PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI-ISSN 1580-0547 Februar 2005 • številka 1 SOTOČJE r /s m ILP / V« // j % ( V 'X «t- fevf' ■v »i ^ /V^ Gtorenis So(to)čnice f R I L O G A GORESJSKEGA Ul. ASA O OBČIM USD VOD E #SOTOČJE hfcisr? pjar •, «< zii T^m m 'r' ~ ■ f&lk¥ iSL' - wmmm Na naslovnici: pustna povorka v Medvodah, Foto: Gorazd Kavčič Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z cele Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 ■ 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/20142-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d„ Ljubljana. SOTOČJE številka 1 je priloga 12. številke Gorenjskega glasa, 11. februarja 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Rekorder s 46 centimetri "Ne, Boreta pa ni doma,” je menda dejala njegova mama, ko je ta sveže obrit in ostrižen prišel domov z večdnevnih vojaških vaj. To je bilo enkrat od vsega skupaj trikrat v štiriintridesetletni letni zgodovini, kar Boris Primožič - Bore, znani medvoški fotograf", soavtor mnogih občinskih publikacij in prireditev, nosi brado. Daje šla brada preč, je bila tudi drugič kriva bivša jugoslovanska vojska, tretjič pa seje po prometni nesreči za tak poseg odločilo zdravstveno osebje. Sredi januarja je sodeloval na petem tekmovanju bradatih mož v Mokronogu in si prislužil kar tri lovorike. Med vsemi, 24 jih je bilo, bodisi s pubom ali pravo brado, bolj ali manj oblikovano, je uraden izmerek pokazal, da je njegova brada s 46 centimetri najdaljša med vsemi. Tretji je bil še po izboru občinstva in po številu navijačev, ki Boris Primožič - Bore s svojimi 46 centimetri. jih je pripeljal s seboj. To je bila kar velika večina članov Kluba staršev, učencev in staršev 4. a razreda OŠ Medvode, v katerega hodi njegov sin Jan. Pravi, da z brado, četudi je tako dolga, ni nobenih nevšečnosti in je z njo morda "še lažje živeti, kot pa se vsak dan briti". Poleg anekdot povezanih z redkimi trenutki brez brade, ko te ne prepozna niti lastna mati, pa jih je še več povezanih z njo in njeno mogočnostjo. "Vsako leto pred novim letom v trgovinah otroci cukajo svoje starše za rokav in jih sprašujejo, ali ni tole morda dedek Mraz. In takrat jim rečem, da sem in da jim bom prinesel lepo darilo, najmanj "ta velik" zavoj lego kock." Silvana Knok Kaj mi je tega treba bilo ... Takšno vprašanje si je v zadnjih treh mesecih večkrat zastavil Peter Militarev, medtem ko je z Gregorjem Pregradom (TV Medvode) montiral dokumentarni zapis o legendarnem komandantu Stanetu. Dvomimo, da je tak izraz na obrazu obeh odsev olajšanja, ker je delo zanju končno zaključeno. Bolj gre verjeti, daje to izraz začudenja, kako se je matematika v zadnjih letih spremenila. Bolj kot človek obrača številke v primeru obnove doma krajanov v Pirničah, bolj je prepričan, da se je na področju odštevanja in seštevanja nekaj dogodilo. S. Knok S klikom v širni svet V dobrem in v slabem, odgovoren za nemoteno sliko v medvoškem kabelskem sistemu je, po sklepu Zavoda KTV Medvode, podjetje EVJ Elektroprom. Zadnja novost, ki so jo uvedli, je hitri kabelski internet, ki vas s klikom na miško popelje v širni svet. Omrežje so v ta namen že predelali na območjih: Svet-je, Preska, Medno, Stanežiče, Dvor, Seničica, Golo Brdo, Zbilje, Žeje, Jeprca, Verje, Zg. in Sp. Pirniče, Zavrh, Vikrče, Ladja, Sp. in Zg. Senica, Gorenja vas - Reteče, Vaše, Goričane, Rakovnik, Sora, Dol. Nekatera območja še čakajo na vrsto. A ne pozabite, življenje se dogaja tudi zunaj vhodnih vrat! S. Ko. Kdor je sejal, naj tudi žanje ... Vodstvo goričanske papirnice je, tako kot to veleva že tradicija, konec leta na družabno srečanje ponovno povabilo vse tiste, ki so pri njih dočakali zasluženo upokojitev. "S ponosom in zadovoljstvom se udeležujemo teh srečanj, s<88i| smo še posebej ponosni, da podjetje ni pozabr^ lo na nas. Zadovoljni pa smo, da nam podjetje na ta način omogoča tudi, da se srečamo z nekdanjimi sodelavci in prijatelji, ki smo nekoč skupaj služili vsakdanji kruh,” je v imenu upokojencev zapisal Milan Tehovnik in izrazil upanje, da bodi ta srečanja ostala vodilo tudi v prihodnje, kajti: "Udeležba na teh srečanjih ne bo nikoli usahnila, kajti prihajajo novi, žal pa res nekateri za vedno odhajajo.” Vodstvo podjetja jim omogoči ogled tovarne in jih podrobno seznani o uspešnosti in poslovanju podjetja. Tokrat so imeli kaj povedati, kajti v letu 2003 je papirnica ustvarila 2 milijardi tolarjev dobička, kar je, mimogrede, skorajda toliko, kot je celoletni občinski proračun. Temu dejstvu primerno so se lahko zaposleni pohvalili tako s 13. plačo in še s božičnico. S. Knok Manire stare dunajske šole .p- Kdo bi rekel, da se v "podzemlju" hidroelek> trame Medvode dogajajo tudi zabavne reči? Na slovesni otvoritvi obnovljenega agregata številka dve in njegovi sinhronizaciji z energetskim omrežjem Slovenije sta nastopila tudi priznana in vedno nasmejana violinistka Anja Bukovec in simpatični harmonikar Janez Dovč. Za Anjo pravijo, daje "energija in strast v eni osebi”, za njen varen pristanek na trdnih tleh pa je tokrat poskrbel sam direktor Savskih elektrarn Ljubljana, d.o.o, Drago Polak. Stara dunajska šola, ni kaj! S. Ko., foto: Polona Mlakar Baldasin Prireditve Ta norčavi pustni dan Še nekaj dni nazaj je dišalo po krofih in flancatih. Veselih pustnih vragolij je bilo dovolj tudi v Medvodah, začelo se je v soboto zvečer z nastopom Čarovnika Grega, ki je spravil v dobro razpoloženje najmlajše, in nadaljevalo s pustnim plesom, na katerem je igrala Juhu banda. V nedeljo je bila skozi mesto pustna povorka. Le zakaj se nekdo prelevi v Piko nogavičko, klovna, strašilo, čarovnico, dobro vilo? Leopard (Ela Kodele) iz Medvod: ”Ati me je vprašal, kaj bom za pusta, pa sem rekla, da želim biti leopard. Leopard živi v Afriki in je najhitrejša mačka na svetu. Pleza tudi po drevesih. Kostum mi je zašil pa ati.” Ciganska kuharica (n.n.) iz Kranja: ”Za masko mi je dal idejo Zmago Jelinčič, ko je rekel "cigani so cigani”, ker da tudi golažu pravimo ciganski golaž. Jaz pa pravim, da so to v resnici Romi. A pa vi veste, iz česa je narejen ta golaž? Iz divjačine in ukradenega krompirja.” Čarovnici (Irma Sarič, Aida Miskič) iz Preske: Irma: "Včasih preberem kakšno knjigo, v kateri nastopajo čarovnice. Sem prijazna čarovnica, s čarovniško palico pa bi pričarala dober uspeh v šoli.” Aida: "Skoraj vse najine prijateljice so čarovnice. Mami mi je sešila obleko, klobuk pa smo kupili. S čarovniško palico bi pričarala srečo za celo družino in dober učni uspeh, tudi za bratca.” Duhec (Harisa Čehič) iz Medvod: "Izbrala sem duhca, ker sem veliko gledala risanke Casper. To je bil prijazen duhec. Jaz pa bi rekla, da sem zloben duhec, zato ker rada strašim naokrog, predvsem sestro in prijatelje. ” Hudiček (Irena Stare) iz Senice: "Otroci se vsako leto namaškarajo, če je čas, se jim pridruživa tudi midva z možem. Običajno smo s kostumi usklajeni, letos pa za to ni bilo časa. Mož je gusar, starejša hči je čarovnica, mlajša je dobra vila, sin pa nindža - želva. Velikokrat kostume kar sama zašijem. Sem pa prijazna hudička, in če bi bila to v resnici, bi poskrbela, da bi bilo tudi tistim pod zemljo lepo. Sicer pa tako ali tako pravijo, da je tam živahno." Raziskovalec (Robert Frantar) iz Hraš: "V petih minutah sem prišel do kostuma, samo omaro sem na stežaj odprl. Prihajam pa iz Evropske unije in iščem kandidate, ki bi se mi pridružili na foto safariju v Južni Afriki. Ne bomo samo fotografirali, ampak iskali tudi vodo. Cena je simbolična, če najdemo vodo, je to en evro, sicer pa sto evrov.” Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič PRIREDITVE V MEDVODAH FERRDARJA 2005 DATUM IN ČAS februar 9. 02. 2005 ob 19.30 KRAJ NASLOV PRIREDITVE Blagovni center Medvode Razstava ob 75-letnici Godbe Medvode Knjižnica Medvode KENGURUJČEK NE POZNA MEJA Razstava bo na ogled do 21. 02. 2005 ORGANIZATOR INFO Zgodovinsko društvo Medvode Invalidsko društvo KENGURUJČEK TUR. BIRO, tel.: 361 43 46 16. 02. 2005 ob 9.00 Kulturni dom Medvode Pridelovanje in predelava domačega kisa KKS Medvode in Kmetijsko gozdarski 19. 02. 2005 ob 19.30 Sora in jabolčnega soka, predavatelj prof. Gregor Bizant Tone Partljič ČAJ ZA DVE zavod Ljubljana Medvode KUD Oton Župančič Sora TUR. BIRO, tel.: 361 43 46 TA TRITON TURIZEM, tel.: 01 361 75 16 25. 02. 2005 ob 19.30 Kulturni dom Medvode Aldo Nikolaj STARA GARDA - komedija OTH Pirniče Gostuje Prosvetno društvo Štandrež pri Stari Gorici, ABONMA OTH in IZVEN, Rezervacije in info. 041/ 776 735 ali TUR. BIRO, tel.: 361 43 46 26. 02. 