37. štev.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ^Harodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredni&tvn „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Deželnozborske volitve.
Slovenski kmet na Kranjskem je bil dne 12. septembra grdo tepen. Ta dan so se vršile volitve iz kmetskih občin, ki volijo 16 deželnih poslancev. Zmagal je jeden sam napredni kmetski kandidat, vsi drugi so propadli in izvoljeni so bili ljudje, katerim je P>og njihov žep in ki bodo delovali za farovško oblast in za farovško gospodstvo.
Za šest let je kranjski kmet zopet priklenjen na farovško verigo, on bo nosil tudi nasledke. Kakor si kdo postelje, tako potem leži in nam se zdi, da bodo kranjski kmetje prihodnjih šest let ležali na koprivah in se še preklicano kosali, da so izdali svoj stan in svojo narodnost ter glasovali z ožlindrano stranko.
Zmagal je samo Ivan Božič v idrijsko-vipavskem okraju. Škof in njegovi ožlin-dranci so delali na vse kriplje, da bi pri-dobili ta okraj. Duhovščina, ki se je že vsa zadnja leta pripravljala za ta boj, se je z zverinsko nasilnostjo vrgla v agitacijo, a vse je bilo zaman. Zmagala je kmetska zavednost. Slava, trikrat slava zavednim idrijskim in vipavskim volil-Ci'in.
Tudi v logaško-postojnskem in krško-novomeškom okraju so bo naši somišljeniki ponekod jako dobro držali, a bilo jih je premalo in tudi delalo so je tod in tam premalo.
Klerikalci vpijojo, da je ljudstvo go Vorilo, da je ljudstvo jim izkazalo zaupanje. V resnici pa so zmagali z golju-tijo, z nasilstvom, z lopovščinami, z zvijačo in z donarjem, zmagali, ker je naš kmet večinoma še neveden in poln vraž. Naš kmet še veruje, da more duhovnik koga zamaševati, da zna točo delati itd. in so ga vsled tega boji. Kadar bo kmet prišel do spoznanja, da je duhovnik samo njegov dobro, trikrat predobro plačan služabnik in drugega nič, tedaj se bodo tudi razmere obrnilo na bolje.
Klerikalni krik naj nikogar ne oplaši. Četudi smo zmagali v jednem samem okraju, smo vender dosegli v raznih okrajih jako lopo, častne manjšine. Te pričajo, da seme, ki ga je vsejala napredna stranka, padlo na rodovitna tla. l>ozorelo pa bodo.
Nadaljujmo začeto delo z veo vnemo. Delujmo na to, da bo ljudstvo začelo spoznavati resnico, da bo začelo ipoan* vati pogubnost farovškega gospodstva, ki tira ljudstvo v nravni, gospodarski in narodni propad in zjasnilo se bo tudi na Kranjskom, ki je najbolj črna mej vsemi Avstrijskimi kronovinami. S klerikalci ni prijateljstva in ni sprave, boj 8 klerikalci »e mora dobojevati in ne bo mu konca,
dokler ne bodo črne pijavke uničene. Vzlic klerikalni zmagi kličemo vsem zavednim kmetom: Veselo in neustrašno naprej.
Politični pregled.
Državni zbor bo sklican na dan 22. oktobra. Vlada upa, da bo mogoče plodonosno delovanje.
Značilno. V Krakovu je bila te dni volitev dež. poslanca. V tem boju je vsa katoliška duhovščina z vso silo delala za juda Horovica in proti katoličanu Rotterju. Ilorovic je milijonar, Rotter pa ne in to pojasnjuje vse. Na denar so farji tako kakor volk na ovco.
Amerika. Predsednik Združenih držav Mak Kinley je umrl vsled ran, katere mu jo prizadel morilec Colgoš. Farji bi radi to grdo hudodelstvo izkoristili, pa se ne upajo, ker je dokazano, koliko duhovnikov je učilo umor vladarjev.
Dopisi.
