Izhaja vsak ponde/rk
in četrtek ob 8. uri
— predpoldne.    —
ztane za celo letolS L.,
z*P°Ueta8 L.,zaöetrt
'eta 4 L. Za inozemsfvo
ce/o leto 30 L.
tia  oaročila  brez
doposlane naročnme se
ae  oiiramo.
Vogovorni urednik:
mmnv o-rel.
mm mi a
steviika 30.        V Gorici v ponedeljek 16. aprila 1923.         Letmk vi.
fiefrankirans toisma se
ne tprejemajo.  Ogfasi
se računajo po dogovo-
ru in seplaCajo vnaprtj.
List,    izdajfl   konsoroU
„GOTVSKESTRAŽE"
Tisk. S. SpazzaJ
v  Trstu.
Oprava in Uredn/tfvo:
ulica Mameli 5.
(prej Scuole)
Sramotno zapuščeni!
«Ooauška Straža» je v zadnjih dveh
ätevilfeah dala iarazia ogor-čonju, ki
^v-oTa 'na.šc ljudstvo radi sramot-
i6La izdajstva naScga* zadružni.stva
***1   'zaaenja-vi   donarja.
^^vestn,« poatopanje odigovorne
spacke so rozpravlja j>o vsej dežcli
1 Mposnim   srdom.
ßrigmil  se  j».  vihar.  ki   no  bo več
Pomavljamo: vihar ne bo ntihnil
*° ti«te minute, ko »e    krivica    po-
SrocÜ ogoreenja, ki gre }*roko d*e-
^o, se jo. oglasil v «Edinosti» dr.
*iffl>^ d(a <fj)ou<5i javnost o rosnič-
¦<*u »twnju  vpra&arija».
0« %rdi, da so imeJe pravico do
^eajave samo bank«, no pa naše
3l8l(kige Se več ! Ko bi bila bolgraj-
** ˇlada (lala donar zadruignm., bi
"¦a pu njegovi mi.sli «zagrešila pra.
*• •öpravilnodrt».
^unpod poslianec jo tudii luiuenja,
^ «*' ravno tako napa&no. da sta
•°bili obo  baiiki  ijsrnenjiajie miljome,
*3ti Ä UMiia dvenna ba/nkama jo
*T*Li*r tudi zvezano naše    narodno
^o *n m nmogo drugih stvari jo
**l>*Mi,l dr. Witain v «Edunosti». Nc
^Oiraoio v eni iHevilki i>ovodati vse-
**¦ Ä^ojoga iinwwija. Kajti čla/uak go-
^0^* posljanoa jo ob.širon kakar ce
•• «Ouriška StrasLa».
XftV •... zado ,oiju..ojno io j..t samo
* *»• tofko.
Obramba drja Rybara!
^1". Wilfan trdi, da xadoiie pri iz-
^nja^i doiiarja vsa krivda itdlijaai
*° >lad».  Vsaka država irn'i naTn-
^ ^olžnost,  da sLrbi »a svojo  dr-
^¦^jwie.   Mi   sino  italijaruski     drža-
<auit in jrato inora skrboti Italija
** *¦*», ne pa različne jugoslovanske
^^«icijo ! Kdo niaj poma<g» «ne-
^^iii) italijanskim upiiiktxm» Čo
^ ^tailija ? 1*1181110 toroj  r miru ju-
*sjrfov»n»fco tlnleigato    in    *rja. Ry-
Wa|
^0 jo TiodolzoTX od  nug <lo glare !
^1 ^avračamo prav odločno in brez
*n^0T to ahramho drja. Kybara !
Ualijan.ski  v1^'  no bo naäe ljud-
t0 «Hlpustilo niti pičic^ njene kriT-
ia bo  vyilo hroz pre«tanka proli
^1**», daj ijnAfltra denar, Tnii m«
^•0»Te žulje I    Za italijansko upni-
* «° nisi brigala, Bai>U8Üla »i jili
y bedi in nosroči !
To<U,  mi   ypraäamo):   Kdo  pa liaj
hl ^a dolžnikc T Kdo ruaj pom'aga
^Podarski    EVOzi  t Ljubljana,    ki
*«*» dolguje miljone T Co nam iapla-
*°  «adruziixo  zveze    ˇ    Jugoslavsi
•* Po 60 od sto,    grodo    Tondaj-
T Holomn  Kdo uaj  nj.lm pomaga ?
To vpivašamjo reže v živo m<?so tiaš«--
ga Ijudstva. Kajli te dobe /^wlruziiio
zvoze donar, g«, dobinio mi. Čo ö&tii-
nojo zadnižne zvozc ]>razinb rok,
sino   zadcii   rni,   primorski   upniki !
Gre za nas, za nasc Ijudstro,
za njegov obstanek.
Kdo naj poanaga na^iiii dolžni-
koin ? Brt^z d>oma njihova država !
Torej Jugoslavija! In tako pridojo
zop^t na povrSje. jujgo8loT<vnsko d«-
logacije in dr. Rybar.
