovoljen, zineraj zadovoljen. Gospod se ni zraenil zanj. Fodnevi je spal, ponoči je veseljačil. Še od drugod je vabil gospodo k sebi in so  pili  in  peli  do  jutra.   Pijača  in  veseljacenje  pa  grunte  io kraljestva tesnita, kaj  bi grajskcga bogastva ne. Plahnelo je in se nižalo,_ dokler se ui gospod ovedel, da je že pri koncu. Takrat je zapodil vse vese*fl Ijake, zaprl se je v sobo ia ga tri dni ni bilo nikamor.                           V
Ubogemu  pastirju  se  je  pa gospod  zasmilil.  Začel je  premisljevati,
kako  bi  mu pomaga). ^^¦^"^S^         *Saj je reveŽ,« je pravil na paši. >Zapeljali _
-^LS\                  ^k          Slišala  ga je kača in se privila izpod   ka- V
fsftjjf         *C^~Sft^ iflffi    menJa- Pastirček ae je ustrašil in se kar usedeL ^S^SJ^B^F*^1  Kača je pa dvignila glavo in povedala s človeškim
^IV0LBt ^^V^-vfm   L          »Nikar  se me ne boj^  Dober si,  pomagala
^^y^^^^^^^Jn^^L    *' bom. Pojdi za menoj!«
^ffl^ "*"* ^^/r9§         Plašno bc je dvignil in šel za kaČo. Peljala
M^«s            VO^Ps     ^a Je ^ez Pašu'k v skalovje. Fautič je zagledal
^Ki'-li^*^^Vtfc ^*^ ^      pred seboj  votlino. Šla sta vanjo iu po dolgem A*™frfei ^B^^*1 '" ^    fovu sta se prerila do temne dvorane. ^JP^HU^^^^^  '              »To je  kamenje,   ki gori,<   je   rekla   kača.
>Tega bi pokazal gospodu. Prodajal ga bo in si
opomogel.   Pa   ne   bodi   predober.   Domenita   se,   da   bo   polovico tvojega.
Bogastva  je  za   ves   svet dovolj. Drugače ti bo hudo.«
PastirČek je obljubil, da bo storil tako in je Šel takoj povedat gospodu,
kaj je   našel.   Gospod   se  je   razveselil    Obljubil   mu  je   polovico   vsega
bogastva ia Še staaovanje do smrti v gradiču.
Potem   so  šlt   na   delo. Od vseh  strani  so se začeli  zgriajati   ljudje.
Pripeljali so stroje iu zaceli kopati. Gospod in pastir sta nadzorovala delo.
Z velikimi vozovi so spravljali  črno  kamenje  v  daljna mesta.  V gradič
se je pa stekalo zlato. Od začetka je gospod dajal pastirju vedno njegovo
polovico. Pozneje se mu je pa zaČelo dozdevati iieumno, da bi imel pastir
toliko kot gospod in mu je začel dajati manj.   Pastirček je vedel, da se
mu godi krivica, pa je molČal.
68
Leta so tekla. Gospod je postal bogat, Še bogatejši kot kdaj poprej* Vsako leto so izkopali več črnega kamenja. Pod gradičcm je vzraslo mesto. Gospod je sczidal nekaj belih kiŠ, delavci, ki so kopali, so pa posiavili lesene koce. V gradiču se je spet zacelo veseljačenje. Dan za dnetn je vriskala godba. Gospod se je smejal. Pastir je nekaj časa gledal gostovanja, potein se je umakuil v dolino v leseno kočo. Tam so živeli ljudje mirno iii zadovoljno,
Gospodu je pa začelo spet primanjkovaii denarja. Znižal je kopačem pJaco, delati so morali več, da bi se več nakopalo. Da nima kamenje več cene,   je   tožil.  Tudi   pastirju   jc   odtrgal   vso   podporo,
»Ne raorera več. Ne veš, koliko stanejo stroji.c mu je rekel.
sSeveda,« je kimal pastir. >Saj ae ne mudi. Pa kadar vara bo bolje slo.<
lii je Šel in živel od prilirankov. Ko inu jih je zrnaujkalo, se je po-nižal in šel prosit za delo. Postal je kopač. Od jutra do večera je dolbel v zeralji in dcobil črno kamenje, ker ga je sara odkril. I« zraven je bil miren in zadovoljco, da so se vsi čudili.
»Gospod je v stiskah,^ se je tolažil. >Vse mi bo povrnil, vse do zadujega, kakor je obljubil. Veselice pa ima. Pa naj jih ima, zato je gospod. To je po pravici in postavi.< Takrat je srečal spet  kačo.
»Kaj si storil?« je zakričala nad njim. »Ves svet sem ti dala v roke, pa ga nisi hoiel zgrabiti. Niti za pravico se ne potegneš. Le pojdi, nikdai ti ne bo dobro. Od miloŠčine lx>Š Živel in pustil v kamenju znoj iu kri.c
Tisti dan je tri podsulo. Čez par dni so jih izkopali. Tudi gospod jili je prišel gledat. Nfalo ga je pretreslo, rekel pa ui nicesar.
Potem je šlo čez svet prokletstvo. Enega za drugim je ubijalo. PaBtir se je vsakokrat zgrozil. Gospod je premišljeval in se domisliJ. Pripeljali bo nove stroje. Nekaj časa ni bilo nesreč. Potem so začele znova. Pastir je trpel, pa ni mogel jokati. In to je bilo najhuje.
Kača med CTnim.kamenjem je oživela. V lesenik kočah pod gradičem se je naselila groza. Sem in tja tudi lakoia in mraz. Gospod je zgubil erce in se je smejal.
Po(em je prišlo najvecje. Kača je zasula najboljii rov. Delo je ob-stalo. Črni ljudje po lesenih kočah so jokali in stiskali pesti, šli so pred gospodn, zakaj ni rovov dal podpreti. Nagnal jih je. Nato so se uprli. Kri-Čali so in razbijali so stroje. Prišli so vojaki in jih uklenili.
Takrat je pastir umrl. Jokal ni, ko ni mogel, kričal ni, ko ni smel, govoril ni, ker ni znal.
Gospod še živi. Crno kamenje še kopljejo. Ko bodo prikopali do pekla, bo konec. Tisto polovico, ki jo je pastirju obijubil, je pa gospod še zineraj dolžan. Nihče ne ve, komu in kdaj  bo placal dolg.
l/E5ČL0,«5REČN0ig34 /