2005 ob 17.00 Kulturni dom Medvode PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, OTH Pirniče KI SPLOH NE PRIČAKUJE TIGRA ABONMA OTEHAJČEK in IZVEN Gostuje gledališče UNIKAT iz Ljubljane Rezervacije in info. 041/ 776 735 ali TUR. BIRO, tel.: 361 43 46 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v Koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu Turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30 v mesecu, na naslov: Turistični biro Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode. Najave so brezplačne. Za več zelene električne energije Slovesna sinhronizacija agregata številka 2. Simboličen zaključek prve in začetek druge faze obnove HE Medvode. Deset odstotkov več zelene energije. Z leve: Mirko Javeršek, Drago Polak, Stanislav Žagar in Andrej Vizjak. Savske elektrarne Ljubljana, s sedežem v Medvodah, so v torek, 2. februarja, gostile novega ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Seznanil se je s potekom obnove HE Medvode in svečano sinhroniziral obnovljen agregat št. 2, kar pomeni njegovo spojitev z elektroenergetskim omrežjem. V dobrem letu dni načrtujejo obnovo še drugega agregata in zaključek projekta vrednega dobre 3 milijarde tolarjev. Ciy je podaljšanje življenjske dobe hidroelektrarne za najmanj 40 let, povečanje njene razpoložljive moči in 10 odstotkov več domače ”zelene električne energije”. ”Po več kot 50 letih uspešnega obratovanja HE Medvode in proizvedenih 3800 GWh električne energije, sta tudi agregata te hidroelektrarne dočakala prepotrebno obnovo in izboljšanje energetskih parametrov, s katerimi se bo lahko obnovljena uspešno vključila v pogoje odprtega trga z električno energijo in v načrtovano verigo hidroelektrarn na reki Savi,” je na slovesnosti med drugim dejal Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. Delno so medvoško hidroelektrarno posodobili že sredi osemdesetih in v devetdesetih, ko so avtomatizirali oba agregata in obnovili tudi oba generatorja. V tokratni obnovi, ki je dejansko razdeljena na dva dela pa so doslej vgradili hidromehansko opremo oziroma iztočni zapornici na obeh agregatih, zamenjali enosmerno in izmenično lastno porabo z glavno razdelilno ploščo in zamenjali vse vzporedne pogone in naprave, potrebne za vodenje elektrarne iz daljinsko vodenega centra. V sodelovanjem s podjetjem Elektro Gorenjska so predhodno zgradili novo razdelilno transformatorsko postajo, ki je že sicer povečala zanesljivost preskrbe potrošnikov z električno energijo v okolici Medvod. "Sinhronizacija agregata je resda simbolično dejanje, ki pa vendarle veliko pomeni. S podobnimi koraki bomo namreč prišli do cilja, da dolgoročno zagotovimo varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov po konkurenčnih cenah,” je med drugim dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in dodal, da si do leta 2007, ko za Slovenijo še veljal prehodno obdobje, želi čim več kvalitetnih proizvajalcev električne energije, ki bodo sposobni konkurirati na evropskem trgu. V vlogo Savskih elektrarn Ljubljana pri tem ni podvomil. Vodja projekta obnove HE Medvode je Mirko Javeršek, celoten projekt in nadzor so vršile Savske elektrarne Ljubljana, prav tako pa so bila domača podjetja tudi dobavitelji in izvajalci del. Drago Polak je komentiral: "Izkoristili smo vse tisto znanje, ki še obstaja v Sloveniji, da hidroenergetske objekte, ki jih znamo načrtovati in izvesti, tudi dejansko izvedemo z domačimi kadri. S tem dajemo razvojne možnosti in spodbude domačemu gospodarstvu, kajti naš interes je, da gospodarstvo živi in preživi. Komu bomo sicer prodajali elektriko?” Z obnovo še drugega agregata bo hidroelektrarna dosegla za 6 MW večjo moč in za deset odstotkov večjo proizvodnjo, kar bo omogočalo oskrbo, kot je še dejal Polak, v končni fazi 20 tisoč gospodinjstev oziroma kar petih Medvod. Po obnovi naj bi ravnali še bolj v skladu s pridobljenim okoljskim certifikatom ISO 14001, zato zagotavlja, da bo medvoška elektrarna še bolj zelena kot doslej. Zaradi ugodne hidrologije, večjih količin padavin, bodo Savske elektrarne Ljubljane poslovno leto 2004, kot kaže, zaključile z dobičkom v višini 490 milijonov tolarjev. Polak je izrazil upanje, da se bo ta trend nadaljeval. Da je vsaka občina vesela uspešnega podjetja na svojih tleh, je na slovesnosti dejal tudi župan Stanislav Žagar, saj v konkretnem primeijfj večja proizvodnja posredno pomeni tudi večje koncesnine, kiji pripadajo, in po logiki, ki velja na trgu, tudi nižje cene električne energije. Silvana Knok Cesto bi sl vsak rad risal sam "Ne potrebujemo nobenih strokovnih razlag. Mi bomo vedno proti, če gre za poseg na komasirano pirniško polje,” je bilo med drugim slišati na srečanju krajanov KS Pirniče v začetku leta. V velikem številu so se odzvali povabilu predstavnikov Civilne pobude za obsavsko cesto, ki so jim želeli predstavite razloge, zakaj so se organizirali in kakšne cilje želijo doseči. Kot alternativo povezovalni cesti Jeprca -Povodje in štiripasovnici skozi Medvode in Medno predlagajo izgradnjo Obsavske ceste. Odziv je bil različen. Najbolj glasni so bili tokrat nasprotniki ideje - predvsem prebivalci Vikrč, ki so menili, da bi bila Obsavska cesta prevelik poseg v njihov življenjski prostor in v neposredno bližino reke Save. Civilna pobuda namreč kot alternativo ponuja regionalno povezovalno cesto od Jeprce z obvozom mimo centra Medvod po spodnji ježi Pirniškega polja in mimo Mednega in Stanežič naprej do že načrtovane pentlje na Brodu, z možnostjo nadaljnje navezave na štajersko avtocesto. Takšna cesta bi po njihovem mnenju razbremenila obe vpadnici v mesto, tako štajersko kot gorenjsko. Krajanom je civilno iniciativo in razloge za njeno obli- kovanje predstavil Janez Jemec. Kot pravi, je razlog predvsem ignoranca države in Darsa, ko načrtujeta promet skozi naše kraje. Potek Obsavske ceste in predvsem njene prednostni pa jim je predstavil nekdanji načelnik mestnega oddelka za promet Anton Gunde, ki je sicer eden izmed njenih projektantov. Predvsem prebivalci Vikrč so kot najprimernejšo varianto potrdili razširitev obstoječe magistralne ceste skozi Medvode in ukinitev cestninske postaje v Torovem. Večina zbranih je že sicer zavrnila vsak morebitni poseg na komasirano pirniško polje, "...čeprav bi morali celotno cesto postaviti na pilote. Zemlje je škoda, ne betona,” so se glasili medklici. • Enotni pa so bili, daje potrebna čim hitrejša rešitev, saj množica potujočih proti Ljubljani že nevzdržno obira pota tudi skozi Pirniče. Veliko število krajanov, zbranih v OŠ Pirniče, je dokaz, da jih še kako zanima, kako se bodo v prihodnosti oblikovale cestne povezave, sama vsebina razprava pa je pokazala, da jim dosedanjih variant ni še nihče javno predstavil. Uidi tisti, ki so morda podvomili o "dobrih namenih” predstavnikov Civilne pobude za Obsavsko cesto, pa so izrazili zadovoljstvo, "da sojih prišli zbudit, čeprav iz Šentvida.” Predsednik KS Pirniče Janez Čadež je tako že obljubil zbor krajanov na to temo. Silvana Knok Ljubo doma, kdor ga ima Podelili ključe prvih šestih novih občinskih stanovanj v Sori - s pogledom na vas in na hribe. ”Če drugega ne, bomo vsaj šestim družinam polepšali božično-novoletne praznike,” je dejal župan občine Medvode Stanislav Žagar, ko je Romi Jožefi Rant podelil ključ enega izmed šestih prvih in tudi edinih novih občinskih stanovanj v Sori 11, ki so že dobre tri leta čakale na stanovalce. Po mnenju tistih, ki dobro poznajo trenutne stanovanjske razmere, so ključi prišli v roke pravih ljudi. O tem, kdo so to, je glede na pravilnik, ki ga je potrdil občinski svet Občine Medvode, odločala posebna komisija. Stanovanja so dobili v najem za neprofitno najemnino, ki se sicer spreminja, glede na ve-'jkost stanovanja pa bodo znašale od 30 do 50 /tsoč tolarjev. Glede na zakonodajo imajo socialno šibkejši najemniki pravico zaprositi občino za subvencioniranje najemnine. Termina socialnih stanovanj nova zakonodaja sicer ne pozna več, vendar pa je morala občina vsaj tri stanovanja nameniti tistim prosilcem, katerih družinski prihodki niso presegli določenega cenzusa in od katerih občina ne sme zahtevati lastne udeležbe, ki bi sicer znašala 10 odstotkov od vrednosti stanovanja. V konkretnem primeru je vseh triindvajset prosilcev, ki so na javnem razpisu oddali popolno vlogo, izkazalo nižje dohodke. Dve družini od izbranih imata po tri otroke, dva prosilca sta uveljavljala dodatne točke zaradi invalidnosti, vseh šest pa je doslej živelo v neprimernih prostorih. "Super občutek je. Stanovanje je svetlo, prostrano in novo. Kaj naj rečem drugega, kot da sem presrečna. Celo kad smo dobili v kopalnici ... Več se bomo lahko gibali in če bo kdo bolan, bo imel več miru, kar doslej ni bilo mogoče. Z dosedanjih 40 kvadratov smo prišli na dvainsedemdeset kvadratov s kletjo vred. Smo petčlanska družina. Imam tri punčke, stare devet, sedem in poldrugo leto,” je bila zadovoljna Rantova in dodala: "Tbkaj se počutim že skoraj doma. Sproščeno, umirjeno in vse kar je bilo slabo, je šlo iz mene ven.” Medtem je že razmišljala, kako in s čim bodo opremili stanovanje, ki si zasluži, če drugega ne, vsaj novo kuhinjo. Župan Stanislav Žagar ob tej priložnosti ni dal nobenega zagotovila, kaj se bo dogajalo v prihodnje na področju stanovanjske politike, izrazil je zgolj upanje, da bodo še podobne priložnosti. Člani občinskega sveta so na zadnji seji že potrdili Pravilnik o sofinanciranju obrestne mere pri stanovanjskih posojilih, ki jih bodo občani vzeli bodisi za izgradnjo, prenovo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše. Absolutno prednost bodo imele mlade družine in družine z večjim številom otrok. Za subvencioniranje obrestne mere je v prora- čunu za letošnje leto načrtovanih 5 milijonov tolarjev, kar obeta približno 50 milijonov tolarjev posojilnega potenciala. Tekst in foto: Silvana Knok Ravnateljici je narasel pritisk Medvodčane je vznemiril podatek, da ima ravnateljica Vrtca Medvode zelo visoko plačo. Mojca Sešek odgovarja, da je informacija zavajajoča. Medvode - Bruto plača ravnateljice Mojce Sešek je bila oktobra lani 583.595,00 tolarjev, novembra 1.121.076,00 tolarjev, decembra pa 610.469,00 tolarjev. Njeno novembrsko plačo, ki zaradi visokega zneska bode v oči, so objavili v oddaji Trenja: ”V prispevku smo objavili javno objavljene novembrske izplačane bruto plače nekaterih direktorjev javnih zavodov, ki presegajo ali so celo blizu novembrski izplačani bruto plači predsednika republike. Podatke javno na spletu objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES),” je povedal redaktor oddaje Bojan Traven. Seškova je v ponedeljek sklicala novinarsko konferenco, na kateri je pojasnila: "Novembra sem dobila enkraten poračun neizplačanega povečanega obsega za pedagoško delo, ki znaša 0,50 količnika izhodiščne plače in je bil določen z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ravnateljice. Kriva sem toliko, ker že ob nastopu mandata nisem pozorno prebrala svoje pogodbe in se pozanimala o tem dodatku, ki mi že ves ta čas pripada. Vanj je vključeno dodatno delo, kot so svetovanje, razni projekti in neposredno delo z otroki, zato da ohranjam stik s pedagoško prakso. Ta dodatek na mesec znaša 26.874 bruto oziroma 16.425 tolarjev neto.” In dodala: "Osebno sem prizadeta nad podatki, ki so bili v javnosti predstavljeni na Mojce Sešek nekorekten način.” Je pa zanimivo, da je zaplet v osnovi povzročil obrazec, v katerega se mora po zakonu napisati skupen znesek plače javnega uslužbenca in ki ga je treba poslati na AJPES. Z novim letom je stopil v veljavo nov obrazec, v katerega se ločeno vpisujejo redna izplačila, izredna izplačila ter razni dodatki. Informacija o visoki plači ravnateljice je povzročila vznemirjenje med medvoškimi prebivalci, še posebej med starši, ki imajo otroke v vrtcu. Spraševali so se, koliko zaslužijo tudi vzgojiteljice. Če je bila neto plača ravnateljice decembra 373.102,00 tolarjev, je vzgojiteljica -mentorica s 15 leti delovne dobe istega meseca zaslužila 242.053,00 tolarjev neto. Suzana P. Kovačič Ne prezrite: Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna skala. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar (še) nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za župana in občinsko upravo nam lahko pošljete na elektronski naslov: suzana.kovacic@g-glas.si. Potrudili se bomo in poiskali odgovore, ki jih bomo objavili v Sotočju. Ob tem bo zapisano le vaše ime in kraj bivanja. Naslednja številka časopisa izide drugi petek meseca marca. Pred zakonom smo neenaki! Kritika na zagotavljanje socialne in zdravstvene varnosti obolelih za azbestozo. Pretresljive zgodbe iz prve roke. Medvode - Septembra lani so ustanovili občinski Sindikat azbestnih bolnikov (SABS). Predsednik Dragan Djukič pravi, da so zadovoljni z vsebino azbestnega zakona, ki smo ga v Sloveniji dobili leta 1996, niso pa zadovoljni s tem, kako se zakon izvaja: ”Če nekdo zboli za azbestozo, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen, je najmanj, da se mu to prizna z upokojitvijo in tudi poplača s primerno odškodnino.” Poklicna obolenja verificira posebna komisija na državni ravni. Djukič je do nje kritičen, saj pravi, da komisija zavrne tudi posameznike, ki imajo klinično že postavljeno diagnozo, ponovna obravnava pred člani komisije pa je možna šele čez tri leta. Medtem oboleli čakajo in čakajo. Dragan Djukič je pred dnevi povedal: ”V sindikatu smo si močno prizadevali, da bi se sestali z najvišjimi državnimi organi. To nam je v začetku letošnjega leta uspelo, bili smo na Komisiji za družbene dejavnosti v državnem svetu in na matičnem Odboru za gospodarstvo v državnem zboru. Prišlo je do kompromisnega sklepa, ki so ga potrdili tudi poslanci državnega zbora. Zagotovili so 692 milijonov tolarjev za izvajanje obstoječega zakona in se zavzeli za to, da se še letos pripravi nov zakon. Seveda želimo biti poleg v vseh fazah, ko bodo pripravljali ta zakon. Ta uspeh pripisujem tudi dobremu sodelovanju z medvoškim poslancem Mitjo Ljubeljškom. Rezultat našega delovanja je tudi večje število pridruženih članov, med njimi sta v zadnjem času tudi dva upokojenca. S tem pridobiva sindikat večjo podporo, člani pa imajo možnost neposredno vplivati na naše odločitve.” Velimir Mihajloski je bil zaposlen v tovarni Donit Tesnit v letih od 1979 do 1986 kot mlinar odpadkov in izdelovalec plošč. Do težav zaradi izpostavitve azbestnim prašinam namreč pride tudi po 30 letih. "Zbolel sem za pljučnim rakom, operirali so me novembra predlani, invalidsko sem upokojen zaradi zmanjšane funkcije pljuč. Vendar verifikacije, da je bolezen posledica vdihavanja azbesta, še danes nimam!” Čeprav slednje navajata kar dve zdravniški mnenji. V prvem, izdelali so ga v bolnišnici na Golniku, med drugim piše: "Če je bil bolnik dejansko izpostavljen azbestu v delovnem okolju, gre pri bolniku za poklicno bolezen pljuč. Iz tega sledijo tudi določene pravice za bolnika, vključno z upravičenostjo do pridobitve odškodnine za zdravje.” Drugo mnenje je izdelala Jelka Pre-melč, dr. med.: ”... menim, da so navedene okvare zdravja posledica poklicne izpostavljenosti azbestu v podjetju Donit Medvode." Mihajloski je že iskal pravico v podjetju, pa pravi, da so ga v kadrovski službi odpravili z besedami, da ta Donit ne obstaja več. "Boril se bom naprej, tudi zaradi mlajših od mene. ki zbolevajo in tudi umirajo za to boleznijo,’'* je odločen, zato se je pridružil občinskemu sindikatu SABS. ”V sindikatu se zavzemamo za ustanovitev delavskih zavarovalnic. Moti nas tudi neenakost pred zakonom, saj posameznike različno obravnavajo. Pričakujemo, da bo nova vlada bolj dovzetna za te težave,” pravi Djukič. In še zgodba 49 letnega Dragutina Pintarja. Z azbestom je začel delati leta 1971, še v vajeniški dobi v Termiki. Z njim je bil v stiku, vse dokler ga niso uradno prepovedali. "Čutil sem, da z zdravjem ni vse v redu. Splošnega zdravnika sem prosil za slikanje pljuč, pa meje zavrnil. Na slikanje sem šel kot samoplačnik, tam so mi povedali, da moram nujno k pulmologu. Splošni zdravnik mi ni dal napotnice, bil je mnenja, da gre le za predvidevanja. Pulmologa sem obiskal kot samoplačnik, njegova diagnoza je bila začetna azbestoza. Komisija mi je nato odobrila predčasno upokojitev.” Vložil je zahtevek za upokojitev p^ azbestnem zakonu, na odločbo pa čaka že več mesecev! In še vedno dela. Suzana P. Kovačič Pritožbe so, pobud pa ni Pri občinskem svetu deluje Komisija za pobude in pritožbe, njen predsednik je Anton Gustinčič: "Naloga komisije je, da proučuje pobude in rešuje pritožbe občanov, čeprav pri pobudah do zdaj še ni bilo odziva.” Gustinčič to pripisuje predvsem dejstvu, da javnost ni dovolj dobro seznanjena z delom komisije. Lani so imeli nekaj pritožb, med drugim so dobili eno anonimno pismo zoper večjega podjetnika, ki naj bi negospodarno ravnal z okoljem. ”To smo na sestanku komisije obravnavali, in zadevo zatem predali pristojnim inšpekcijam. Smo pa sprejeli sklep, da se na anonimne pritožbe ne bomo več odzivali, razen če bi bilo kaj izredno pomembnega, o čemer se bom kot predsednik komisije posvetoval z vsemi člani komisije. Kajti, če nek- Anton Gustinčič do misli, da je treba stvar rešiti, je prav, da se tudi podpiše," pravi Gustinčič, ki to funkcijo opravlja nekaj več kot dve leti. Lani so prejeli tudi peticijo krajanov iz Preske, več kot 30 podpisov je bilo, zaradi sosedskih problemov: ”V zvezi s tem sem se obrnil na policijo, kjer so mi povedali, da ne morejo ukrepati, dokler ne gre za kršitev javnega reda in miru, potem sem se obrnil na socialno službo, kjer so to obravnavali." Komisija, v kateri je skupaj pet članov, se sestaja po potrebi. Predsednik dodaja: "Obravnavamo vse vrste pobud in pritožb, razen prekrškov in kaznivih dejanj.” Suzana P. Kovačič Obvestilo! Poslanec Državnega zbora, izvoljen v naši volilni enoti Mitja Ljubeljšek obvešča, da ima svojo poslansko pisarno odprto vsak ponedeljek, med 10.00 in 15.00 uro, v prostorih občine Medvode. Za obisk se lahko dogovorite tudi na telefonski številki 051/373 872 ali po elektronski pošti: mitja.ljubeljsek@dz-rs.si. Blizu so nam, tudi Lllv Novy 1 Letošnjo osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je pod okriljem Občinske kulturne zveze Medvode pripravil KUD Oton Župančič Sora. Rdeča nit litcrarno-glasbeno-plcsncga recitala z naslovom Blizu so nam je bila 120. obletnica rojstva pesnice in prevajalke Lili Novy, ki je zlasti počitnice preživljala v Vikrčah. Na odru sorškega doma krajanov se je zvrstilo več kot 70 članov društva, ki so medse povabili še prijatelje iz sosednjih društev. V sodelovanju z Boštjanom Lušti-kom je jjrogram pripravila in vodila Marjeta Žebovec. "Kadar prihajam v Soro, vedno vem, da me čaka nekaj prvobitnega, vračanje k narodovem izročilu,” je ob tej priložnosti dejal Franc Cegnar, predsednik medvoške kultur-,e zveze. Pred štirimi leti je bila osrednja kulturna prireditev pripravljena v slogu "Pokaži, kaj znaš", saj so se predstavila vsa kulturna društva povezana v zvezo. Kljub temu da je bila prireditev dobro obiskana in bi bil tak koncept opravičljiv tudi v prihodnje, pa smo vendarle naredili naslednji korak in prireditev tematsko obarvali, v spomin na kiparja Franca Rotarja. Tudi lani smo naredili korak naprej, saj je pripravo projekta na temo mlade poezije Maje Plešec prevzel Mladinski kulturni center. Na ta način ohranjamo svež koncept osrednje kulturne prireditve, ki pa je ne gre jemati ozko kot proslavo namenjeno zgolj Francetu Prešernu, temveč kot prireditev slovenske kulture.” Letošnja prireditve v izvedbi KUD Oton Župančič Sora je bila prvenstveno posvečena pesnici in prevajalki Lily Novy. Rojena je bila 24. decembra 1885 v Gradcu na avstrijskem Štajerskem kot Elizabeth pl. Haumeder. Oče je bil avstrijski plemič, po poklicu vojaški častnik, mama pa hči ljubljanskega odvetnika, kije bil rojen na Vikrčah. Po zgodnji očetovi smrti so se vezi s sorodniki v Vikrčah še okrepile in Elizabeta je tam preživljala počitnice. "Po tej prireditvi priznam, da mi je veliko bližje kot mi je bila in tudi bolj razumem njeno poezijo. Res pa je, da sta mi še bližje Cvetko Golar in Simon Jenko, katerih pesmi smo tudi danes prepevali,” je dejal Franc Plešec, predsednik sorškega društva. Predvsem po drugi svetovni vojni je bila Lily Novy močno vpeta v ljubljansko družabno življenje in povezana s številnimi slovenskimi sodobnimi pesniki in pisatelji. Na tokratni prireditvi so recitatorji na kratko obudili spomin tudi na Antona Vodnika, Ceneta Vipotnika, Jožeta Udoviča in Otona Župančiča, katerega pesmi je prve prevajala v nemščino. Program sta dopolnili še otroška in Otroška folklorna skupina: "Igrajmo se poroko!” mladinska folklorna skupina, prva s spletom Igrajmo se poroko, druga z belokranjskimi plesi. Moški pevski zbor, vokalna dekliška skupina Polončiče in Oktet