VpraSamo: cakaj 5e ¦> gosptnUi
I>o1ogovalct.  zi\     r*e    dolžnike    brez
izjome ? Zakaj lo za banko ? Zakaj
in1 za zadi*uge ? Zakaj le< za bogati-
no ? Zakaj  no za revože ?
To in edino to jo vprašanje, ki nas
zanima ! Na to vprašanje hočo ljud-
stvo odgovor !
Za naso javnost jo stvar žo davno
odJoecTxa: Gospoda se y.a ljudsko za-
družništvo ni brigiala, zanj se ni po-
tf-govala, nainj ni inislila ! V sreu
in mislib jo iniela lo banko. lo kapi-
talJHte, lo bogatine ! To jo resnica,
vso drufro so lo prazne besedc broz
vcljave !
Zato pon-avljamo »e onkrat: Vihar,
ki se jo dvignil v deželi, ne bo vtih-
nil do tisto minute, ko bo Ijudstvn
zadnja  lira  izplačana I
Kaj se goal po sveiu?
OWni zbor Italiijanako ljudsko
stranke ˇ Torinu jo v t/oori tnmutku
srodiÄCe politiftnega življraija Halije.
Nu^im bravcom smo že wulnjic jk>-
jasnili, dia je ijndHka stranJta exiina
orgwn.izacija ˇ državi, ki je fa&islov-
ski strainki novarna. Vso drugo
stranko od de<niokraiov do liboral-
coT so se rrgle ˇ narofjo fa^iznifi,
zatajile svoj program in w- i>odrcdi-
lo ukazom Mu««olitnija. Socialist! in
karnuniftti »o eioor odloöni nasprot-
niki faši»ioT, tod«, dan^s nc fctejojo
v (bf.avi niČ voč. Nanjo so Mnssolrni
»ploh no ozira. Kdino »t.nanka nacio-
nalistoT m pa »tranka don.. Sturza
sta bila Mu.ssolin.iju koj spočctka
luevarni. Nacicvnalislor »e je Mus-
solini odkrižal na roIo onostavo^n na-
čiik. S]>ojil jib. je « faSisli t ono
stranko in. nrficiomalifitOT daino« ni
rot Ostala jc ljudska etranka in na-
njo je rrgol Mussolini tso »voje silo.
dzpraKnjttK žakolj.»
Naj prej je hotel Tzoti Ijudovcera
uglod mod kr^čanskim ljud»tvoni in
jih spraviti ob Tpliy pri fcorkvenih
krogih. Zato jo tzcI najbolj&o točke
iz njiboYoga programia iin jib progla-
sil ta program faftisma. Vjwljal jc
T Sole krščarisk» »auk, ukazal razo-
iMiyiti razpelo r Solskih prostorih,
zaLcl odlo-čen boj proti framazonom,
ppudarjal toliki pprruan. katoliSko
voro M. ital. narod in kausal papežu
jn.ko prija/,no lico. C>rnu je treba
ljudsko glranko, ko inmjo fašisti
i»ü vcrski iirograim vn pa. porrhu ž.c
ureBnJčujojo ! (llavni tajnik /aši-
stoTHko »tranko MihJaol Bianchi je
kar odkrito izjavil: «LjudBka fttran-
ka nima toC protgraina, kor wno mi
izpraznili njon ftakolj in ji T*eli Tse,
kar j» iinola najboljSega».
Dra tikBMa.
Jasem jo toroj bil nft^rt Mue»olini-
ja. Ljudski shranki so odvEamiO pro-
trrani, • torn ˇ©» Tpliy in uglod in na
njomo moflto eiopi fafiizom. Katoli-
('•Äiii e« IhxIo navduAovali r>a Musso-
li'iiija in ga podpdrali ä ^somi «ilami.
iNanij bodo B^ozali usodo Gerk^e in
a:a no bodo nikdar KapuÄlili. Niti
StiLnso jib no bo iriogol več ločiti od
faÄi^toTakega Toditolja Hajo bod«
izstopili is ljndskie Btranke in usta-
novili iTojo ali pa prošli k fašizmu.
Muasolini jo dobro Todol, da ne mo-
if vflrkati mogofine organ.i»acijo Iju-
doTC«T. Zato jo jo hotel raacepiti na
\e(: koaov. Skušal jo ustvariti v
Ktranki nasprotstva in. oslabiti jk)1o-
žaj <lon Sturza, njegovoga liajncvar-
mojšega nasprotnika v drzavi. Čo pa-
de Sturzo, jo Mussolini zmagal. V
ljudskj slranki se jo prikazala son-
ca Mussolinij.': '¦•¦ ¦'¦ borila jtroti
Sturiu.
Prvi streii.
Ko .so jo bližal občni zJ)or v 'J'ori-
nu je napcnjala fašistovska vlada
v.n sile, da bi bil izid tak, k-akor ga
jo ona hotcla. Najvočji ^as^opisi lta-
lijo, ki so danes potl vplivom via--
de, so začoli napadati ljudsko »tam-
ko in širiti o njcj norosmično vesti.
