Razgovori z našimi naroCnihl Živčno bolan invalid brez podpore. M. K. Vaš brat je v vojaški službi med svetovno vojno težko obolel na živcih, ozdravili so ga le za silo in nato poslali domov. Bolezen se je kmalu zopet pojavUa in poslabsala, tako da je delanesposoben in potrebuje celo človeka za postrežbo. Starši so si za par let izprosili podporo, po njihovi smrti ste jo zaprosili Vi — a brez uapeha. — Napravite novo prošnjo z oziroin na novi invalidski zakon, in sicer na sodnika pri priatojnem okrožnem sodišču. Ker pravite, da še žive priče, ki so službovale pri vojakih skupaj z bratom in ki so že pod prisego potrdile uvodoma navedene okolnoati, bo bratu gotovo priznana invaliidnina, katera mu na vsak način pritiče. Zahtevajte podporo tudi za nazaj ter se sklicujte na že preje vloženo prošnjo, odnosno prijavo. Trgovec prodal nerabno senie — dolžnost plačila? J. M. Pri trgovcu ste kupili seme rdeče pese, ga vsejali, a ničesar pridelali, ker je bilo očivldno za nič. Isto se je zgodilo i nekaterim drugim kupcem. Vprašate, ali ste dolžni plačati trgovcu kupnino za to seme, ali pa je morda dolžan trgovec Vam plačati odškodnino za odišli pridelek pese. — Ako je rea le slaba kakovost semena kriva, da ni bilo pridelka — izgleda, da Vam tega ne bo težko dokazati — tedaj niste dolžni plačati kupnine. Morate pa napram trgovcu grajati nerabnost semena najkasneje v šestih mesecih po nakupu, ker po preteku tega roka preneha jamčevalna dolžnost trgovca-prodajalca. — Na drugi strani bi bil trgovec dolžan plačati Vam odškodnino za odišli pridelek le, ako bi se Vam posrečilo dokazati, da je vedeL, da Vam je prodal nerabno seme; ako tega ni vedel, se ne more trditi, da Vam je krivdonia povzročil škodo, odn. da ste po njegovi krivdi ob pridelek. Sin-hranilec bi se rad poročil. I. L. Kot sinflranilec ste bili oproščeni vojaške službe. Vprašate, ali se morete poročiti brez nevarnosti, da bi Vas pozvali k nastopu vojaške službe, čeprav nameravate ae naprej skrbeti, odn. prehranjevati svojo mater. —- Svojstvo hranilca Vam pritiče le, ako ni v rodbini nobenega drugega družinskega Clana, ki bi bil sposoben za delo ali pridobivanje. Ako bi poročili osebo, ki bi bila aturejša nego 18 let in mlajša nego 60 let ter za delo apoeobna, bi potem takem izgubili svojstvo hranilca. Imate pa pravico do skrajšanega roka, ako plačuje družina več nego 120 din letno neposrednega davka. Krvna preiskava. S. J. Neka ženska trdi, da ste Vi nezakonski oče njenega otroka in grozi, da Vas bo tožila in Vam zaplenLLa denar, katerega imate naloženega v hranilnici. Vi bi jo radi to:"i» radi žaljenja časti, ker niste imeli z njo nobeuega opravka in bi si dali preiskati kri. Krvna preiskava zainore le y zelo redkih primerih — v približno šestih slučajih izmed sto — dognati, da preiskovani ne more biti oče določenega otroka. Počakajte, dokler ne bo zoper Vas vložena tožba na priznanje nezakonskega očetovstva; šeLe v pravdi predlagajte, naj se izvede dokaz potom krvne preiskave. Da ste res Vi zaplodilii navedenega otroka, bo morala dokazati nezakonska mati, odnosno varuh otroka. Nezak. mati bo morala sev6 svojo izpovedbo podati pod priaego in ni treba, da Vi posebej zahtevate, naj priseže. — Raznaaanje navedene neresnične obdol-iitve je kaznivo in zamorete v treh mesecih vloiiiti tožbo radi žaljenja časti. Najbrž pa s tako tožbo ne boste veliko dosegli. Obljuba zakona — tožba radi poroke z drugo. J. S. Imeli ste »španijo« z nekim dekletom, katerl ste obljubili zakon, sedaj pa bi radi poročiU droigo dekle; prva Vam grozi s tožbo, ako ne bi iapolnili obljube. — S tožbo se poroke ne more iasiliti. Ako a prvim dekletom niste Imeli apolnesja razmeria, ste ji dolžni povrniti le škodo, katero je imela radi Vaše obljube zakona; navadno se taka škoda ne da dokazati, odnosno ne obstoja. Dila bi na primer podana, ako bi si bilo dekle nabavilo pohištvo, katerega s&mo ne bi potrebovalo. — Ako pa ste dekle pod obljubo zakona zavedli k temu, da se Vam je spolno udala, Vaa zamore tožiti na plačilo primerne odškodnlne radl zmanjšanja možnostt primerne druge porake. — Ni potrebno, da je bila obljuba zakona podana pred pričama ali v pogodbi Plačilo 370 dinarjev pred tožbo radi žaljenja dasti. č. F. Vaš sedanji nasprotnik j« zahajal k neki vdovi. Vdovin svak tega ni rad videl ter je pri neki priliki priCakal vasovalca s krampico. Nasprotnik se je svaka obranil, Vaša žena pa se je pozneje izrazila: »Da bi ga le bil (a krampico), kaj pa hodi zmeraj tja.