Lipa so med drugim zapeli tudi dela umetnikov, ki v tem letu praznujejo. Letos je namreč 170 let od rojstva Simona Jenka, 40 let od smrti Cvetka Golarja, jeseni pa bi svoj 80 let praznoval pesnik, pisatelj, pravljičar in skladatelj Janez Bitenc. Žal pa je prav na dan prireditve v petek, 4. februarja, umrl. Silvana Knok ELEKTRO KUŠAR ZVONE KUŠAR s p. Kajakaška c. 52,1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 511 62 14 fax: +386 (0)1 511 67 44 gsm: +386 (0)41 618 273 e-mail: elektro.kusar@siol.net ZAPOSLIM ELEKTROINŠTALATERJE DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinska zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IIM AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si GORIČANE 46 f ODPRTO: L PON. - PETEK 7.00 - 20.00 SOBOTA 7.00 -13.00 NEDELJA 8.00 - 12.00 HARDI JE POCENI V SKLOPU TRGOVINE OBRATUJE TUDI VINSKA KLET ANDLOVIČ Z VRHUNSKIMI ODPRTIMI IN BUTELJČNIMI VINI. Garažna dvižna vrata izdelana po meri. Vrata v vratih (osebni prehod) kasetni ali lamelni motiv Industrijska vrata - dodatna varovanja proti poškodbam Ml M systems DViZNA VRATA ROČNO ALI DALJINSKO ODPIRANJE MKL systems, proizvodnja, storitve in trgovina, d.o.o. Mlakarjeva ul. 107, Šenčur (nova ind. cona), www.mkl-systems.si tel.: 04/251 69 69 fax: 04/251 69 68 gsm: 041/522 101, 041/642 552 . SAVSKA C 34, KRANJ Pomoč prijatelju v stiski Sredi januarja so v Medvodah, na pobudo prostovoljcev in v sodelovanju s Turističnim birojem Medvode, občinskim Odborom za prireditve in turistično agencijo Triton TUrizem, oblikovali civilno pobudo "Za pomoč Šri Lanki”, ki jo je prizadel rušilni val cunami. Preko interneta so vzpostavili številne stike s posamezniki v Sloveniji, skupaj so v enem tednu odprli številna zbirna mesta za prevzem materiala. Zbirali so obleko, rjuhe, blazine, posodo, sveče, svetilke, šotore, igrače, orodje ... Pripravljenost pomagati je bila tolikšna, da so v dveh, in ne v predvidenih osmih dneh, zbrali ogromno paketov, ki so jih preko Karitasa poslali na Šri Lanko. Nočni pohod na polhograjsko Grmado Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca je 21. januarja organiziralo, že štirinaj-stič zapored, nočni pohod na polhograjsko Grmado - v spomin na 15. januar leta 1992, ko je večina držav in Organizacija združenih narodov priznala Slovenijo. Že peto leto zapored so medse posebej povabili tudi medvoške planince. Letos jim je bilo vreme bolj naklonjeno kot leto poprej, pot na sam vrh deloma poledenela, vendar dobro vidna. Vsakič se namreč na pohod podajo na tisti petek, ko je luna prvič v novem letu najbolj polna. Ne glede na to, od kod se pohodniki povzpnejo na 898 metrov visoko polhograjsko Grmado, ki meji na tri občine, se na koncu družijo na kmetiji odprtih vrat na Gontah, kjer se zavrte ob zvokih ansambla ali pogrejejo ob kresu. Letos ga je, ob odsotnosti medvoškega župana, prižgal le župan občine Dobrova - Polhov Gradec Lovro Mrak. Kot je razkril predsednik PD Blagajana Stane Dvanajščak, bodo prihodnje leto, ko bo jubilejni petnajsti pohod po vrsti, nanj povabili župane in županjo vseh okoliških občin. Silvana Knok S. Ko., foto: Tina Dokl VZONČ popravila oblačil tel. 031/689-363 ODPRTO: PON. - PET. 10. - 18. ure SOBOTA 9.-12. ure ŽENSKE IN OTROŠKE HLAČNE NOGAVICE 1 Klub Lipa za žrtve cunamija Spodiye Pirniče - V klubu Lipa so konec januarja organizirali donatorsko zabavo pod sloganom "Daj naprej”, katere izkupiček so namenili za pomoč otrokom v jugovzhodni Aziji, ki so jo konec leta prizadeli rušilni valovi. Zbrali so 244 tisoč tolarjev iz izkupička petkovih vstopnin, ki so jih predali Karitas. "Na žalost je bilo število obiskovalcev pod pričakovanji. Upala sva, da bomo uspeli zbrati še več denarja," pravita pobudnika dobrodelne akcije Blaž Šmit (DJ Schmidt) in animator Grega Javornik (MC Grega). Za organizacijo donatorskega žura so dobili kar nekaj pohval: "Vzdušje v klubu je bilo odlično, nad akcijo so bili navdušeni tudi mladi obiskovalci. Večkrat slišimo pritožbe, da klubi samo "jemljemo” denar. S to akcijo smo dokazali ravno obratno. Kljub temu da smo tokrat zbrali manj denarja, kot smo pričakovali, jih bomo organizirali tudi v prihodnje," je ob zaključku akcije povedal Blaž Šmit. Ana Hartman Sadjarska kmetija Pri Stoparju Franci Jenko Valburga 18.1216 Smlednik tel.: 01/36 27 291, 060/326 755 Pridelujemo jabolka sorte: ELSTflR CifILfl JONflGOLD Mirrsu ^IPflREP TRGOVINA Z MATERIALOM ZA ROČNO DELO MOJSTER B I Gorenjska c. 13, 1215 Medvode http://hobimojster.naspletu.com, Trgovina za ustvarjanje Nudimo vam tlrok Izbor: • vse za šivanje (pozamentarija) e volna in gobelini e materialov za izdelovanje nakita (perlice, različne žičke, trakovi, zaponke in drugo) • oblikovalnih materialov (masa DAS, FIMO, različne gline, plastelini in pripomočki za oblikovanje) • papir različnih dimenzij, oblik, barv in gramatur, voščilnic, kuvert ter slikarskih blokov • suhih, vodenih, oljnih, akrilnih in tempera barvic več kakovosti znanih proizvajalcev... e aranžerski material • ustvarjalne delavnice so ob sobotah in so se pričele 5.2.2005. e Informacije po telefonu: 01 3613 463 Del. čas: pon-pet.: 9.-19, ure, sob.: 8,-12. ure TRGOVINA S POZAMENTERIJO -----------—......................................................— Ljudje in dogodki Poleg pice dve vrečki umetne hrane Danica in Jan iz društva Kengurujček: "Pico za ohranjanje okusa in funkcijo prebavnega traka, dve vrečki umetne hrane pa za življenje.’’ Družina Kopač Maletič, mama Danica, ata Ivo ter otroci Iva, Jan in Pina. Na sliki manjka le najstarejša Polona. Sredi decembra so se, že tretjič zapored, srečali člani društva Kengurujček iz vse Slovenije, kar na sedežu društva v Trnovcu pri predsednici, domačinki Danici Kopač Maletič. Medtem ko so otroci ustvarjali v delavnicah, so starši prisluhnili predavanju o zdravi prehrani in si izmenjali izkušnje. Potem so vsi skupaj sedli za mizo in si privoščili ”je-šprenoto”. Na zunaj ni vidnega odgovora, kaj druži to skupino - otroci radoživi, igrivi, v pričakovanju dedka Mraza, pa vendarle vsak s svojo zgodbo in vsak s svojo diagnozo. Janova je: sindrom kratkega črevesja. Invalidsko društvo Kengurujček, ki deluje poldrugo leto, združuje starše otrok s prirojeni-yii in pridobljenimi okvarami prebavnega trak-Va. "Doslej ni bilo nobenega društva, ki bi nas sprejel. Naši otroci so "lepi za pogledat”, nič jim ne manjka, njihove notranje poškodbe pa so lahko zelo hude. Podvrženi so dietam in težavam z odvajanjem. Vemo, kako je, če imamo trebušno gripo, ti otroci pa so vsak dan prepuščeni takim situacijam in se iz dneva v dan borijo, da preživijo,” pravi predsednica društva Danica Kopač Maletič, ki deset let deli to izkušnjo. Toliko je namreč star sin Jan. Podobne izkušnje v Sloveniji deli približno petdeset otrok, starši dobre polovica teh, starih okrog deset let in manj, pa so že vključeni v društvo kot aktivni člani. Zasnova zanj je bila narejena že pred leti, predvsem med zdravstvenimi delavci povezanih v društvu ILCO, uresničila pa se je, ko so pobudo vzeli v svoje roke starši. "Starši se kasneje sprijaznijo z boleznijo kot otroci sami. V naši družini smo rabili kar precej časa, saj je bilo sprva preveč hudo. Ko enkrat spoznaš, da je otrok sprejel dejstvo in da s ^nn živi, potem mu moraš pomagati čim bolj normalno živeti z drugačnostjo. S tem pomagaš celi družini. Mislim, da traja kar kakšno leto, da se pobereš in začneš dozorevati. Naučili smo se ceniti vsak dan posebej. Na takih srečanjih otroci spoznajo, da niso sami s težavami, motiviramo njihove brate in sestre, da lažje razumejo, zakaj jim posvečamo manj skrbi, starši pa poskušamo narediti več za boljše starševstvo in partnerske odnose, "pravi predsednica Danica. Pod okriljem društva naj bi, najprej starši in kasneje njihovi otroci, tudi lažje uveljavili svoje pravice iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva ter s področja zaposlovanja. Janovih šest ur običajnosti na dan Jan se je kot nedonošenček rodil 6. februarja pred desetimi leti, pet minut kasneje kot sestra Iva. Dva dni so se bali, da bo sepsa vzela Ivino življenje, po dveh dneh so Jana odpeljali na prvo operacijo ... Diagnoza - zapora črevesja. To je bila prva operacija v nizu več kot tridesetih posegov pod narkozo, ki so sledili. Tri dni po rojstvu so mu odstranili zaporo črevesja in mu speljali črevo na trebušno steno. Po dveh letih so zdravniki menili, daje čreves- je sposobno opravljati svojo funkcijo, zato so mu vrečko na trebuhu odstranili. Devet dni po operaciji se je zapletlo in po devetih urah v operacijski sobi mu je ostalo le še 35 centimetrov tankega in 12 centimetrov debelega črevesja. Danica pravi, da se jim je takrat vse postavilo na glavo, "ko spoznaš, da je lahko še slabše, kot je bilo ...”