Iz Žužemberka. V dveh številkah »Domoljuba« čisti in pere g. Žaubij sam sebe, ter se hvali, kako dober kristjan je on, A ob jednem odgovarja na dopis iz Žužemberka, ki ga je »Rodoljub« prinesel 1. avgusta. Ne vemo kaj, da je g. Žaubij čakal celih osemnajst dni predno je spisal sam sebi slab »recept«. Za sedaj si le nekoliko oglejmo Žaubijev dopis v »Domoljubu«. Milo za drago, zob za zob, to bode sedaj naš glas. Čemu dragi Žaubij pišeš, da se z dopisnikom ne baviš, da dopisniku ne odgovarjaš; pač pa le dobremu vernemu ljudstvu. A ti farovška ljubeznjivost, ti Žaubij ne odgovarjaš dopisniku, zakaj se baviš z njim v celem dopisu, ter se proti sredi in koncu z njim pogovarjaš ter ga nazivljaš prijateljsko s farovško navadno olikanostjo »ti«. Da, da ti nam no odgovarjaš ker veš, da pišemo resnico, ter dobro ves, da nas z Liguorijansko moralo zabeljenim dopisom no bodeš ločil od pravice. Zato praviš, da nam ne odgovarjaš in nam tudi odgovarjal no bodeš, ker nam no moreš, kajti resnico z lažjo pobijati jo vso jedno težavno. Dobro, verno zabito ljudstvo ti bode že verjelo, ker drugače spustiš iz pekla najhujšega hudiča, da bi ti ugonobil neposlušne Kako pa hoče verjeti drugo kot to kar bere, kajti ti Zaubij smeš brati »Rodoljuba«, (kaj no, da ti ugaja?) da bi pa ljudstvo ga bralo, tega ne, kor bi roHnico zvedelo. O tem drugikrat več. Zaubij, tega tudi no bodeš utajil, da nisi govoril na leci začetkoma julija, da se pri volitvah za vero ne gre. To ni govoril,
in ti lahko dokažemo.  No, da je tukaj Liguorijanska morala na mestu, hočemo dokazati. Toraj: Žaubij piše, da čejekateri-krat o volitvah mimogrede omenil, da ni nikdar priznal, da se pri. volitvah čisto nič ne gre za vero. Dragi Žaubij! Smo li mi tako pričali, da se prav nič za vero ne gre? Mi smo pisali, da se privolitvah za vero ne gre in tako si govoril če še ta čisto nič toliko in tolikokrat vmes tlačiš. Cisto nič to je pretveza, samo da si se lahko debelo zlagal. Kajti rekel si, da se gre le za dobro gmotno stanje. In to dobro gmotno stanje lahko rabiš za pretvezo čisto nič. Kaj te pa briga, kdo je slišal.  Ce si rekel, si rekel naj sliši kdor hoče. Rad bi zvedel tistega, ki je tako dobro slišal. Da, da, saj bi se ga morda lotil kot Ferjančič svojih vernih, za kar je zaslužil 2 meseca ričeta. Tebi pa če se ne bi udal bi se morda maščeval nad njim, kakor je farovška navada. O društvu pa sedaj čisto nič, kajti o tem bodemo govorili pa drugikrat, morda bode tudi   Žaubija  zanimalo.   Za  sedaj bodi konec, vidimo so v kratkem. Da pa ne bodeš rekel, da sem se te zbal, povem, da ti ničesar ne ostanem na dolgu. Sedaj pa še to le: Kaj to briga osebnost kdo pošilja dopise V Bi se rad maščeval nad njim? Ali ni to dosti odkrito, da je odgovoren urednik podpisan. Mislim pa le, da se nihče ne bode skrival, ko bode navada, da so pod vsakim dopisom podpiše dopisnik, takrat se bodem podpieal tudi dopisnik. Ali vsaj ko bode to v navadi v lažnjivem »Domoljubu«. Do tedaj  se pa le bij po prBih in kaži da si se podpisal. Delaj na podpise pri »Domoljubu«. Da se vidimo.
Iz Bučke na Dolenjskem. Zadnjič so se pripeljali prečastiti knezoškof na liučko na bv. birmo. Ko so kočija pri župnišču ustavi, hitro pristopi naš župan Alojzij Marušič in se usili, da pomore konje izprezati iz voza, ker se pa radi svoje neprilično postave ni znal dobro sukati, mu odgovori ljubljanski spretni kočijaž: Prijatelj, gotovo Vi še niste videli konje sprezati. In župan je bil gotovo v skrbeh, da bi mu kučar ne dal šo kako darilo. Ko pa gredo g. knezoškof v šolo izprašovat mladino, 80 šli trijo naši Hučeniški larovški pristaši tudi v šolo namreč, župan A. Marušič, Matija Jaklič in Franc Jan. Iz gole hinavščine so se predatavili v šoli pred duhovščino, češ, da bodo imeli nos, da smo prav goreči za poslušanjo krščanskega nauka, žalibog, ako bi bilo treba katerim odgovoriti na g. škofa vprašanje, bili bi se začeli zvijati kakor bi bili zastrupljeni. Ako bi bili g. knezoškof vedeli kakšni vrli katoličani bo ti trije klerikalci, kakor naš domači
g. župnik, bili bi rekli, v cerkvi vas nobeden leto za letom ne vidi pri krsčan skem nauku, kako da se tukaj upate svoje hinavske obraze pokazati?