Vsak dan si LHal in sliwal, da se des-
nica  odcepi  od  ljudskc stranke,   da
, jo don Sturzo os.amlj.en. da ga vsi
zapusfajo, da j<> prišel ob vps ugled,
da se strajnka razkraja in vidno pro-
pada. V Torinu si napiše ljudska
strainka testainent in nato umrje.
Strašili so z novo narodno katoliAko
stranko in ljudjo so res    f,a    »ačoli
i dvomiti o usodi Ijudovcev. Toda
Sturzo ni spal- Z neverjetno    spret-
! nostjo in enorgijo je zbiral svoje vr-
ste in urejeval svojo armado. Sol je
! mi glavno skup.^čino v Tori.n kakor
vojskovodjii, ki jo navajon unago-
val i.
/         Odločilna bitka.
Giavna skui)ščin)a v Torinu jo bila
ono najmoigočnejftib 7^borovanj, kar
jih jo imela ljudska strailka v Itali-
ji. VoC kakor 2000 delogiatov in 150
¦6asnikarjev je prisostvovaJo skupšči-
: ni. Vsa Italija jc imelia uprto <>T:i na
Z4?odovinsko zborovanjo. Najostre
j(1 JKi jc glodal v Tori.n Mussolini.
Glavini üajnik stranko Alojz Sturzo
jo v "vclikopoloznom govoru orisal
program kršč«'unsko-ga socializma in
poudaril nejtromostljivo ra/liko med
Ijudovci in fašiznioin. Ljudska stran-
ka hoče demokracijo, to se pravi
onakopravnost vseh državljanov, fa-
šizem pa nadvladje nad vaeini dru-
gimi. Ljudska stranka je proti vsa-
k«nnu nasilju, sasasti so /el nasiljo.
Ljudska stranka jo internaciomalna,
lo so pravi, da vidi pol&g svojega na
roda tudi  druge narodft. Njej ni la
i  ste-ii narod Bog, tomve-c spoštuje tu
di nodoiakljive pravice drugih naro-
doT-  FaSisti  častijo  svoj   narod   ka-
kor malika in ne vidijo pravic dru-
gih  narcaov.  Ljudska dt.#*:ika j«*  ia
i avtonomijo obCin. dežel in pokraj'.n,
fašisti so avtonomiji na:«iJrotni. Na
&Citu Ijudskf stranke jc naj)isaJio
göslo Libertär: SvobixJn, m 7/a. svo-
bodo fKio/Jinca, družino, obdine, <Je-
ž<'lo in vseh st-anov so jo stranka
vseloj borila. Iakren poadrav vsoi»
ki so Irpoli in tryn» itasiljo ra/ii svo-
jova propri-fanja.
KleTikalčki.
Naft  piogram  in  [»rtjigraiii             *
so no strinjfita. Zakaj son; _, .
torej v vladi ? Zato, kor bočemno
spraviti i&&'i/Am\ na pot znkoTiitoati,
koi" hočojrio, da zavlsada. z našo po-
močjo v državi ro<I. Mi sodolujomo
s fafiizMioni. U>da nikdar so mu n#
homo zasužnjili. Desničarji, ki •
tein niso zadovoljni, naj vzainojo
klohuk in grexlo iz wtranko. Naj le
gro.do od mas «oiii klerikalTki brez
prepri-ftanja», ki so prišli včoraj iu
so dianoB že «elijo v drugo stracke.
Mi jiihn ne maramo.
Ko je  Sturzo  neJiai,  w  )e  dvignil
vibaj*  nopoj)i,s.nef:a navduSofjja-   Dm-
rifičarji, kj  so1 «*• oglašali k bewedi ni
so riiogli nadalje^Tati svojih govoror.
Ko je ode« izrnod njjli  poudaril, da
jo   Mussolini   m</\    katorega  jo  ]k>-
slala. božja I*rovidnjo«t Italiji, s<> r.a-
bucali po vsej dvorani oglufeii žvi*
gi in govornJk je moral mhiati.
Lo^ca je zahtevsila takojšon   i/4
iz t^adc, kajti   rajo hočorno  «ur;
svohodni kakor fciveti v suženjs.tvu.»
Sijajna zmaga.
Kljub loirru .so lcv.ičarji, izjavilj, (Ja
glasujejo Rkina, ker hocejo osibeti
sasisiovsko n»iale<V> <leHnico.
¦r-^osialo jt 1-or<>j jasno, da oxi-
nostJ Sturzo Tcli(5a.stno zmago. I-'ri-
jak'lji. fasiati *> m začeli na-
gln umikati in ogromna večina je ce-
Jo izjavjja, da gJanuje za Sturza. In
ko je prisla n»i gla«(/vanjo zauprika.
je giavna skupščina skonila na i
in ])rir«li]a I^jniku »franke vü1ji,u.,l
no manifestacijo. Za Sturza so glaao-
val.i 5»oro vsj brc;z izjonio. Nikdar m
so usiwnovitelj in organiz?«t/>r ljudskc
stranke praznoral tako zinaw. Musao-
lini je našcJ rnoy/i. ki mu i<i V<>-< nn
vsej rrti.
Kriza t rladi ?