. Od takrat dalje je Janovo življenje zaradi sindroma kratkega črevesja odvisno od umetne hrane. Njegov svet je postal omejen s cevko, ki ga povezuje z infuzijsko črpalko, ki dovaja umetno hrano, shranjeno v dveh vrečkah dnevno, direktno v srce. Da bi Jan lahko živel doma, je mama Danica nase prevzela še delo višje medicinske sestre. "Zato, daje otrok doma, vzameš v zakup veliko odgovornost. Vedno se bojimo okužbe. Že ena odporna in trdovratna bakterija v katetru lahko povzroči, da bi moral Jan za tri mesece v bolnišnično oskrbo. Pri vsakem posegu znova trepetamo, vendar je potrebno zdravnikom zaupati,” pravi Danica. Vsak dan Zavodu za zdravstveno varstvo prihrani 70 tisoč tolarjev, toliko namreč stane en dan Janove bolnišnične oskrbe. Zato ji še vedno ni razumljivo, zakaj se je morala toliko časa boriti, da so ji priznali status negovalke otroke, ki jih stane zgolj 60 tisoč tolarjev mesečno. Jan pa medtem ugotavlja, da je pravkar minilo eno leto, kar mu ni bilo treba čez noč ostati v bolnišnici, razen rednih mesečnih pregledov. Pa tudi bruhal ni že kar dolgo, čeprav je pred posteljo v njegovi sobi, ki je pravi mali laboratorij, še vedno plastična prevleka za "vsak primer”. "Morda je malo bolj občutljiv, vendar se mu po vseh teh preizkušnjah da marsikaj dopovedati, le ničesar mu ne smeš zamolčati. Le enkrat samkrat, ko je bil star štiri leta, mu nismo povedali za poseg. Ko se je prebujal iz narko- ze, je bil tako užaljen, da sem jokala zaradi tega. Tudi ko gre na operacijo, mu povem, kaj so mi svetovali in kaj se mu obeta,” pravi, Jan pa doda, da transplantacija odpade. Razmišlja namreč o svoji prihodnosti. Danica se strinja, da ima transplantacija, pri kateri menjajo kar pet organov, preveč negativnih stranskih učinkov. Strinjata se, da bodo počakali do pubertete, da telo dozori in ni več te velike potrebe po razvoju. Dvomita, da bo njegovo lastno črevo, ki ga po odkritem Hyrs-prungovem sindromu pri operaciji pred petimi leti skorajda ni, raslo tako kvalitetno, da ga bo mogoče razpoloviti in sestaviti. "Da bi le bil priklopljen zgolj ponoči. Že tega bi se veselili,” sta si enotna. Jan, ki ima za sabo najmanj 30 posegov pod narkozo, je čisto "običajen” fant le okrog šest ur na dan. Takrat se odklopi s črpalke, se igra s sestricama Ivo in Pino, smuča na sosednjem hribu, praznuje rojstne dneve (čestitamo!), hodi v šolo in se med sošolci dobro počuti. Da v šoli ne bi šlo kaj narobe, poskrbi spremljevalka Nina. Več razlogov je, da Jan obiskuje šolo na Katarini, sestra Iva pa v Sori. "Vsak izmed njiju je osebnost zase in tudi za krepitev Janove samozavest in učnih navad je bolje, da obiskuje šolo, kjer je le 24 otrok in se lažje izkaže. Poleg tega je v kombiniranem oddelku le pet učencev in možnost okužbe je veliko manjša kot drugje. Mislim, da smo prav storili,” je Danica optimistična kot vedno. Teh nekaj ur se Jan ne razlikuje od svojih sošolcev niti pri malici, saj ima enako kot vsi ostali. Hranjenje tudi po naravi poti mu namreč ohranja okus in funkcijo prehrambenega trakta. "A kaj najraje jem?” je začudeno ponovil vprašanje: "Ja pico, saj sem čisto normalen človek!” Tekst in foto: Silvana Knok "Šiba” je le za ekstremiste Z novim letom smo dobili nov Zakon o varnosti v cestnem prometu. Natanko po mesecu dni, odkar je stopil v veljavo, je bil na to temo moj sogovornik Ljubo Zajc, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi v Ljubljani in kar je zanimivo, je "domačin ”iz Medvod. Ljubo Zajc "Ko se pogovarjamo o varnosti v cestnem prometu v Sloveniji, obstaja stereotip, da je to nekaj slabega, da smo v Evropi na tem področju nekje na repu. Resnica je, da nam je v zadnjih 10 letih uspelo prepoloviti število mrtvih. Po tem uspehu smo na evropski lestvici na prvem mestu. In to kljub lanski slabi situaciji, ko je na naših cestah umrlo 272 ljudi, 30 več kot leto poprej. Največ žrtev je bilo lani v mesecih januar, februar, marec in april, ko smo imeli nenormalen porast temperatur. Še posebej konec marca je bil izrazit temperaturni preobrat. To je trajalo en teden in tisti teden je bil na cestah katastrofalen. Prepričan sem, da se bo število mrtvih in hudo telesno poškodovanih pri nas zniževalo, čeprav ne tako intenzivno kot v zadnjih 10 letih. Smo nekje med srednje varnimi državami v Evropi.” O učinkovitosti novega zakona je sicer še prezgodaj govoriti, nekaj sklepov pa zagotovo lahko naredite! "Danes je ravno en mesec od tega, kar je zakon začel veljati. Prvi kazalci so pozitivni oziroma takšni, kakršne smo približno pričakovali. Do današnjega dne je na slovenskih cestah umrlo 14 ljudi, v enakem obdobju lani 17. Temu se pridružuje med 15 in 20 odstotkov manj vseh prometnih nesreč, enak odstotek je tudi manj hudo in lahko telesno poškodovanih. Zakon bo brez kakšnih velikih dvomov v prvih mesecih doprinesel pozitivne učinke. Napoved, kaj bo do konca letošnjega leta, pa je še preuranjena.” Hitrost je med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče. Kakšne so novosti pri sankcioniranju prehitrih voznikov? "Zakon prinaša tudi večje kazenske sankcije za hitrosti, predvsem v naselju. Znanstvene raziskave kažejo, da če bi nam uspelo zmanjšati povprečne hitrosti v naselju za en kilometer na uro, bi se zmanjšalo število prometnih nesreč in posledic za štiri odstotke. Zato se v najbolj varnih evropskih državah znižuje omejitev hitrosti v naseljih na 40 kilometrov na uro. Prva je to uvedla Švedska, temu vzoru bodo sledile še druge evropske države v naslednjih petih do desetih letih. Tudi Slovenija. V naseljih prihaja do najpogostejšega stika med najmanj zaščitenimi udeleženci v cestnem prometu, to so pešci, kolesarji, starejši, otroci, z vozniki osebnih avtomobilov. Če bi nam uspelo hitrost odstraniti kot dejavnik prometnih nesreč, bi imeli za 60 odstotkov manj prometnih nesreč.” Pogost je očitek, da so policisti premalo prisotni prav v naseljih. Kakšen je vaš komentar na to? "Toliko, kolikor nas je voznikov in voznic, toliko bi skoraj lahko rekel, da obstaja različnih mnenj, kaj naj bi policisti delali, koga naj bi preganjali, ob katerih urah, kje, za katere prekrške. Iz tega zornega kota policisti nikdar ne moremo zadovoljiti vseh pričakovanj ljudi. Ne trdim, da policisti resnično vedno stojijo tam, kjer bi morali. Mi se v zadnjih petih letih zelo trudimo okrog tega in naše ključno vprašanje je "Kaj je kakovost policijskega dela?”. vožnja pod vplivom alkohola: 0,5 - 0,8 = 40.000 tolarjev + 4 kazenske točke (KT) 0,8 - 1,1 = 60.000 tolarjev + 5 KT nad 1,1 = najmanj 120.000 tolarjev + najmanj 10 KT + prepoved vožnje za določen čas neprivezan z varnostnim pasom = 20.000 tolarjev telefoniranje med vožnjo = 20.000 tolarjev Tu obstajajo, poleg še drugih odgovorov, štirje ključni. Da delamo tam in takrat: ko se dogajajo prometne nesreče, ko je največ kršitev, ko se stroškovno najbolj splača in da delamo tisto, kar si ljudje želijo. Na področju hitrosti je to razmerje približno 70 - 20 - 10. Kar pomeni, da 70 odstotkov svojih radarjev postavljamo tam, kjer se dogajajo prometne nesreče, 20 odstotkov tam, kjer so množične kršitve, 10 pa tam, kjer si ljudje želijo.” Omenili ste, da delate tam in takrat, ko se stroškovno najbolj splača. Prosim, če to obrazložite! "V Evropi so narejene različne študije. Obstaja stroškovna učinkovitost za uporabo različnih radarjev. Povedal bom en primer. Pri klasičnih radarjih je stroškovno razmerje 1 proti 5. Če torej država vloži 1 tolar v nadzor, da kupi ta radar in da plača policista, se državi vrne v enem letu 5 tolarjev v obliki manjšega števila mrtvih, manjšega števila prometnih nesreč.” V novem zakonu ostaja dovoljena stopnja alkohola 0,5 promila. Tendence so bile, da hi to stopnjo znižali. Kaj menite o tem? "Ena tretjina vseh mrtvih na slovenskih cestah je povezanih z alkoholom. 90 ljudi na leto bi manj umrlo na cestah, če alkohola ne bi bilo. Če me vprašate, ali alkohol sodi na slovenske ceste, bi rekel, da ne. Pa to ni vprašanje, ali je meja 0,0 ali je to 0,2. Iz svoje lastne prakse trdim, 15 let sem namreč delal neposredno na cesti in sem videl veliko človeških tragedij, povezanih z alkoholom, da alkohola na cesti ne sme biti! Res pa je, da bi bil za znižanje stopnje potreben širši družbeni konsenz. Z alkoholom je nenazadnje povezano gospodarstvo, ... in ni tako enostavno. Tudi kulture pitja v Sloveniji se ne da spremeniti čez noč ali z enim zakonom. Si pa Evropska unija ta trenutek prizadeva, da bi v državah članicah poenotila stopnjo alkohola na 0,5.” Najbolj ekstremna kazen, ki lahko doleti voznika, je 18 kazenskih točk (KT). V katerih primerih se to lahko zgodi? "Najlaže in najhitreje zbere voznik KT z najhujšimi prekrški, to je pri alkoholu. To je takrat, ko ob normalni kontroli izmerimo več kot 1,5 g/kg alkohola v krvi ali v primeru prometne nesreče, ko ta vrednost presega 1,1. Najhitreje KT zberemo še s prekoračeno hitrostjo v naselju. Moram povedati, da naše izkušnje od leta 1998 naprej kažejo, da te KT resnično zberejo le ekstremisti. Povprečnemu državljanu, ki se na cesti zaveda, da je treba pravila na cesti spoštovati zaradi lastnega zdravja in zdravja drugih, se teh KT ni treba bati.” Če nekdo zbere 18 KT, izgubi tudi vozniško dovoljenje ... "Po šestih mesecih gre tisti, ki je zbral 18 KT, ponovno na teoretični del izpita. Izpit opravlja samo za kategorije, kjer je zbral KT.” Se lahko zgodi, da vozniškega dovoljenja ne more obnoviti? "To se praktično lahko zgodi samo kakšnemu ■bolniku ali odvisniku od alkohola, ki na zdravniškem pregledu ne izpolnjuje temeljnih medicinskih kriterijev za pridobitev vozniškega dovoljenja." Ste imeli januarja letos kakšnega "ekstremista”? "Ne. Januarja je bil največji učinek pri hitrostih. Naredili smo telefonske ankete po Policijskih postajah. Poročali so nam, da so se prekrški na področju hitrosti zmanjšali za 20 odstotkov. Kakšnega posebnega vpliva novega zakona pa ni bilo opaziti pri varnostnem pasu, mobilnih telefonih in alkoholu." Policisti imajo z novim zakonom tudi nekaj več pristojnosti. Katere, konkretno? "V tem primeru ne gre za nov Zakon o varnosti cestnega prometa, ampak gre za Zakon o prekrških. Nimamo več sodnikov za prekrške, ti so postali klasični sodniki okrajnih sodišč. Policija je postala prekrškovni organ, še naprej izrekamo globe in izdajamo plačilne naloge. Imamo pa zakonsko pooblastilo, da izdajamo tudi pre-Ikrškovne odločbe za hujše prekrške. To so prekrški, kjer je kazen za kršitev točno določena, ali pa je kazen v razponu in se policist odloči za najnižjo kazen. V primerih, ko je kazen do 5 KT, lahko tudi prekrškovni inšpektor, to je navadno komandir Policijske postaje ali njegov pomočnik, izdata odločbo, kakršno je prej izdajal sodnik za prekrške. Kar pomeni, da smo mi prevzeli za najmanj 70 odstotkov dela sodnikov za prekrške. Se ena novost je, policisti smo prej preiskovali