Iz Pečine pri Novem mestu. Dne 5. t. m. šel je naš gosp. žnpnik ma-ševat v Dol. Stražo k podružnični cerkvi, komaj pa je službo božjo odpravil, obrnil se je proti vernemu ^ ljudstvu in jih iz pred altarja nagovarjal naj mu prinesejo vsak svojo glasovnico podpisat. Podpisoval je v cerkovnikovi hiši ter čakal do Va 10 ure, da še kdo pride, ker pa ni bilo nobenega več videti da bi prišel, podal se je gosp. župnik sam od hišo do hiše, ter po celi vasi prosil naj mu dajo v podpis. Še celo po cesti je ljudi vstavljal, ter jih k temu prigovarjal. Seveda vsi nunci in tretjeredniki dali so mu večinoma podpisat, posebno še zato, ker je g. župnik brezplačno podpisal, kar se pa vsakemu čudno zdi. Ker drugokrat se mu mora še vsak očenaš, ki ga za kacega ranjcega zmoli, 10 h. plačati.
Seveda zapisoval je ta dobri mož sploh Jožeta Duierja, kateri je pa tako-rekoč za ta posel malo sposoben farov-ški kimovec.
Zibika dne 16. t. m. Naš župan bode gotovo prišel v nebesa, ker je tako reven na duhu. Prav po nepotrebi je nas Zibičane osmešil pred svetom in nas raz-upil kot tolovaje s svojim pismom na predsednika »Slov. kmetskoga društva za smarski okraj«. Pisal jo in svaril vrlo kmete, da naj nikar ne pridejo v Zibiko, ker je ljudstvo razburjeno in se je bati, da bi se kaj zgodilo. To je res velika predrznost župana Matevža Fermeta. On, ki bi imel skrbeti za red in mir v občini, pa gre kaj takega pisat in še občinski pečat je pritisnil na to svoje neumno in vas Zibiške kmete sramotilno pismo. To je pa že preveč. Kdo bi si bil mislil, da je naš župan tak bedak. Najbrže on sam tako ni pisal pisma, marveč kdo drugi in on se je samo podpisal. Toda nam Zibi-čanom jo znano, kako so duhovniki nasprotni »Slov. kmetskemu društvu« in tudi mi vemo zakaj. Duhovniki bi vedno radi, da bi kmet ostal neumen in da bi nikogar druzega ne poslušal, kakor njih. »Slov. kmetsko društvo« drami kmete in jim kaže, da po stari poti no gre naprej. Kmet je bil dosedaj vedno le orodje v rokah drugih stanov, bil je ambos, po katerem so bili duhovniki in dohtarji s svojimi kladvi. Naj še enkrat kmet dobi kladvo v roko. Dobil pa je bodo le, če so bode združil in če bode složen. Kmet mora s kmetom držati. T o j e n a u k, katerega uči »Slov. kmetsko društvo«. In to jo edini pravi nauk za kmeta. Tudi Zibičani spoznavamo koristi tega nauka in zato le želimo, da bo »Slov. kmetsko društvo« prav kmalu pri nas zborovalo. Zavedni Zibičani bodemo sami skrbeli za red. Kmetje le pridite k nam, da se bomo pogovorili o naših nadlogah in se zmenili, kako si hočemo pomagati. Našemu županu pa pravimo, da ga naj bode kot kmeta do dna srca sram, da nas sramoti pred svetom s svojimi pismi.
Iz gornjegrajskega okraja. Neki mariborski bog-oslovoc se potika tukaj po krčmah in hujska ljudstvo proti učiteljstvu, češ, da jo brezvorBko, da hoče križ iz šole odpraviti, in bogvo, kaj še vse. Namen toga hujskanja jo prozoren, kakor beli dan. A kljub satanskemu pri
zadevanju, se imenovani najeti obreko-valec vendar z nikakoršnim uspehom hvaliti ne more, kajti mi poznamo učiteljstvo predobro in vemo, da je ono vedno delovalo, deluje in bo delovalo po naukih naše sv. vere! In Vi gnusni hujskač in obrekovalec, povejte nam le enega učitelja, ki bi deloval v šoli ali zunaj šole proti sv. veri in damo Vam tisoč kron a. v. nagrade. Če se drugega niste naučili v bogoslovju prvo leto, nego hujskati in obrekovati, potem je boljše za narod, da nikoli ne pojete »Dominus vo-biscum«! Takšen lump, ki že sedaj dela razpor med dvema stanovoma, ki sta prva poklicana narodu pripravljati boljšo bodočnost, ni vreden, da bi kedaj nosil ime: katoliški duhovnik.