V fasistovse vrsiah vlada veliika ra'«-
jarjenost. Clarni tajnik Bian-chi \%-
javlja, da so so Ijudorci jasno izrekli
prioti. fašizmu. «Zdi ee, kakor bi ho-
tel j biti voditelji ljudnke hlranke nan»
duHcvnj pastirji, ki pomagajo nayi
flu.si na smrtni ptostelji t^r VoIIJaj ^&.
kajo smrt, <ta podedujejo na&> zapu
Aoino. Pornagati nain hocejo, da do-
bro umrjemo. Toda sačizcin je öe pri
dobrem  zdravju.»
Mussolini  pa je potegn.il iz nožni-
ce «adnje orožje. PokJical je z<i v to-
rek 17. t. m. na zborovanje vse mini
stro, ki so spisani  ˇ ljudski    *?tr-i¦ *¦
Priai'liti jih hoče, da zavzamejo -tui;
see do glasovanja t Torinu. In kaj ee
zp-(xiir če izrečejo ministri svojo soli-
darnas't, s Sturzom? Ali  zapuste že v
torrlk vlado?
Stopi Ljuds^ka stranke t odkrito o-
pozicijo? Po na&ern hoče Mussolini
izsiliti preko ˇ Torina razkol v .^l.rari-
ki. lioj med Sturzom in MussoJinjjem
so nadaljuje. bitka je na TJsku. Kado-
vodni »mo, kdo bo zmaK&l-
Pokrajintka •ˇtonomij« prihaja.
fte važnej^i dogodki ae odigrajo tät-
nokar r Jugosfaviji. Sporazum me<l
Srhi, Hrvatj in Slovene j se blixa s hi-
trimi koraki. Srlvskn radikalna «tran-
ka-se je začela \H)un\i\\'\ t liadičern in
Stnrn ;!
GORIftKA   STRA2A
Koroscem v Zagrebu. Odposlala je v
hrvatsko prestalnico pnedsednikaradi-
kalnega kluba drja Gjurieioa in taj-
nika stranke drja Janjiča. Hrvati in
Slovenes zahtevajo spremembo seda-
nj.ih političnih razmer in pokrajinsko
avtonomiJK). To je po njihovem edina
podlaga za —spora/um. V a menu Pa-
sicu je dr. Janjič izjavil, da je srbska
radijkalna stranka pripravij'eua spre-
jeti to zahtevo in je predLagal. naj 3e
pogajanja nadaljujejo v Belgradu. Ta
izjava je naravnost zgodoviinske važ-
nosti. Kajti. on* nani jasno go vor i, da
so Srbi «prejcLi idejo avtonomijet in
ufrli tako pot sporazumu ti*eli piemen.
Nova doba Jugoslavije.
Po stLrih Jetjh not-ranjih Ijojev in
brezplodnih prepirov plod no delo v
kor ist drzave. (T'e se Pašiču ]K>sret*i
sporazum, se ustvari vlada / vet* ka~
kor dvetretinsko veci.no. Ta vlada bo
niocna na zmotraj in ugledna v tuji-
ni, ker bo rimela svoje korenind v
vseh treli nanodih. Srbi, Hrvati. in
Slovenci so bodo strnili v skupno de,lo
za skupno državo. Ne vemo «e, f*e se
sklone sj>orazuni. Venio pa, da bi tak
ssporazum pomenil novo zgodovinsko
dobo Jujwxslavije. Za miado državo bi
nastopiil čas notranje kon'solidajciije,
Jugoslovani. bi prcsli k velikemu de-
lu gospodarske in politične organi-
zacije. Syyorozum je temeljni kamen
jugoslovanske bodočnosti, ker 'znači
tieto točkio v zgodovin/i nilade države.
ker začenja pot navzgt>r iz nižave v
jasnino.
Protest
Zupanske Zvezef
Župaruska zveza je na svojem ob-
čnem zboru v Gorici sklenila eno-
glasmo nastopno resolu>cijo, ki j& bi-
la odposlan-a vseni našim Hstoin in
jo 7*ato priobcujomo v «GoriSki Stra-
ži>\
«Zveza slovenskih županstev r Go.
rici, legitimna zasiopnica naših ob-
čin, dviga najodločnejši protest pro-
ti nezaslisancm« dejstvu, da se hoče
izmcnjati avstr.-ogr. denar ki je si-
ljeno naložen. onstran meje, bankam,
dočim je bilo našc Ijadsko zadružni-
štvo brezvestno izdano.
Da se prepreči pretedi polom naše-
ga ljudskega gospodarstva, zahteva.
mo odločno, da se zamenja brezpo-
gojno občinam, zadragam in zaseb-
nikom njihov denar v is tern razmer-
jn, kakor ga je ital. rlada zamenjala
vsem drugim.»
Pripominjamo, da je bd donar
bank am ze izrocen.
DNEVNE   VESTI
FaSistovski   poslanec  proti   vladi.
Istrski poslanec Albanese je imel
pretekli teden na scstainku istrskih
župainov go vor, v katemii je opisal
v živih besedah zalostni položaj
Istre Bičal je nemarnost vliad« i-n ji
oCital, da se ne briga za na.se kraje.