prometne nesreče in izdajali plačilne naloge v zvezi s tem. Po novem gredo praviloma vse prometne nesreče na sodišče." Uidi tiste nesreče, kjer je prišlo le do materialne škode? "Naj povem en praktični primer. Nekdo pred trgovino zapelje vzvratno in zaradi majhne nepazljivosti trči v parkiran avto, pri čemer ni bil ogrožen noben pešec. Pri tej zadevi lahko policist odstopi od pregona za prometno nesrečo, s tem, da se oba udeleženca strinjata. Udeleženca izpolnita evropsko poročilo in gresta na zavarovalnico. Policistom smo dali tudi navodila, da če se ljudje pri tem ne znajdejo, naj jim pomagajo. To so primeri, kjer je majhna materialna škoda, ko gre za neznatno nevarnost in ni prišlo do večjega ogrožanja." Ali menite, da bo čez dve leti, ko bo se bo lahko pridobilo vozniško dovoljenje že pri 16 letih in pol, to res pripomoglo k večji prometni varnosti? "Verjamem tistim, ki so to predlagali. To je republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Verjamem, da bo predvsem na področju mladih voznikov stanje boljše. Iluzija je, da bomo v prvih desetih letih za polovico zmanjšali število žrtev ali poškodovanih med mladimi. Zagotovo pa bo to imelo pozitivni dolgoročni vpliv. S 16 leti in pol bodo lahko delali teoretični del izpita v avtošoli, s 17. leti bodo opravili praktični preizkus in do 18. leta vozili z voznikom spremljevalcem. Pri 18. letih bodo lahko naredili klasični vozniški izpit. Zatem se jim bo izdalo vozniško dovoljenje do 21. leta starosti, v tem času morajo opraviti še preizkus odličnosti in šolo varne vožnje.” Je še kakšna bistvena novost na področju novega zakona? "Novosti je kar nekaj. Ena teh je, da registrska tablica zdaj pripada vozilu. Če greste jutri po nakup novega avtomobila v Koper, ga boste lahko tam tudi registrirali. Če boste kupili star avto v Murski Soboti, boste ravno tako tam uredili vse papirje. Dobili naj bi tudi nove registrske tablice, na katerih naj ne bi bilo več registrskih območij, ampak zaporedje črk in številk. Tisti, ki se ukvarjajo z registrskimi tablicami, imajo na to različne poglede. Upam, da se bodo odločili za najboljšo možnost. Predvsem se mi zdi smotrno, da bi morali tokrat malo bolj spoštovati mnenje ljudi. Zdaj je čas, da se reši vprašanje grbov, ...” Kaj pa državljane najbolj zanima v zvezi z novim zakonom? "Ljudi, kakorkoli že, so najbolj zanimale kazni, čeprav bi jih te kazni upravičeno morale najmanj zanimati. To je odraz splošnega slovenskega odnosa do varnosti v cestnem prometu. Ker je 98 odstotkov naših državljanov povprečnih voznikov, ki nimajo nobenega namena, da bi naklepno kršili prometna pravila, in njihov osnovni namen je, da na cesti preživijo. Zato se jim v bistvu kazni niti ne bi bilo treba bati. Bolje bi bilo, da bi se več zanimali o tem, kako bolj varno voziti, kdaj vključiti smerni kazalec v krožnem križišču in kaj narediti, ko začne utripati zelena luč na semaforju. Kazni se je za bati le tistim, ki zavestno kršijo cestnoprometne predpise.” Ljudje in dogodki ------------------------------ Bolj ceniš tisto, kar sam narediš Njihova srečanja niso le koristna, ampak tudi družabna in klepetava. Članice Sekcije za ročna dela ne štejejo kilometrov volne, ki sojo spletle v mnogih letih. V občini Medvode delujejo Društva upokojencev (DU) v Medvodah, Pirničah in v Smledniku. Skupaj imajo okrog 1800 članov, predsednik DU Medvode Jože Golob ocenjuje, daje v občini nekje med 30 in 40 odstotki upokojencev, ki niso člani teh društev. Vsa društva imajo kar nekaj dejavnosti, veliko med njimi je rekreativnih in družabnih. Tokrat sem obiskala Sekcijo za ročna dela pri DU Medvode, ki jo vodi Ivanka Gaber: "Skupaj se družimo 23 let. Izdelke smo že večkrat postavile na ogled, nazadnje ob 50-letnici našega društva. Dobivamo se vsak torek popoldan za dve uri na sedežu društva. Okrog 10 nas je. Včasih nas je bilo več, vendar jih je nekaj že v domovih za starejše občane. Še vedno pa jih obiskujemo.” Sedaj so, vsaj med članicami sekcije, očitno v modi šali. Veliko je bilo na ogled že spletenih, nekaj jih je bilo še v "delu". Gabrova je pojasnila, da si izmenjujejo tudi ideje. Francka Bergant je najstarejša članica, v 84 letu je, in trenutno plete nogavice za vnuke. Najmlajša članica je Marjeta Bokan, ki se je šele pred kratkim pridružila sekciji. Pravi, da nekomu moraš pripadati: "Me znamo ceniti ročno delo. Če to podariš nekomu, ki ne pozna ročnega dela, ga ne bo nikdar cenil. V to je na- mreč vloženih ogromno ur. Zdaj pletem pulover iz ostankov volne, za snaho.” Miza se je bohotila pod umetninami iz vezenja, Ivanka Bahčič je razložila: "Med prtički lahko vidimo tudi starejše vezenje, t.i. stebelni vbod. To smo šivale še v osnovni šoli, to je bilo pred več kot 65 leti. Takšni prtički so bili za na kredenco in za na "kolm kišto”. Med izdelki je bil tudi prtiček z narodnim motivom člana Društva upokojencev, 83-letnega Ivana Bravharja. Članice sekcije imajo veliko željo pokazati njegove umetnije širši javnosti, vendar čakajo "na vrsto” za razstavo v medvoški knjižnici že leto dni. Thdi sicer si želijo, da bi se jim pridružilo več mlajših upokojenk in da bi vzbudile zanimanje za ročno delo tudi med osnovnošolci. "Pripravljene smo jih naučiti plesti, kvačkati, vesti, zato jih vabimo, naj se nam pridružijo ob torkih popoldan. Res je, da se danes lahko vse kupi, vendar, kar sam narediš, bolj ceniš. Tradicijo slovenskega ročnega dela želimo obdr- žati,” pravi Gabrova. Idej zares ne zmanjka, saj je Rezka Hunjadi, babica znanih medvoških športnic Ines in Tine Hižar, ravno za njiju pletla pisane nogavice za pustni dan. "Medtem ko pletemo, se pogovarjamo tudi o gospodinjskih opravilih, kuhi, zdravju. Izmenjamo si tudi flance in rože,” pravi Slavka Kušar. Zato so njihova srečanja ne le koristna, ampak tudi družabna in klepetava. Suzana P. Kovačič foto: Polona Mlakar Baldasin AVTO MEDVODE • Gotovinski odkup vozil • Prepisi vozil • Kredit na položniee • Leasing Gorenjska e. 12, Medvode tel./fax: 01/36 11 601 www.avtomedvode.com gSIll: 041 330 578 UKSK>. Ilelm-rjrMi ne-. 2*1. Škulje Uil« Tekstilna Trgovina TINA Medvode, ZBILJSKA c. 8 (poleg okrepčevalnice STAN) | BOGAT IZBOR • POSTEUNINE • BRISAČ • KUHINJSKIH KRP š • DEKORJA UGODNI POPUSTI! EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. Eealstar Vi krče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7. - 11. in 15. - 18. ure, sobota zaprto. Upoštevamo kartico Obrtnik TBGOVINA TRAFIKA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. KRŽ1ŠN1KOVA Ul. 10, MEDVODE SE PRIPOROČAM! TITANIK BAR DONOVA C. 2 Žiga l.rla-r ».p., Donova r. 2, ŠTUDENTJE 10 % POPUST Ljudje in dogodki Minljive v snenu in večne v srcu Zbirka sledi, ki jih ne zamete nov sneg in ne vzame odjuga ... Irmo Jančar, ki so jo mnogi doslej poznali kot dolgoletno učiteljico na OŠ Pirnice, spet drugi kot veziljo gorenjskih križcev, vsi pa kot človeka s pozitivnim pogledom na svet in ljudi okoli sebe, bomo v teh dneh ponovno spoznavali kot zapisovalko spominov. Lanski zbirki življenjskih zgodb Tonka z gore nam je namreč v teh dneh dala v prijetno branje še zbirko devetnajstih črtic po lovskih poteh Sledi. ”Po radiju in televiziji sem poslušala toliko različnih razprav o lovcih in lovu, se zamislila in si rekla, da o vsem tem pa tudi sama veliko vem. Vse, kar so dejali, mi namreč ni bilo všeč. Sama imam lepe izkušnje in zato sem se odločila, da bom opisala čisto svoj pogled,” je njen odgovor na vprašanje, zakaj prav zgodbe -o lovu, lovcih in njihovih dogodivščinah. / "Oba deda, vsi strici, moj oče, ki so ga Italijani že med vojno ubili, prav vsi so bili lovci. Moj mož je bil lovec in sedaj je lovec tudi sin. Celo življenje sem obkrožena z njimi in tudi pri izdaji te knjige so mi pomagali tako s spodbujanjem kot tudi z materialno pomočjo. Rojenice so ob mojem rojstvu gotovo rekle, naj me v življenju spremljajo narava, lov, lovci in njihova ljubezen,” pravi in poišče tisti odlomek v knjigi, kjer med drugim piše: Rodila sem se v najbolj krutem času, ko je divjala vojna, ljubemu očetu lovcu, ki ga je bog vzel k sebi še zelo mladega, kmalu po mojem rojstvu. Tako je bilo za mojo mamo sreča rojstva povezan z veliko mero trpljenja in pomanjkanja. Ob rojstvu me je zavila v očetovo lovsko srajco, saj ni imela plenic in vile rojenice so takrat prav gotovo dejale ... Sledi seveda vprašanje, koliko avtobiografskega je v teh zgodbah? "Veliko je res, veliko zgodb pa sem zbrala pri moževih prijateljih in ostalih lovcih, mlajših in starejših. Eno »lakih, prav o mojem dedu Lukaču, sem slišala Wcar pred medvoško občinsko stavbo. Povedal mi jo je sošolec iz osnovne šole v Ajdovcu, ki že vrsto let živi v Medvodah. Zgodilo se je namreč, da je moj ded uplenil zajca, ki ga je imel njegov lovski tovariš že dolgo prej ugledanega in ga je ”le” pustil rasti do Martinove nedelje. Od tedaj vsakemu lovcu v tem revirju, ki najprej poskrbi zase, rečejo Lukačeva ritka.” Predstavitev zbirke črtic Sledi bo v Knjižnici Medvode v torek, 15. februarja 2005, ob 19.30. Vabljeni! Pod skupnim naslovom Sledi je zbrala devetnajst črtic, kijih bodisi ona pripoveduje medvedu, ki gaje uplenil mož in obratno. "Ljubljenega moža Jožeta mi je bolezen vzela že pred osemnajstimi leti, sin se je poročil in odšel od doma in z medvedom sva ostala sama. Ko grem mimo njega, se ustavim, se zamislim, ga pogledam in začnem: "Takole je bilo ...” In potem se pogovarjava, on meni pove zgodbo, jaz njemu in včasih se vmes tudi sporečeva. Zgodba z naslovom Sledi je spomin na mojega pokojnega moža in njegove lovske tovariše. Pomenijo mi mnogo več kot le sledi v snegu. To so sledi v srcu, ki so jih pustili doživljaji in dogodki. V predgovoru h knjigi je to zelo lepo opisal dr. Aleksander Guzelj, priznani psihiater in možev prijatelj.” Zapisal je namreč, da divjad