Ako pa ne morete, ali ne smete opustiti Vašega zlobnega, lažnjivega natolcevanja, tedaj bomo primorani, javnosti povedati Vaše celo ime, morebiti tudi vzrok, zakaj niste kot občeznan liberalec kakega druzega poklica izvolili in za povrh še bomo dodali nekaj pikanterij iz Trbiža, — katerih vemo več, kakor Vam ljubo.
Vedite enkrat za vselej, da se napreden, svoboden kmet ne pusti več »farbati« od nikogar. Poštenje velja!
Domače in razne novice.
Deželnozborska volitev. Pri današnji volitvi iz mest, katera imajo 8 poslancev, je bil resen boj v Idriji, v Kranju in Loki in v Tržiču, Kamniku in Radovljici. V mestni skupini Kočevje-Ribnica, kjer je bil voljen nemški liberalec dr. Sepl, in v mostni skupini Postojna-Vrhnika - Lož, kjer jo bil voljen kandidat narodnona-predne stranke Fr. Ar ko, se klerikalci še kandidatov niso upali postaviti. V dolenj skih mestih jo bil voljen dr. Tavčar, v Ljubljani sta bila voljena naprednjaka Clrasselli in Hribar, v Kranju in Loki jo bil voljen naprednjak Ciril Pire, v Kamniku Tržiču in Radovljici pa naprednjak dr. Ferjanči č. V Idriji je bila ožja volitev. Izid nam še ni znan.
Skoda po deževju. Skoro tri tedne jo neprenehoma deževalo. Deževje je ponekod prouzročilo povodnji, povsod pa je velikanska škoda. Farji so pa za vse to niso zmenili, dokler niso bile volitve končane. Nobenemu ni bilo mari moliti za lopo vreme, kaj še, da bi bil priredil procesijo. Samo hujskali so, da so pomagali svojim ožlindranim kandidatom do zmage. Strašna škoda, ki jo jo prouzročilo deževje, je kazen božja. Rog Vas je kmete kaznoval, ker niste imeli toliko poštenja in moštva v Bebi, da bi so bili uprli strahovitemu pohujšanju, ki so ga delali duhovniki, ker ste Bona razžalili s tem, da sto pustili razpostaviti Najsvetejše za stranko, ki Roga v blato vlači, za stranko, ki do grla tiči v goljutiji in v nečistosti. Da, kmetski možjo, Bog Vas je udaril, ker sle se izneverili njegovim ukazom in poslušali slabe črnosuknježe, ne pa glasu pravice in poštenja. Zapisano stoji: gorje tistim, ki poslušajo zapeljivce, Vi sto jih poslušali in zato Vas je Hog kaznoval. Le žal, da trpe z Vami tudi pošteni in pametni.
Prednik „Slovenskoga Gospodarja" obsojen. Včeraj je stal pred porotnim so-
J diščem v Mariboru duhovnik Anton Korošec, tožen radi  prestopka  proti jav-
j nemu redu in miru, kateri {prestopek je storil s priobčenjem nekih notic, v »Slov. Gospodarju«. Zaradi teh notic, ki so bile naperjene proti ptujskim nemškim trgovcem in sploh proti ptujskim Nemcem, katerim se je tudi očitalo, da so užgali neko hišo, kjer bi se imela vršiti Slomšekova slavnost, je bil že meseca marca t. I. obsojen bivši odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« A. Janša na 14 dni zapora. Janša je -sedaj izdal, da je duhovnik Korošec spisal dotične notice. Korošec, ki je pravi urednik »Slov. Gospodarja«, je bil 12. septembra spoznan krivim in ga je sodišče obsodilo na šest tednov zapora in povrnitev vseh troškov.
Božičeva zmaga jo ljubljanskega škofa, kakor sploh vso klerikalno gardo, strahovito raztogotila. Vse so storili, kar je bilo le mogočo, delali so prav po hudičevo, in vendar propadli. V ljubljanskih duhovniških krogih se govori, da je škof od jeze nad 13ožičevo zmago v svojem stanovanju tako grozovito razbijal, da se mu noben duhovnik ni upal pred oči. Sami toga seveda nismo videli, verjamemo pa, da je to popolnoma istina. Kdor je kdaj škofa videl, kako razbija po prižnici, tisti no bo dvomil, da je v jezi zaradi Rožičeve zmage metal stole po sobanah in razbijal zrcala.