Med drugim je rekel: Nikjer ni mi-
ni stra, ki bi prišel k nam in. se na
la.stne oči prepriča.1 o naši bedi.
Predno vidis blažemi obraz mini-
stra, minejo po navadi celi meseci.
Mi poslanci me veljarno i>red vlado
prav niČ. Davki tako pritiskajo ka-
kor še nikdar. Istra je postala najno-
vej.^a kolonija Italije. Bescde Alba-
nesa je imenoval fašistovski dnevnik
Azioive, ki :izbaja v Puli. zelo pogu-
mon in o^lkritosrčen go vor. Proti pa
so se dviginili fašisti razli-Cnih
krajev, tako v Poreiču, Pi ran u in
drugod. Posebno ostro je niastopil
go s pod Gino d'AiJiigelo, ravnatelj
«Popolo di Trieste» in nupisal od-
prto pismo poslancu Albainese. Sta-
vil je nanj vpravšamj«\ ali se čuti še
vredne'ga, da nosi v svoji listnici
izkazn.ico  fašistovske -stranke.
Po Istri s«e vršijo občni zbori fa-
šistovskih odsekov, da izrečejo pro-
tütst proti  poslancu Albanese.
Bela intcrnacionala.
Na Dunaju pričakujejo <lon Sturza,
ki dela nato, da se ustanoMi mofnu
bela (krsčanska) internacionala.
Belgrajski parlament
seotvori Hi. aprila. Vsa  Jugioslavija   in
v.sa Evropa se zanima za to zasedanje.
Pretepel   bom    trmoglave
veleposestnike.
Fašist-i -so se j)o svoji zmagj. vrgli
na razlfične organizacije. da vsi jih o-
svojijo, Tako so dobili v roke rnnogo
strokovnih organizacij delavstva, ki
so bile prej pri socialiistih. Te dni so
poskusiiKi naskoriti «Splošno jwlje-
delsko zvezo», ki je organizacija ita-
lijanskih ve,lepose«t,nikov. Njih na-
skok se jim pa ni posreoil. Velepo-
sestniki so izjavili, da ho marajo v
nobeno stranko. Fašstovski komi.sar
llassoni se je wsled tega zelo razhudil
in  izjavil:
«'S temi gospsKli bomo ravnalfi po
fasistovsko. Kakor sem dal pralepati
uporne de.Iavc«, tako sem pripravljen
k'psti.   trmoglave   veleposest.nike.»
Velesejem v Milan«.            |
Je ilni  se vrši  v Milanu  velesejemj
katereinu     prisostvujeta     kralj     in
Mussolini.     M ilan.sk i     velesejem    je,
edcm najvecjiJi v Evropi. Na Jijem je j
zastopana  tudi  naša dežela.  Od  Slo-(
vtncev V* razstavil blogo le en gori-
ški  obrtnik.  Pač  pa so zastopane  x
Milanu   idrijske   vezenine,  ki   \iziva-1
jo velik sloves tudi v tujmi.
Nad očeta I
V   Sk'-iliji  posfcajajo    razmere    mwl
fas.isti   in   bivsimi   bojevniki    čedalje
bolj napete.    Dva fa.šista sta pretepla
lastnega  očela  —  bivšega   bojevnika.
Kako buda mora hniti politirna strast,
če imlagajo siinovi roko na starj.se!
Kraljevi stražniki pod procesom I
Kakor znano, so so kr. strazniki
svoječasno uprli ukay.a vlade, ki jih
je wlpus^-ala iz aluzbe. DvigniJi so se
- orožjem v rok.i, hoteč ukloniti vla-
do. Mussolini j/iJi je dal pozapreti in
v Torinu se je vršil v soboto prw-es
pj'oti puntarjern. Nekateri ao bili o-
|)roščeni, drugti obsojeni na 'par me-
sccev zapora. Radi poroke iolamlejih
je ]>a «odišče pomiikxstilo.
Pošteno   jih   «karnifljajo»!
V  neTn^kom mestu Trbiž je vočina
občinskega      zastopa        italijanska,
Nemci so le y    nianjšini.    Da   IxkIo
bravci  Stiiažo vodeli, kako priiiiskajo
v Trbižu Nernce,    liočenio «pregovo-
riti par bese<J o »adnji   obfiinski seji.
Podžu[>ain Di Pol j<: predlagal, mij se
razj)i.še niesto tajruka in. s<*    jXKniza
doaedanji   zaslužni  tajnik   Richter v
podtajnika. I*red)log    je J)il    sprejet.
Nato je  prisel  predlog-,    dia se pro-
glaai   italijanski  jezik  za  u-cni  jezik
na doModamji nornški nieščan«ki soli.
Nejnci   so protostirali,   todia predlog
je bil sprejet.    Obveljal    je   le    do-
stavek. da »e bo «rpoštevalo» pouče-
vauje nomšsiine par \ir na teden.
Italijanska vočina izxablja brezob-
zirno svojo premoč, do kiatere je
})rišla  pri  Tolitvah  le   po iiakljuČju.