pušča sledi v snegu, življenje pa jih pušča v naši za- vesti in srcih. Te sledi so trajnejše, saj jih ne zamete nov sneg in ne skopne z odjugo. Knjigo je uredila Nadja A. Puppis, njena soseda in prijateljica, ki ji pisanje "tudi po večkrat zapored prečrta in jo postavi v kot”. "Zelo natančno prebere, tudi po štirikrat in večkrat, debatirava, jaz se mučim ... Neredko me vpraša, ali mislim resno, da je takole zapisano tudi res dobro ... Vmes pa mi vendarle večkrat da vedeti, da napredujem.” Zgodbe je s "filigransko natančnostjo”, kot pravi naša sogovornica, ilustrirala Jožica Rade iz Vaš, prav tako nekdanja učiteljica na OŠ Pirniče. To ni njuno edino sodelovanje, saj sta skupaj poskusili ustvarjati tudi v obratni smeri od običajne. "Jožica je najprej narisala podobo in me prepričala, da zmorem nanjo nanizati svojo zgodbo. Pravljice za otroke bodo ... Brez vseh teh prijateljev in tiskarne Premiere, prav tako s sedežem v Pirničah, ki mi gre zelo na roko, mi najbrž ne bi uspelo.” Če ji torej ta projekt, knjiga je namreč izšla v samozaložbi, ne bo vzela preveč moči in energije, kajti kot pravi, teh opravil še ni čisto vešča, lahko pričakujemo še kakšno zbirko črtic. Morda tudi o njenih sokrajanih. Obljublja, da bi bile to prijazne in hudomušne črtice o pirniških "plankah” in ljudeh, ki živijo za njimi, so ji blizu in jih ima rada. Tekst in foto: Silvana Knok GOSTILNA X, TOVOTA evenlim. Pogovor Alpinizem ima v krvi Grega Kresal, vrhunski alpinist iz Preske pri Medvodah, je s plezanjem začel pred dvajsetimi leti na Ljubljanskem gradu. V zadnjih letih se posveča predvsem kombiniranemu plezanju po skali in ledu. Za svoje dosežke je bil že nekajkrat nagrajen. Preska - ”Tako kot ima otrok veselje plezati po drevesih, imam jaz veselje plezati po ledu in skali,” pravi vrhunski alpinist in arhitekt Grega Kresal, ki je od leta 1991 pri olimpijskem komiteju kategoriziran kot vrhunski športnik. Kljub temu, da je v gorah izgubilo življenje nekaj njegovih kolegov, ni nikoli razmišljal, da bi se nehal ukvarjati s tem ekstremnim športom. "Pravi alpinist ne odneha kar čez noč.” Kdaj ste začeli plezati in zakaj? "Začel sem pred 20 leti. To je bilo ob koncu osnovne šole. Začeli pa smo plezati na Ijub-'anskem gradu. Kupili smo si plezalne čevlje ,n 10-metrsko vrv ter si mislili, da smo blazno pomembni. Tam smo plezali vse do leta 1995, dokler ni takratni ljubljanski župan zacementiral vseh razpok. Po letu 1990 pa sem se začel bolj resno posvečati temu športu. Večkrat sem premišljeval, zakaj sem začel in kdo meje navdušil? Nikoli nisem našel tistega pravega odgovora na to vprašanje. Vsako leto smo hodili na počitnice k prijateljem na Jezersko in tam imaš hribe pred nosom. Hodili smo na Češko kočo in Ledine. Potem pa me je zagrabilo in sem hotel vedno višje in višje.” Ukvarjate se z zelo nevarnim športom. Vam je kdo nasprotoval? "Sploh na začetku in potem še kakih deset let predvsem mama. Oče mi ni nikoli preveč očitno nasprotoval, vendar je njegov izraz na obrazu povedal vse. Kljub temu pa sta bil prav onadva zelo dolgo moja sponzorja. Bil sem namreč priden študent arhitekture. Drugi mi niso nasprotovali, tudi moja partnerka ne. Večina i^Sh že ve, da plezam varno." ^Kateri je bil vaš prvi odmeven dosežek? "To je bilo leta 1993, ko sva se s Pavletom Kozjekom odpravila v Ande v Peru, kjer sva preplezala do takrat še nepreplezano steno, v katero so se pred tem že "zaganjale” številne odprave. To je bil začetek moje kariere. Zelo odmeven je bil tudi vzpon, ki sem ga opravil dve leti kasneje v triglavski steni. Šlo je za prosti vzpon čez Obraz Sfinge. To je bila do takrat še nikoli dosežena 10. stopnja v naših hribih, za katero sem prejel od mesta Ljubljane priznanje za vrhunske dosežke v športu." Ste kdaj razmišljali, da bi se nehali izpostavljati? "Ne, nikoli, kljub temu da je v gorah izgubilo življenje že kar nekaj mojih prijateljev. Pravi alpinist ne neha kar čez noč. Nikoli pa nebi hotel za vsako ceno preplezati neke smeri. Če bi bile razmere neugodne, bi šel rajši na pivo. Pri tem športu je potrebna predvsem kilometrina. Izkušnje ti pomagajo presoditi, ali je nekaj varno ali ne. Preceniti moraš kvaliteto ledu in se odločiti. Vedno sem previden, vsak led si prej velikokrat ogledam in se potem odločim, ali je že dovolj trden za plezanje. Držim se tudi načela, da si pet metrov pod vrhom še vedno bližje tlom kot pa vrhu. In če se mi ne zdi varno, raj še odneham. Vse skupaj je samo stvar presoje.” Kaj vas vleče nazaj v steno? "Vedno najdeš neki izziv ali pa opaziš lepo linijo, po kateri ni še nihče plezal. Včasih kakšen slap zamrzne po dvajsetih letih in tega ne smem zamuditi. Tako kot imajo otroci veselje plezati po drevesu, imam jaz veselje plezati po ledu.” Alpinisti morate biti v popolni pripravljenosti. "Plezam skozi vse leto, velikokrat se pripravljam na umetni steni na Podnu v Škofji Loki. Pa tudi tečem veliko po okoliških hribih, na Osolnik ali Katarino in v Žlebe na primer. Velikokrat pretečem 20 kilometrov naenkrat.” Kje najraje plezate? "Dolgo časa mi je bil najbolj pri srcu Ljubljanski grad. Rad hodim tudi v Kamniške Alpe, kjer so zelo krušljive stene. Drugi se jih ogibajo, v meni pa prebujajo poseben čar. V Julijcih mi je najbolj všeč Loška stena, ki je popolnoma neobdelana, in se lahko "greš” pravi alpinizem." Za sabo imate več kot deset težkih odprav. Leta 2001 ste v italijanskem centru lednega plezanja preplezali takrat najtežjo kombinirano smer na svetu Empire Strikes back z oceno Mil. Je to vaš najtežji vzpon? "Ne, sem pa ponosen, da mi je smer uspelo preplezati v dveh dneh. Tudi za ta vzpon sem bil nagrajen s posebnim priznanjem mesta Ljubljane. Preplezal sem tudi bolj zahtevne smeri. Podstreha v Planici je ocenjena s stopnjo enajst plus in je gotovo med petimi najtežjimi na svetu.” Ste imeli s katero od odprav kdaj neprijetne izkušnje? "Leta 2002 smo se odpravili v Nepal, kjer so nas zajeli mačistični uporniki in od nas zahtevali sedem tisoč dolarjev. Kot vodja odprave sem planinsko zvezo prosil za denar za helikopter, s katerim bi ušli maoistom. Denarja nam niso odobrili. To so potem zvedeli vsi mediji in nastopil je kaos. Rešili smo se s pomočjo nepalskega ministra za kulturo.” Imate morda vzornika? "Zelo spoštujem pokojnega Staneta Belaka Šraufa in profesorja Igorja Škamperleta." In vaši načrti? "V Himalaji sem bil že štirikrat, že nekaj časa si želim na Aljasko." Ana Hartman Razvedrilo Rezervirano za razvedrilo Kuharski recepti Točna napoved Žena se vsa obupana vrne domov in hiti pripovedovati možu, da ji je vedeževalka za 15 tisoč tolarjev povedala, dajo mož vara in daje ne ljubi več! "Si pa velika zapravljivka denarja! Jaz bi ti to lahko sam povedal zastonj, brez denarja.” Nastavljena past Sodnik: "Vi zanikate, da ste svoji gospodinji ukradli svileno bluzo, priznate pa, da ste jo spravili v svoj kovček.” Gospodinjska pomočnica: "Res je, to sem storila zaradi tega, da bi jo zasačila pri delu. Sumila sem, da ima od mojega kovčka ključ in ko me ni doma, stika po njem. Priskrbela sem si njeno bluzo in jo dala v kovček, da bi ugotovila, ali je sum upravičen in kakor vidite, gospod sodnik, - je!” Skrajna previdnost Gospa Toncleva je zelo previdna ženska. Vedno, kadar gre z doma, namoči vžigalice v vodi, da ne bi otroci z vžigalicami kaj zažgali. Kdo je trpin Zdravnik: Res je, da Vaša žena boleha za ljubosumjem, vendar zaradi tega bo lahko živela še petdeset let." Zakonski mož: "Kaj pa jaz?” Policijska "Vi ste pili!” trdi policist vozniku, ki ga je ustavil-. "Nisem!" trdi voznik. "Ste, ste, saj se Vam vidi na očeh, imate čisto rdeče!” ne popusti policaj. Voznik: "No, če me vi žalite, Vam pa povem, da imate tudi vi štrleča ušesa!” Sprememba učenja Oče (mizarskega vajenca): "Kako to, da te sedaj mojstrova žena tepe, saj te preje ni?” Sin: "Ja veš, mojster je trenutno v bolnišnici.” Ljubeznivost Janez: "Dva tisoč evrov sem plačal spomenik za svojo taščo na pokopališču.” Franček: "Jaz bi bil pripravljen plačati najmanj tri tisoč." Svoboda Valerči: "Vidka, kam pa pojdeš letos na počitnice?" Vidka: "Na Prinčeve otoke in sicer konec avgusta." Valerči: "A ne veš, da je tam v tem času 40 stopinj v senci?” Vidka: "Kdo me pa more prisiliti, da bom ležala v senci?” Kje se srečajo "Dve skupini gradbenih delavcev kopljejo jarek za kanalizacijo in sicer vsaka na svojem koncu. Prva skupina začne ob šestih zjutraj in izkoplje štiri metre, druga skupina pa prične ob pol sedmih in izkoplje pet metrov. Kje se bosta skupini srečali?” "Ob enajstih v bifeju Stan." Glasovanje Občinskega svetnika po zdravniškem pregledu zadržijo v bolnišnici na opazovanju. Po nekaj dneh mu poštar prinese telegram. "Na seji sveta smo s tajnim glasovanjem sprejeli sklep o tvoji ozdravitvi. Rezultat glasovanja je bil: 10 za in 10 proti, ostali so bili odsotni." Nepotreben prepir Po zelo glasnem prepiru, žena pravi drugi dan možu: "Vso noč sem premišljevala o najinem včerajšnjem prepiru.” "No in kaj si ugotovila?" vpraša mož. "Ugotovila sem, da so bile vse izrečene besede ena velika nepotrebna oslarija. Predvsem vse tisto, kar si rekel ti!” WWW.GORENJSKIGLAS.SI KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE • krmila in krmne komponente za domače živali • sredstva za varstvo rastlin • poljedelska in specialna gnojila • semena vrtnin in poljščin • zemlje in substrati • sadilni in okrasni lončki - orodje, škropilna tehnika • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA j • semenska koruza | • semenski krompir • sončnične tropine • koruza za krmo • pesni rezanci § PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel: 01/3613-300, VODICE, Kamniška S, tel: 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel: 01/5124-666 Zeleni rezanci za juho Napravi testo iz pol litra moke, enega jajca ter ene velike žlice kuhane in pretlačene špinače; testo zvaljaj za nožev rob debelo; ko se osuši, ga zreži na drobne rezance in jih kuhaj v vreli slani vodi pribl. 