„Stara ljubezen, če ne gori, pa tli". Marija Velkovrh, bivša kuharica župnika Mencingerja na Golem nad Igom, mi je pravila doslovno takole: »Jaz sem služila pri fajmoštru 20 let za kuharico, posodila sem jim tristo goldinarjev in svoj »Ion« sem jim tudi pri njih puščala, ker so mi obetali, da bom dobro preskrbljena. Ko so fajmošter zboleli, so jih dali v Leonium, jaz pa še zdaj nisem nič dobila. Jaz sem šla večkrat k njim, kupila sem za kakšne 4 krajcarčko »češenjc«, pa za par soklov či-špelje, pa sem jim notri nesla, ker bo to imeli radi. F n k rat so me pa »švestr« vprašale, po kaj hodim vedno notri, in kaj da imam vedno s gospodom. Jaz sem jim rekla, da imam od gospoda »on denar« dobiti, in da so gospod rekli, da bom dobila penzijon. Na to so pa rekle babe: Kakšen penzijon? Penzijon je za gospode ali pa za omoženo gospe, vi pa niste omožena. Jest sem pa rekla: I za božjo voljo, saj sva bila 20 let skup, kakor moŽ in žena; ali je to kaj drugače? — No »drugbart«, ko sem notri prišla, som pa gospodu povedala, kaj so mi babe rekle, no, nato sva pa »jeva« oba »vekat«. Potlej sem gospodu malo |popravila na postelji. Ko sem jim dala roko, jo ravno ena baba notri glavo utakniva, da naju je »za-merkova«, od tačas me pa nič več notri ne puste. To »frdamane« babe pravijo, da sva so objemala pa kušvala. In potlej šo pravijo, da vera peša. Saj lahko peša, kor zlodej tja nos »utika«, kjer bi ga treba ne bilo. Oh, saj jaz sama pravim, da n1 na svetu prav nič več nič ta verjet« Tako mi je doslovno pravila bivša kuharica faj-moštra z Golega.
Klerikalni shod v Kamniku. V nedeljo bo klerikalci imeli v Kamniku Pr zaprtih vratih samo na svoje soniišlj6" niko omejen  shod, pri  katerem sta če stileo Najsvetejšo g a dr. Rreje župnik   Špnidnl,   ki   jo   v skupit Kamnik Tržič • Radovljica po milosti dr. Sustcršiča kandidat za poslanstvo. Hrejo
ise je zaletaval v dr. Tavčarja in v napredno stranko ter na debelo hvalil duhovnike, ker so ti njegovi reditelji in priganjači. Naravno je, <*a jih javno poveličuje, kar ga pa sicer ne ženira, da -celo  Najsvetejše   javno   zaničuje. Tudi bankerotno  gospodarsko  organizacijo je hvalil in mi se le čudimo, da ni Kamni-čanom obljubil konsuma. Značilno v njegovem govoru je bilo le to, da je obljubil, skrbeti  (ali s Šusteršičem?), da se razdrobi moč dr. Tavčarja v lastni stranki !!  Ti  uboga  reva!  Govor kandidata Špendala  je  bil tako plitev, da že dolgo ni bilo  kaj  tako plitvega čitati.   Mož je imel  pogum  izreči, da je za podaljšanje železnice od Kamnika na Velenje. Menda si je mislil,  da  so Kamničanje že pozabili, na kako nečuven način je klerikalna stranka hotela  oškoditi  mesto Kamnik, ■da je  klerikalna  stranka nasvetovala v -drž. zboru, naj so spelje železniška zveza ne v Kamnik,  ampak na Domžale in da so napredni poslanci ta iz hudobnosti in škodoželjnosti  izvirajoči  naklep preprečili. Tudi je imel župnik Špendal pogum farbati volilce, da preskrbi Kamniku kako srednjo šolo.   Resnica  je, da bi Kamnik zaslužil kak višji učni zavod, ali kaj, ko bodoča š k o f o v a  gimnazija  v Št. Vidu  grozi  oškodovati še gimnazijo v Kranju  in  se  bodo  za škofov zavod lovili  učenci  po celi  Gorenjski, tako da na druga mesta ne bo dosti ostalo. Prepričani   smo, da bodo zavedni kamniški meščanje   dali   jutri   na provokatorične predrznosti dr. Brejca  in  župnika Spen-dala primeren odgovor.
Tržaški škof Šterk, ki je 17. t. m. umrl, je bil rojen 28. novembra 1. 1826. v Voloski. Dosegel jo torej starost 74 let. Mašnik je postal leta 1853., kanonik v Trstu 1. 1880., leta 1894. pa škof v Trstu. V časih narodnega preporoda je bil pokojnik tudi deželni poslanec hrvatsko stranke. Kot škof je imel jako težko stališče. Ne dvomimo sicer, da je imel dobro voljo, biti Slovencem pravičen, tudi pokazal je zdaj in zdaj to dobro voljo, ali časih jo tudi morda vsled pritiska od zgo raj in proti svojemu boljšemu prepričanju storil ukrepe, s katerimi je slovenstvo v Trstu hudo zadel.