Prost a rožnja aa ždeznicah.
Kakor objarlja uradni list, se bo
vozilo v bodtoče na žel<?ziiicah ninogo
manj ljudi zantonj kakor dosedaj. ()d-
slej naprej imajo prosto Yoznjo na
železnicah le dlödece osebo: i) člani
kraljevske hise, 2) ministri, 3) posla-
niki, -4) 'posjanci, 5) senatorji, 6) dr-
žavni. ixxitajn/iki, 7) y^njdsedniki par-
lamenta in senata in S) bivši poslan-
ci, (-0 so bili rsaj r stirih Tolilnih do-
ba h -jzvoljein.
.. I
Gospod inženir Gaspari.
Goriska Straža je priobf'ila v oMl
proteklih stevilk rlannic: Pozor v°i'
nirn oskodovancem! v katerem je op&
zor.ila ljudstvo, da bodi po dežeJi I1C'11
inženir (in zahteva o<l vojn.ih ObkO<lö
varu'.ev podpis izjave, s kätero j« nl<)'
oče priti do odskodnine kljub Kamu-
jenemu roku. Mi smo poudarjali, ('a
je tako delo brezuspešno. ker ne P^'
mapa mič. Zafo «smo svetovali Ifoy"
dvu, naj zalovi take ljudi, iz hi.^.
ker išrejo ]>ri stvarj d'obirek.
«Neki linženir» se je javil in se i"ie"
nuje Anton Gaspari. Pi sal nam je P1'
mo, v katerem o[>ravir,uje svroje P0'
siopanje. On trdi. da ima nje»p«vij
«akcija» le en nameii: d.oseči lux'e <*
v.lade nov zakon, s katernm naj & |7''
plar-*i K>dsko<lnina tudi tistini OHkcxi0;
vaTKvem, ki niso pravočaMio vloyJ'1
prošenj. «Do danes sem ,se omejil na
poizveidbe in nisem zahteval rw*}
prav nobene odškodnjne, lorej ni^111
del v žep niti vinarja.».
Mi nismo imenovali v liy.tu poe^^
(h inžen.irja, Uxki ker že želi prioi)-
čujerno javnosti njegovo irne In nJe'
govo pisino. Pri pom nil i bi pa. radii *¦
stvari par besed: Kako je to. da zah"
teva HLvno gosjKxl inž. Gasi)ai'i. °^
v.lade rw>v zakon, ko so v to pokli^1'
ni vsi prej nego on? Zakaj iniamo °r!
ganizacije in zakaj poslance? Cc v^ *}
niso nič dosegli, tudi gi^sprxl GaPpan
ne bo nir dosogcl! ("judno je tudi, ^a
se gcxspo<l inženir tnuli iin žrtvujc
zastonj za nas« ljudslvo in zgiiblj*
pri t^m ras in d-enar le iz sa'mc^
rlovekoljubja. Takih ljudi nt> najtIeB
zlepa v <leze1;i.
Kakšna naj bo ljudska sola !
Zadnji Witeljski list priobctfl*
stališče učiteljstva gle<lp. uredit**
naših ljudskih sol t.ei" pi'avi *"**
drugim:
«Navadtno i)i nikdar učitolj plaiSa*
po svojem d«lu, /4ito se tovjuiAi b°'
jijo občimske šolske uj>rave in eo **
državno. Kako se bo re^ilo vpraM'
nje, bomo videli Sole z objavo Sols**
reform«, ki jo pripnrvlja n»ii^T*i
ministrstvo- Ako pride zakon ˇ zhoT-
nico že pri priluxl/nj^m xasedanju>
je i)ri-Cakovati veliko razprav o >***
1 ijassi.skern solstvu. Iiaje je nain**
mi;nistra Goidiloja {Kxl{)irati zalite^f
Zveze obCin Italije (Associazioruo d61
ComunJ d' Italia), ki gredo za te*».
da se razširi avtonomija občin».
iirlte        Naroiajte
Berite
„Goriško Strain.0
JULiS VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto posiovenll Z. Z.
•«o»—
Oifatelj ^- »pominja, da je Jack
Ryan Harryja, ki ga je srečal pri ru<l-
niku v spremstvu gospoda inzen'erja,
]K)vabil, naj pride čez osem dnd k
«lavnosU Clana t Irvinu. Prijatelj je
povabilo sprejel in še izrecno oblju-
hil, da pride. Jack Ryan je iz mno-
gih izkušenj vedel, da je njegov prej-
šnji tovaris mož beseda. Pri slavno-
sti ni manjkalb nioesar, ne pesmi ne
plesa ne razveseljevanja vsake vrste,
i]e Harryja Porda ni bilo. Jack Ryan
se je hotel že zjeziti na svojega pri-
jatelja — James Starra zadevajoce.fra
razglasa pa še .mi bral. Vrlega dečka
je torej po.sebno skrbolo to, da je
Harry izostal in je mislil, da mu je
{K)tovanje ov.iralo, da bi izpalnil da-
no bescdo. Jack Ryan je torej sklenil
ila se takoj drugega   dne   odpelje   z
vlakom v Glasgow in se odtod poda
v dohartsko jamo, kar bi bil tudi sto-
ril, da se ni pripetiil usodepoln dogo-
dek. To pa se je dogodilo v noči dva-
najstega decembra.