12 minut. Vzemi jih iz vode ter pusti, da se odtečejo, še enkrat jih polij z vodo in zatem deni v govejo juho. Kos lepega telečjega mesa (20 dkg) potolci in posoli; položi ga na razgreto mast ali olje (maks. 1 žlico masti), dodaj košček čebule in ga po obeh straneh zlato rumeno zapeci. Ko zarumeni, mu dodaj žlico kisle smetane, ki jo pred tem zmešaj z žličko moke in osminko litra hladne juhe. Ko zrezek v omenjeni polivki vre dobrih pet minut, ga položi na ogret krožnik in ga polij z polivko, na njega pa položi celo ali prerezano jajce. (Prilogo izberite po okusu; pire krompir ali riž. Solata pa naj bo za spremembo iz vaše ozimnice). ( Ocvirkova potica Za sladico ali popoldanski klepet ob kavi je v času ocvirkov in kolin zelo primerna Ocvirkova potica ali po domače ocvirkovka. Vzemi štiri žlice mleka in vanj nadrobi 2 dkg kvasa in žličko sladkorja ter pusti vzhajati. Nato vlij v skledo 3/4 litra vročega mleka, ga osoli in dodaj žlico masti in prav toliko sladkorja, 1 1/4 kg moke, dobro premešaj, dodaj že vzhajani kvas ter eno jajce. Vse dobro premešaj in stepaj 1/4 ure. Zatem testo pomokaj, ga pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. Medtem segrej 25 do 30 dkg ocvirkov in jih potresi na cm debelo razvaljano testo, dodaj dve pesti krušnih drobtin, ščep cimeta ter dve žlici sladkorja. Testo zvij v potico, ki naj vzhaja; preden daš potico v pečico, jo pomaži z mlekom ali smetano (lahko tudi s črno kavo). Pečeno potico potresi sladkorjem v prahu, razreži na rezine in jo še toplo postrezi. Pa dober tek! J. J. Mladi Pajek Srečko in igračke, ki spregovorijo Pajek Srečko pripoveduje zgodbo o tem, da se je za srečo treba potruditi in kljub temu, da nam gre včasih vse narobe, vztrajamo in gremo naprej. To je glavno sporočilo otroškega muzikala Pajek srečko in igračke, ki spregovorijo, ki so ga decembra krstno uprizorili, za tem pa še večkrat ponovili v Kulturnem domu v Medvodah. Glasbo in besedilo zanj je napisala Kaja Lomovšek, izvedli pa sojo člani Baletne šole Ste-vens. Zgodba se dogaja v sobi 16-letne Julije, ki zelo grdo ravna z igračami. Igrače zaživijo in vsaka pove naglas, kaj se ji dogaja. Na koncu stopi Julija v svet otroške domišljije in spozna, da ni ravnala prav. Nastopilo je kar 90 otrok, ki so zaplesali tudi na glasbo velikih mojstrov Mozarta in Vivaldija. Suzana P. Kovačič Sedmo slovensko baletno tekmovanje Sredi januarja je bila v Celju prva Revija klasično baletnih šol in drugih slovenskih društev. Odziv je bil zelo dober, saj so prišli so iz vseh koncev Slovenije. Nastopila so tudi dekleta iz Baletne šole Stevens iz Medvod, ki so se občin- ^ ' stvu predstavile z drugim stavkom iz baleta "Concer-to”, na glasbo Bacha in v koreografiji Andrevva Ste-vensa. Med 23. in 25. februarjem pa se bo v Ljubljani odvijalo sedmo Slovensko baletno tekmovanje, ki se ga bo udeležilo več kot 45 tekmovalk in tekmovalcev. Prvič bosta tekmovali tudi dve učenki omenjene baletne šole, 14-letna Tina Klemenčič, ki obiskuje Osnovno šolo Medvode in bo odplesala klasično etido na _. , , „ Tina Klemenčič glasbo Chopina. Študentka Živa Droljc pa je doma iz Šmartnega in si je moderno solo točko sestavila kar sama. Obe dekleti vadita pod mentorstvom Nene Vrhovec Stevens in Andrewa Stevensa. Suzana P. Kovačič •/ V Ali ste vedeli... • da je cena zlatnine in raznih parfumov tako visoka zaradi unikatne embalaže, v katero polagajo omenjene izdelke. • da so prvič spekli kruh Egipčani in sicer iz moke, soli in vode svete reke Nil (takrat je bila reka še čista) pred več kot 6000 leti. • da so Sueški prekop zgradili leta 1869. f' ^Prvi pa ga je hotel zgraditi v 7. stoletju pred n.š. že njihov kralj Nečo, vendar mu kljub 120.000 žrtvam ni uspelo. Uganke 1. Zamotana veriga Povem - ji - kač - jitai - šn - jat - zi - povek - mds - oi. (Iz vsake prejšnje skupin črk, deni zadnjo črko k naslednji, od naslednje prvo k prednji in dobiš pregovor) 2. Slovenska dežela Iz naslednjih krajev v Sloveniji v pravem zaporedju vzemi po eno naslednjo črko in boš na kraju dobil za nas zelo pomemben kraj, kjer se samo za naše občane sprejemajo politične odločitve: Maribor; Celje; Medvode; Prevalje; Petrovče; Doberdob; Pirniče. 3. Posetnica Vlado Vojak (kakšen poklic opravlja gospod Vlado?) AVTOSEliflS Ck£Sh\}}C DAN ODPRTIH VRAT S TESTNIMI VOŽNJAMI NOVEGA KIA SPORTAGE IN OSTALIH VOZIL IZ PROGRAMA KIA BO V SOBOTO, 19. FEBRUARJA, OD 8. - 14. URE. Vabljeni! Spodnja Senica 20, 1215 Medvode, tel.: 01/361 22 50, 01/361 75 20, fax: 01/361 75 24, gsm: 041/670 522 Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00-12.00 V V Novo - "ENDVATRI” V „ S 01. 01. 2005 smo pričeli program klasičnega striženja in barvanja ''ENDVATRI” vsak 5 dan od pon. do pet. med 7.00 in 15.00 uro brez naročanja s posebno ugodnimi cenami: | (nekaj iz naše ponudbe): | moško/deško striženje od 750,00 do 1.000,00; fen frizura 1.300,00; otroško striženje 500,00 ^ (2. otrok 50 % popusta); žensko striženje (konice) 2.500,00; žensko barvanje (enobarvni " nanos) 3.200,00; $ Naj va,n sv. Valentin pokloni PrisrCHO _ M | veliko ljubezni, mi pa vam s tem t i • . V VV I oglasom podarjamo 10% popust! VdU ll 6111! ^ § (od 11. 2. do 10. 3.) Moda Nenavadna harmonija barv Ko se srečata umetniška ustvarjalnost in inovativna tehnologija se rodijo nenavadne, posebne stvari. Ljudje si tovrstne kombinacije zapomnimo. Prihajata rdeča barva, volumen in morda se vrnejo trajne. Mičevski Aspekt je jesensko-zimska kolek- linije frizur. Med njimi prevladujejo vse cija, ki v skladu z najnovejšimi modnimi za- dolžine "večnega” paža. Ideja kolekcije pa povedmi oblačil in frizur, s striženjem, poudar- izvira iz tako imenovanih "bubi" frizur - oblike ja polno, gobičasto obliko (visoki paž). Poleg postopoma dobivajo bolj poln videz, v trend nje v imenovani kolekciji najdemo tudi druge prihaja volumen, ki pa se bo dokončno razvil spomladi. Lasje so seveda lahko tudi daljši, s frufrujem, ki je počesan na stran in tako odkriva "lepšo” stran obraza ali pa je ekstremno kratek in ni nujno asimetričen. Svetlejše barve so popestrene z novimi, nekoliko temnejšimi različicami vijoličnih (jagodni odtenki in nežne oblike močnejših tonov) in bakrenih odtenkov, med katerimi prevladuje rdeče-rjava. Pričeske svojevrstne jesensko-zimske kolekcije Aspekt so estetsko dovršene in odražajo čutnost in naraven izgled. Vendar Mičevci že razmišljajo o novih trendih, kjer bo zelo prišla do izraza rdeča barva las, volumna bo še več, preče se bodo premikale bolj proti sredini lasišča glave. Morda pa bo poskus lansiranja trajn doživel njihov ponoven preporod. VčasiR so bili preparati za trajne premočni, do dane® so se stvari razvile. Vedno bolj prihaja do izraza tudi kombiniranje frizur glede na modni trend dodatkov, očal in oblačil na splošno. Podobno je tudi z ličenjem. Tako bodo spomladi prišla še bolj do izraza velika očala, naraven make up, čevlji bodo nizki, moderni bodo tudi taki s plutastim podplatom, špico pa bo zamenjal okrogel, sprednji del čevlja. Alenka Brun, foto: Tina Dokl FABIA OCTAVIA POPUSTI PRI SERVISIRANJU VOZIL STAREJŠIH OD TREH LET PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 -18.00, sobota 8.00 - 13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA ^ Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija y AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o. - Milje 45,4212 Visoko - tel.: 04 275 93 00 ftCtovše-tfoi Oglasi VOZNIŠKA ŠOLA MEDVODE j— Cesta ob Sori n (stavba KZ Medvode) Iniormadje EZERVIRANO <&> HVUnDfil 040 343 000 ^ O Postavite Rezervirano na svoj sedež v Hyundaievi izjemni ponudbi vozil letnik 2004. Vedno več je zasedenih. PRI NAS LAHKO OPRAVLJATE: - TEČAJE CPP (lahko opravljate izpit tudi, če Imate tečaj CPP opravljen drugje) - PROGRAM UČENJA VOŽNJE - OBNOVITVENE VOŽNJE, TUDI ZA TISTE, KI ŽE IMATE VOZNIŠKA DOVOLJENJA /KTOes.vuiML Gat*. uk S&ccesttr rueiru si/uirv ELANTRA tel.: (04) 50-22-000 E-mail: prodaja.lusina@siol.net 4220 Škofja Loka, Gosteče 8 www.avto-lusina.si POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA, LIČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s p.. Gosteče 8,4220 Škofja Loka SI-PVA d o o Cesta talcev 41, Kranj LOVŠE DOMŽALE & KRANJ Jarška cesta 11 Jezerska cesta 121 1230 DOMŽALE Jg. 4000 KRANJ 01/729-9000 04/280-9000 m LEP ZIMSKI POPUST ZA VOZILA LETNIKA 2004 ZIMA UGODNIH NAKUPOV TODAV TOMORROVV TOVOTA n RENAULT Clio Poglejte še enkrat... ...Ker vidite prav! Nove omejene serije že čakajo na vas! Do 28. februarja 2005 vam pri nakupu novih Renaultov nudimo IZJEMNE popuste. Kolikšne? Clio: do -460.000 SIT, ostali modeli: do -700.000 SIT Izkoristite financiranje: do 84 mesecev z ugodno obrestno mero. Kalan trade d.0.0. RENAULT KALAN MEDVODE Šetinova 4, 1215 Medvode, tel. 01/36 19 600 GGIFILMOTEKA AtfOiarčlJbHA.c.a- Ime in priimek Naročniška številka Naslov Davčna številka Strinjam se, da mi Gorenjski glas pošilja obvestila, vabila ipd. D DA D NE Naročam: 1) DVD (cena 990 sit + poštnina) risanko Pokemon risanko Ostržek risanko Peter Pan film Od zore do mraka D 2) Februarski paket 4 DVD-jev (3.500 sit + poštnina) 3 risanke in film D 3) VHS (i.ioo sit + poštnina) risanko Pokemon risanko Ostržek risanko Peter Pan film Od zore do mraka 4) Februarski paket 4 VHS (4.000 sit + poštnina) 3 risanke in f Im D Naročilnico pošljite najkasneje do i. marca 2005 Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Plačilo po povzetju. Nakup je po izidu posameznega DVD-ja možen tudi v našem oddelku za naročnine na Zoisovi i v Kranju - brez poštnine. Nakup VHS-ov je možen samo po naročilu. Akcija velja samo za naročnike časopisa Gorenjskega glasa. I Gorenjski Glas