« Radi te izjave je nasprotnik zapretil Vaši ženi potom odvetoika s tožbo radi razžaljenja časti ter stavil kot pogoj, da tožbe ne vloži, da plača Vaša žena 370 dinarjev. žena je iz strahu pred tožbo plačala zahtevani znesek. Vprasate, ali je odvetnik upravičan brez razprave, odn. kakega zaslišanja na sodižču »obsoditi« stranko na plačilo tako visokih stroškov in kaj Vam je ukreniti, da dobi žena denar nazaj. — Ne more se nikomur braniti, da vloži tožbo radi razžaljenja časti in tudi ne, da stavi predlog nasprotniku, naj plača določeni zneaek ter da potem tožbe ne bo vložii. Stvar nasprotnika je, ali sprejme predlog ter znesek plača ali ne. K plačiiu nikakor ni prisiljen. Radi navedene izjave Va5a žena najbrž aploh ne bi bila kaznova-na. A ker pravite, da se je tožbe, odn. sodnega postopanje bala in raje plačala zahtevani znesek, žal ni utemeljene podlage, da bi izailila povrafiilo plačanega zneska. šlo je za poravnavo, katero odvetnik lahko sklene, In ne za obsodbo. Odvetniaki stroški ao po pravem znasali kvečjemu sto dinarjev, odnoano bi jib. sodišče le a tem zneakom odmerilo. Lahko pa odvetnilc izvensodno zahteva več in je pač stvar atranke, ali mu hoče več plačati ali ne. Treba to nikakor ni. Vaša žena bi morala preje poizvedeti, koliko odvetnik sme računati po tarifi; če je to opustila, pozneje ne more zahtevati delnega povračila. Mogoče je odvetnik vračunal kak zneaek za kako društvo ali dobrodeLni namen. Sosed povzročil mejni spor s samolastno razmejitvijo. A. L. Nek poaeatnik je posedoval posestvo, čigar ena polovica leži v eni katastralni občini, druga polovica pa v drugi katastraini občini. Baš na sredi stoji — ker je tam najpripravnejši prostor — kozolec, ki potemtakem stoji v dveh katastralnih občinah, v vsaki do polovice. Posastnik je umrl, dediči pa so prodali polovico poseatva Vam, drugo polovico pa Vašemu aedanjemu soaedu. Ta sosed je šel na zemljiškoknjižni urad, ai tam iz mape izmeril obaeg svojega poseatva, odn. polovioe poaestva, prenesel mero v naravo, posegel s tem daleč v Vaao polovico poaestva, tako da bi cel kozolec atal na njegovi polovici. — Važno je, kako se glasi kupoprodajna pogodba: ali ste kupili polovico posestva po mapnih mejah, ali pa polovico poseatva, kakor ao jo Vam prodajalci pokazali v naravi, odnosno jo kažejo mejniki, in ali ao dejali, da leži polovica kozolca na Vam prodani polovici. Ako ste kupili posestvo po mapnih mejah, bodo veljale pač mapne meje in boate morali poaledice eventnelne zmote sami trpeti, ker bi bili mapne meje lahko aami ugotovili še pred nakupom. Ako so pa prodajalci določno trdUi in pokazali, kako teče meja in da pripada polovica kozolca Vam, tedaj Vam jamč*jo za mejo. Ako zadeve ne bodo mogli a sosedom urediti, imate pravico zahtevati odškodnino, najmanj pa, da ae kupnina razmeroma zniža. Sicer pa meritev od atrani soseda še nikakor ni merodajna, odn. zanesljiva. Ako ne bo hotel zlepega pristati na ureditev meje, kakor so jo prodajalci zatrjevali, predlagajte sodno ureditev meje in sicer v nepravdnem postopku. Ako bodo prodajaJei potrdili, da so prodali obe polovici po točno določenih mejah, odn. kakor jo kažejo že obstoječi mejniki, bo stvar zelo enoatavna in bo aodišče določilo mejo po navedbah prodajalcev. Ako sosed v treh meseoih po navedeni sodni razmejltvi ne bo nastopil pravdne poti, je sodna razmejitev dokončna in boate soseda v slučaju, da meje ne bo upošteval, z lastntnsko tožbo prisilill k priznanju meje in opustitvi posegov v Vašc laat. Neresnična obdolžitev potom odvetnika. Kazen. R. I. Neka prepirljiva aoseda Vaa je potom odvetnika obdolžila, da ste odstranili plot, ka- terega je napravila čez javno pot, da sto odstranili ročnl voziček in vodne žlebe, kar vse je noreanično. Vprašate, na kakšno kazen