Surov napad. V Kolovratu, v sodnem okraju litijskem, je 7 fantov s kamni in s poleni napadlo iz corkvo vračajoče se ljudstvo. Nekateri teh fantov so ljudem grozili z nožni i in nanjo streljali iz revolverjev. Napadenci so večinoma zbe žali v gozd in po ovinkih šli na svoja domovanja. Kolovrat jo strogo klorikalna vas, katere »liberalna sodrga in njeno časopisje« ni moglo okužili, ker lam ni nobenega liberalca in ne hodi tja no en i z tis »Slov. Naroda« ali »Rodoljuba«. Kolovrat jo »katoliško-naroden« skoz in skoz — zato pa se ni čudili, da so jo zgodil tako surov, uprav tolovajski napad. Katoliško narodnjaštvo v zvozi z divjim ščuvanjom duhovščino rodi lopo sadove!
Tri milijone uši. Piše se nam S kako nečuveno sleparijo in nesramnostjo se je vršila volilna borba na Notranjskem, priča slotleča epizoda: Iz Vrbovoga je prišel kmet v 11. Bistrico v gostilno. Ra-zumo se samo ob sebi, da je sedel mod 8amimi liberalci, kajti v 11. Bistrici je bilo oddanih 02 glasov proti dvema za obče Bata priljubljenega g. Ambrožiča in gosp.
Arkota. Dotični kmet iz Vrbovega je fanatičen klerikalec.   Srdito je tolkel ob mizo in klel prav po krščansko: »Vi ste hudiči, vi liberalci, strela . . . Naš Fronc (kapelan Oranič)  so  drug mož, primoj-duška . . .« — »Pa kaj so vam dali vaš Fronc«,  oglasil se je  nekdo.  — »Kaj, gromska  strela«,   rentačil je klerikalec, jezno vstal in sebe tolkel na prsa. »Naš Fronc so nam dali besedo, da dobimo za »gvišno« tri milijone goldinarjev, — a, vi hudiči, liberalci, ne dobite nič, trikrat nič ., .« »Tri mi lij o n e u š i«, oglasil se je nekdo izmed gostov. Splošen smeh je sledil tej opazki, a kmet se ni dal motiti in razbijal v enomer po mizi. »Kaj boste vi!  Mi jih pa le dobimo, mi — krilokalci.«   Seveda  so  se gostje še bolj smejali, a kmet je pripoznal, da so klerikalci — krilokalci na izsušenem telesu našega zapeljanega kmetskega ljudstva.
Klerikalna zadruga v Šentvidu nad Ljubljano hoče od trgovskega ministrstva strojev, ki bi stali celih 18.000 kron. Ministrstvo se je obrnilo do deželnega odbora, da naj bi dežela prevzela 9000 kron za klerikalne šentvidske mizarje, dočim bi ministrstvo plačalo 9000 kron. Vrli katoliški mizarji pa so pogoreli, ker je deželni odbor omenjeni ogromni prspevek odklonil. Sedaj naj klerikalne »oblarje« tolaži Klanfarjev Tone ali pa škof ljubljanski, ki Šentvidčane s svojimi zavodi tako pogumno iz blata vleče!
Zaradi častikraje obsojena. Črnomaljska kaplana Zupančič in Flori-jančič, dva ljubljenčka dičnega Bona-venture, sta črnomaljskemu obč. odboru kradla čast. ;V prvi instanci Bta bila I oproščena, pri prizivni obravnavi v Novem mestu pa sta bila spoznana kot kriva prestopka častikraje po § 488 kaz. zak. in obsojena vsak na HO K globe in na povrnitev stroškov. Stroški dveh advokatov bodo veliki. Dr. Šusteršičeva pi sarna bo dobila kacih 600 K. To sicer niso mačkine solze, a naši duhovniki imajo denarjev, da no vodo kam ž njim. Katoliškemu advokatu se lo dobro godi. Vedno pade na mastno stran!
Shod na Ponikvi. »Slov. kmetsko društvo za šmarski okraj« priredi v ne-doljo dno 22. t. m. ob 8. uri popoldne v Podgoršekovi gostilni na Ponikvi javen društven shod. Na dnevnem redu so predavanja o živino, trto in vinoreji in o čebelarstvu, poročilo o zaupnem shodu deželnih poslancev v Mariboru in govor o položaju kmetov. Kmetje somišljeniki, pridite polnoštevilno na shod. Za red jo preskrbljeno.