Irvine, malo mestece v grofiji Ren-
frew, šteje pribliižno scdcmtisoč pre-
bivalcev in leži ob ustju zaliva Cly-
de na ,ostrem zatoku škoiske obale.
Proti morskiim vetrovom dobro zava-
rovano luko označuje svetilni irvin-
ski ogenj, tako, da se vešč mornar
tukaj prav lahko spozna. Le redko-
kdaj se tu pripeti. kak ladjelom. Obre-
žni brodarji in večje ladje se torej
f,u tudi v najtemnejši noči kretajo
brez nevarnosti, pa naj se že pwlajo
v Glyd.ski zaliv, da gredo potem v
Glasgow ali pa, da se zasidrajo v
morskem kotu Irvine. Oe ima mesto
historično preteklost in najsi je ta še
tako neznatna, ima gotovo tudi nekaj
razvalin. Ravno na ftkotskem prebi-
vajo v taciih razval.inah — duhovi,
tcga mnenja so vsaj prebivavci vi.w-
kih krajev in ravnin. Najst^irejše in
najbolj razvite razvaline te obali pa
so    bili    'ostanki,    graščine    Roberta
Stuarta,  ki  se imenujojo   Dundonalcl
grad.
Za časa naše priporosti je stala
graščina Dundonald reč stoletij po-
polnoma prazna in so ho y njej «kri,-
vali bkxleci duhovi. N,ihče je ni obi-
skal na risoki iz niorja strleri skal;
dve rniilji iod me.sta |>roč. Nekateri
tujci so so pač namenili, da te zgo-
dovinske ostanko bolj natančno pre-
gledajo, a r tern .sluoaju so si morali
po.iskatL pota sanw. Prebivavci Irvine
bi. jih za nobeno «eno ne biili spre-
rnili tja. Temu so posebno bile vzrok
pravjjice o nekih ognjenih čarovni-
cah, ki so napravile grad nevaren.
Najlx>lj vraževorni so trdili, da so na
lastne oči. rideli ona čudna bil.ja.
Jack Ryan je bil gotovo eden izmwl
t,eh. lies p?i je bilo, da ao večkrat za-
pazil.i. dolge plamene, in sicer zdaj
na f>ol razdrtern zidovju, potem pa
zopet na vjsokem stolpu, ki je stal
nad razvalinami Dundonal.da. All so
bili ognjoni zublji res podobni lju-
flem, kot se je vobče mislilo, ali je
biio upraviceno ime ognjenih čarov-
niie, kot so se i^ražali nabrežn.i prebi-
vavci — očividim je vrazeveriw^
igrala tu ve'liko ulogo. Trezno premr
šljevanje bi vendar našlo fiuikali^^*
vzroke tej pnikazni. Tod a naj bo '&
temu tako ali, 'onako — ognjene čaro^;
nice so bi.le razvpik> i>o celi okol^'1
in govorili so, da la bil.ja rcčKr*'
obišrejo razvalino starega gradu lI1
da üirn posebno v črnih nočeh rli^J*
plešejo in pojo.
Jack Ryan pa, dasi je bil jxigiime»
junak, se vendar ne bi bil uf>al «pi*'
mljati jih « svojjmi citrami. J*0^
Ryan jo 'imel colo kopo |)ravlji« o ogJ
njenih čarovnicah in nikdar ni b1}
v zadregi, ce so o tern govonili. Tu"1
v zadnji večerni družbi irvinsk^K*
f)raznovanja, ko so [»ridno točii.lij. ra*1
novrst.no žganje, ni Jack Ryan o\)^"
stil, da no bi ponovno pripov4<ioT*'
o tern 7)redmetu v veli.ko zabavo P0'
slušalcev in v deloma t<ajno njino^0
zgrozevanje. Ta shod «e je vrisiil ^
velikem skednju pristavc v Melrofl)
blizu brega oh zalivu. Sredi zbo'0'
volccv je plapolal nioran ogenj ***
železnem trinogu.
—«o»—
\
GOP. I SKA    STRATA
Stran
V domoviai  brea doma.