bi bila otosojena, ako bi jo tožili radi žaljenja častl in koliko bi moraJa plačati v dobrodelne namene. —¦ Obdolžitev Je premalo jasna in iz nje nl točno razvidno, ali Vam očitajo kako nečastno dejanje. Gola odstranitev plota ni nič neeastnega, ker je možno, da bi ga bili odstranili, ker Vam je soseda zagradila pot, katero tudi Vi uporat>ljate ali ai vsaj laatite zadevno pravioo. Kaj drugega. bi bllo, ako bi šel očitek za tem, da ata plot odstranili iz gole nagajivosti in ga eventuelno zlobno poškodovali. Isto velja glede odstranitve vodnili žlebav iin gar. Možno je, da so se vodni žlebi nahajali na Vašem avetu ali da je njih naprava kakor koli poaegala v Vaše pr»vice ali Vas motila. Očitek, da ste žlebe in voziček odstraniii brez teh ali podobnih predpostavk, bi utegnil biti žaljiv. Niso pa ti očitM baš prehudi in bi aoseda najbrž bila obaojena le na denarao kazen in še to, ako doelej še nl bila predkaznovana, odn. so bile predkazni le male, le pogojno, to se pravi, da se izvršitev kazni odloži za eno do petih let in bi se jo izvršilo le, ako bi obaojenka bila tekom navedene dobe ponovno kaznovana, pri čemer je pa xiavadno treba hujae kazni. Ako je blla kleveta iznešena javno, je sicer predpiaana zapoma kazen, ki znaša najmanj 7 dnl, a se da apremeniti v denarno kazen 420 din. Na plačilo kakih zneskov kakemu dobrodeLnemu ali drugemu društvu aodišča ne obsojajo, marveč ae atavijo taka pladila le kot pogoj eventuelni poravnavi, prl kateri potem aploh ne pride do sodbe, odn. do sodnega poatopanja. Nezakonskl o&e odšel v Nemčijo. Obveza njegove naatere? Z. F. R. Nezakonski oŁe noče za otroka nie akrbebi, avoje poseatvo (tri orale) je >dal« svoji materi in odšel v Nemčijo. Vprašatei ali lahko zahtevate doto za otroka od maters nezak. očeta. — Najprej je treba, da ae ugotovl nezakonako očetovatvo potom varatvenega aodišča (priatojno je ono, v čigar okolišu nezak. otrok domuje), če pa dotičnik očetovatva ne bl hotel priznati, potom pravde. Hkratu predlagajte, da se nezak. očetu naloži plačilo primerne vzdrževalnine za otroka. Ako nezak. oče ne bo hotel vzdrževalnine plačevati, boate — ako 30 podani pogoji — izpodbijali pravno opravilo, temeljem katerega je nezak. oče »dal« avoje po aestvo svoji materi. Njegova rnati bo morala dokazati, da ni vedela, niti morala vedebi, da je biJ namen nezak. očeta, da z izpodbijanim pravnim dejanjem obrezuapeši izterjavo vzdrževalnine. Kaj več razen navedenih treh oralov, dobljenih od nezak. očeta, njegova mati ni dolžna dati; potemtakem ni dolžna plačevati vzdrževalnine, niti dati dote. Podpis izjave geometru pred meritvijo. Posledice. U. F. Več posestnikov je najelo geometra; pred početkom meritve ate se podpisali na polo, katero je imel geometer za vse posestnike akupaj, za katere je meril. Na dan podpiaa se j« izmerila meja med Vašim poaeatvom in poasatvom enega mejaša, čez dva dni pa dnigega mejaša. Pri tej alednji meritvi je potegnil geometer mejo do štirih metrov daleč v Vaš avet, katerega ate, vštevši Vaše prednike, uživali že preko 30 let. Vprasate, ali je veljai podpis tudl za meritev z drugim mejašem in ali lahko uveljavite svoje pravice do atare meje. — Ker pravite, da je imel geometer polo za vae poeestnike, za katere je meril tn ao ae morali vai podpisati, je pola gotovo vaebovala izjavo, da naj geometer izmeri, odnoano dolo^i mapne meje poeestev, ozir. parcel vseh poaestnikov, odnosno med vsemi njihovimi mejnimi parcelami — ter da poaeatniki tako izmerjene mapne meje priznajo kot pravilne. KoLikor nain je znano, geometri —> vaaj državni — aploh nočejo ugotavljati mej, ako prizadeti poseatniki ne podpišejo vnaprej take izjave. Dvomimo, da bi se Vam posrečilo dokazati, da niste vedeli, kaka je bila vaebina izjave, katero ate podpisali, odnosno katerih parcel ae je tikala. Ako pa ste za vsebino vedeli, ali vsaj morali vedeti (ker ste jo prečitali, ozir. Vam jo je geometer prečital ali razložil), j« meja, kakor jo je geometer določil napram v izjavi navedenim posestnikom, ozir. glede tam navedonih parcel, merodajna m se žal ne moreto več sklicevati na 30 letno uživanje v drugib mejah.