Podraški župnik Koller razkoračil se jo v »Slovencu« z dno 11. t. m., da smo ga nesramno obrekovali pišoč, da je v pijanosti sveto zakramente delil, tor trdi, da on vestneje svojo službo opravlja, kakor ga občina plačuje. Mi še enkrat ponavljamo, da je ta župnik nekega večora 2 otroka v pijanosti krstil in nekega bolnika b sv. popotnico previdel. Ako ima pogum, naj naB toži, za dokaze nismo v zadregi. Tudi ga javno vprašamo, kolk o vinarjov mu občina na zaslužoni plači dolžujev Drugače bo pa menda v prihodnje. Včeraj je namreč ta zelonček, ki je za rošovanjo vere tako vnet, v cerkvi oznanil, da poslej bode otroke samo ho zjutraj takoj po maši krstil, in komur to ni prav, naj se na škofa pritoži. Mi razumemo, da jo župnik Koller takoj  po maši prod
nevarnostjo, da bi zopet zakramente v pijanosti delil, najvarnejši, ali za nas, ki ga plačujemo, ni to merodajno, razun Če more našim ženam »narediti«, da bodo samo zjutraj pred mašo otroke rodile, kajti toliko spoštovanja do vere še imamo, da ne bomo dopustili, da bi nam babica otroke krstila, ako bi tekom dne oslabeli in umrli. Prijatelj Koller, tukaj smo v Podragi, in ne na Babinem polji.
Prepir na grobu. Po vseh nemških listih kroži poročilo  o škandaloz nem slučaju,   ki se je primeril v Št. Janžu pri   Slovenjem gradcu.   Tam je umrla soproga nadučitelja g. Srabotnika, 28. avgusta je bil njen pogreb. Ta pogreb so vodili trije  duhovniki: župnik Srabot-nik  (nadučiteljev   brat),   župnik   iz št. Petra in domači župnik iz Št. Janža. Ti trije duhovniki so se že pred pogrebom do dobra napili.  V hiši žalosti, tik sobe, kjer je ležala pokojnica,  so  se ti trije duhovniki tako čudno zabavali, da je jeden  izmej  njih  imel krvavo roko in s krvjo zamazano štolo, ko se je začel pomikati sprevod. Pri pogrebu so ti duhovniki stopali z negotovimi  koraki in peli tako  grozovito, da  so se ljudje smejali. Na grobu se je unel mej njimi prepir, kdo da bo govoril. Domači župnik je hotel prvi govoriti, a župnik Srabotnik se je upiral, češ »Ti znaš en d...«.   Na to sta oba začela vpiti, a končno je zmagal Srabotnik, ki je začel svoj nagrobni govor   z   lepimi besedami   »Ko ti, moja Micka, ne znaš govoriti, bom pa jaz zate g'ovoril«.   Tretji  župnik  je  bil mej tem odšel  od  groba, to isto je storila sestra župnika Srabotnika. Ko je bil govor končan, je župnik Srabotnik pozabil na blagoslov. Ko ga je drugi župnik na to opozoril, je dejal »Če misliš, naj pa bo«. Po zvršenem  opravilu je  župnik  kacih 20 korakov od groba slekel mašno obleko, jo dal cerkovniku in šel h gostilni, kjer je bilo vse polno ljudi, ter tam zijal v te radovedneže.   Mnogi  so se mu smejali, drugi pa so odšli, da bi jim ne bilo treba gledati tega škandala.   Veliko nevoljo je obudilo  tudi to, da  so umrlo naduči-teljevo soprogo pokopali v tisti grob, v katerem počiva prva nadučiteljeva žena. Okrog jame so ležali  ostanki krste in kosti prvo ženo in so so otroci prve žene zgražali, videvši ostanke svoje matere. O pijeteta !
Loterijske srečke.
»radeo, 14. septembra. 58, 53, 5, 69. 43.
Brno, 4. septembra.    46, 87, 49, 9, 83.
Dunaj, 14. septembra. 62, 9, 78, 16, 12.
Lino, 7. septembra.     83, 20, 19, 39, 66.
Praja, 11. septembra. 20, 72, 40, 53, 35.
Trat, 7. septembra.     90, 27, 70, 14, 55.
Zahvala.
Zahvaljujem se p. n. častitim gospodom volićem vipavsko-idrijskega okraja, ki so me sredi nasilstev in pritiska v najtežjem in nejednakom boju moško in neustrašeno počastili z zopetno izvolitvijo svojim deželnim poslancem; zahvaljujem so pa tudi vsem onim nevolilcem, ki so z redkim in požrtovalnim trudom k častni zmagi pripomogli; prav posebno zahvalo dolžujem pa šo našim ženam in dekletom, ki so pri večerni molitvi kakor pred hudo uro molilo »še en očenaš, da bi Boži6 zmagal«, tako srčno in vročo, da jih j& pravični Bog ros uslišal?
V Podragi, dne 12 sept. 1901.
Ivan Božič
deželni poslanec.
Zahvala.
častitim volilcem v sodnijskih okrajih Radovljica-Kranjska gora, kateri so 12. t. m. oddali za me svoje glasove ter me s tem počastili s svojim zaupanjem, izrekam svojo iskreno zahvalo!
Kakor črne vrane, ki se v mnogo številnih jatah vlačijo po našem polju ter nam delajo ogromno škodo, tako so se vsuli besni popje med neizobraženo in nezavedno ljudstvo ter je z ostudnimi lažmi in sleparijami gnali na volišče!
Odprli so nam oči, in prišel bode čas, ko bode dan, ko bode ljudstvo samo zapodilo te hinavske škodljivce ter bode samo podrlo na kup to gnjilo farško grdobij o!
V ta namen se bojujmo neizprosno naprej, in pravični Bog nam bode pomagal.
V Mostah, dne 14. sept. 1901.
Ivan Čop.
Zahvala.
čestitim naprednim volilcem be-lokranjsk ih občin!
Za izkazano mi zaupanje o priliki deželnozborskih volitev zahvaljujem se vsem čestitim gg. volilcem, ki so zame oddali glasove, posebno pa še volilcem Poljanske doline, Vrha, Gradaca, Gribelj, Zapudja in Bojane.
Črnomelj, dne 13. septembra 1901.
Franc Šetina.
Zahvala.
Vsem čast. volilcem sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Vel. Lašče,
kateri so mi pri deželnozborski volitvi izkazali svoje zaupanje in podpirali mojo kandidaturo, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Ako pri sedanjih razmerah nismo
dosegli zmage, naj nas to ne ovira tudi v prihodnje delovati za svohodo in napredek ljudstva, za pravico in resnico.
V Ribnici, dne 1& sept. 1901.
Fr. Višnikar.
Zahvala.
Čestitim narodnonaprednimv o lil-cem notranjskih kmetskih občin!
Iskreno se Vam zahvaljujeva za veliko zaupanje, katero ste nama skazali na dan deželnozborske volitve, ko ste oddali za naju tako veliko število glasov. Pod krinko katoličanstva so je prav nekrščan-iko zlorabljala zoper nas cerkvena moč in naša sveta vera, z nezaslišnim, sramotnim terorizmom se jo hotelo odvzeti naldHMl deželanu vse prepričanje, vso značajnost in poštenost, odvzeti vso volilno pravico! Doloma se jim je to posro čilo; Vi pa ste ostali značajni, trdni in neupogljivi boritolji za svoje pravice, za pravično stvar. Taki ostanite tudi v bodoče !
Tržne cene v Ljubljani
7. septembra 1901.
Fr. Arko.
A. Ambrožič.
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v IJ ubijani
ki
se dobi v vsoh špecerijskih prodaj al-nicah, in brez katero bi no smela biti nobena slovenska hifta     je najboljfta primos k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus In lepo barvo! — Kupujte In zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila In Metoda I $c # #
PSenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, » Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, „ Speh svež,,,
~ET7 17 80 14-14-16!-
Il8-13— 460 20 -iBO -124 2|40 lj50 1130
špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, Uter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko     „ „ Koštrunovo „ Piščanec Golob
Seno,  100 kilo Slama, „    „ . Drva trda, klftr. „ metka, „
60
8 20 28 30 1 50 80
■••••■•••••••••1•»+•«•••••••■»|B
I Veliko denarja I [
•Io lOOO Uro u na mesee
S lahko po&teno zaslužijo osobe vsakterega 9 stanu — (tudi kot postranski zaslužek), g Več se izve pod „Keell 118" po f tp nnoneni pisarni E. Krlstoftllt, S • lnnebruek. PoStno predalo 36. (847-35) t
••6«oe«oeeoeee««o«oeotoo$o
„Andropogon"
(Iznajditej F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za Ins, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkuSenait zajamčeno neškodljiva tekočina, ki *»hranI Izpadanj«* lnw In »(iMtrnnl pi*al»»Je. Značilno je, da se pri pravilni rabi že Čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—61)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S K. f Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna zaloga ln razpošiljatev v Izubijani pri gospodu
Vaso Petričfć-u.
V zalogi imata tudi gg. E. iti n lir in U. pl. Trn-fetllBJ » IJublJanl in g. A. Itunf v 14 ranjl.
2?r«prod.a.ja,lci popuit.
Slanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
Mostna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (l860 _3)
IftST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnlcne sprejemnice se dobivajo brezplačno.
Odgovorni uradnik Valentin Kopitar.
Lastnina in trnek .Narodna TUkarne" * Ljubljani-
111