Bna izrned  Jiajlcpsilhi iiamd   faši-
¦stöv je bdla, da so izgianjali    nelju/be
jjtti   oscl)c  iz  njihovega bivališča in
jim prepo'vedali, da se vniejo. Neke-
Wd, d>ne hi dobil ukaz, dia moraš preč
i» nobena sila ti fiii  poanagala.  Za-
tmsttiti si moral rodini dom, družino,
•¦oklie   in  so  podati   v  Uijino,   Tako
•*> <iol,'t]:i |X)sebno s poslanci. V Rhnu
*e jo nahajiala cola    vrsta    ljudskih
astopnikov, ki so bivali tain stalno,
¦w se jiiso mogli  vrniti. doinov. Niti
"•I božič in  vcliko mor niso srneli  k
zeni  in  otrokoin.    Ko    jo  Mussolini
•wiagal; je dal takoj ukaz da se mo-
»njo vrn/iti pregnaiwi k    svojim dru-
^'»wtn».  Po nekod  so ga ubogali, ne-
kod so se fašisti ukazu uprli. Saj so
selo ivedavno toga izgnali    iz mesta
Arozzo soc.  posl.an.ca    Baglionija in
">u prepovedali povratek. Ko je Mus-
olini za to z vied el, je poslal v Arez-
;(>    brzojav     i'ii    sašisti    so    moral i
J&stnoro-čno pisaii    Baglioniju in ga
iHiva-bifi    vmj    vfi    "inirno«   vrnc  do-
Hl<>\
i>«»Jko v Arezzu. V naši jiovi ]k>-
'^rajini pa je so vedno v veljavi
Iy-Kons ki kljiib Mussoliniju ni Se
lnvklican. Dežftlni tajinik ljudske
strariko. je y.e 5 mesocov <xltrgan <xl
üvöje družine in se se smo vrniti v
Vidrm. Prefekt, orožniki in sodnija
ttlirtno preaiasajo to protipostavnost
Jn. se no ganojo. Kedaj bo v državi
savkulal zakcm?
Vrzi pravočasno pismo v nabirainik!
K<lor lioče odposLati piisma proti
VidjYin z vlakom ob 8 uri zvečer in
Proti Trstu ob D. uri zveöer, mora
^rbeti, da vrže pismo v nabiralnik
^6 I«ied (5. uro, kor nru ostane sicer
y nabiraliniku ceilo noČ m so odpo-
Vifc naj>rej šele drugo jutro.
Tako mas jo obvositilo post no mv-
^teljstvo.
Raj piSejo Nemei o sestanku
v   Opatiji.
«Hamburg. Froniidenblatt» piik!? da
le Mussolini takoj, ko je prise] na
v'a(fo, opustil sovražno stališt-c na-
^PnoLi Jugo.sLaviji in skusal, <la se z
^jo «ponazuinc in tako dobi proste
roke. v modmarodni poliiiki. Marca
""osiptca je končno prišlo do konse-
r^»u;i> v Opatiji, ki naj bi bila naro-
^1^ konec iUilijansko-jugosloven-
Hkeniu s))oru. T<Kla Jug,os]uvija je —
n«<KaljUjo list — kakor Turki" v Lau-
^&iiiii,   izkorisüla    mednarodni    po-
0{^j> ki je nastail vsleul francoske
^liiiko   in   je   zavzcla odios*no  sf,a-
ls^\ Konscrciica v Ojwitiji je poka-
¦^ila, i\u je jez inßd IUilijo in Jugo-
^avijo nopremostljiv. Slovcnci ne
*"oi-oj0 j)ozabiti, da s-p< nah.aja proti
'^'dnostnema TiaColu j)o<l it-ilijan-
. ..'m gospodstvom pol milijoiia
. J'liovih «op]einenjakov, ki laliko
^VffiujCjo svoje    pravice le v omeje-
Cln  oj>s(!(gu.    Ilrvati se    pnitožujejo
l?1?^' iz^UDe   svoje    najboljšo   Üuke
Y40, Srbi p,a morajo    upošlevati te
LrHožbo.  Slovenci    in    Hrvati    niso
'j   °voljni « cnntrnjliyjinoii belgrajske
^Ue in hi dobili    mo-čno    orožje v
^°j« roke, ko bi l>elgrajska    \lada
^°J)U,stila. Zguha    Rekd,    zve/jatne   z
tet- °  ^C7AilCO  7- Zagivbom,  i«'  tein
v ^a, ker  se jn-ojektinaiH' jadrain.ske
l'ik^fn*co ne morcJ° zgraditj brez ve-
j)o- stro«k«v. Na drugi strani je
ik^v^ Trsta- 1{ckc in Zadra prineslia
^'"J1    le    malo    korisü.    To    hike,
Cwltiono ^1 »v°Jcßa zaledja ne
Har°'10 n° Živcli no ^'»»reti. Reko so
< 'Jfiini aabtevali predvseni zato
rrst °} v hrvatskih rokah uničila
fca.r<L z ^'^^^v^^skftga iti mad-
hF€y f'a 7'a.IedJ«T' J'a Je I{(lk«'^ tniplo
,,i ' ^1'^«1, in no moi-e živeti, Italija-
j-ap^f l'101''1' tomu odjjomot-i in so v
'•Wo °™ in svetoinargcrit^kcm
JupnVi°rU ])r('dvi(1(lli sodelovianje z
irncl ?vonii konfomica v Opatiji je
a ]^delati to ßodelovanje.
Nov udarec proti tirolskim Ncmcem!
Petkov «Tiroler» prinaša vest, da
je podpn^ekt v mestu Cavalese izdal
odlok, s kaierirn se projwvcHiujejo v
vspji občinah sodnega okraja Neu-
niarkt ncmški .liapisi. Niti dvojoži-C-
ni napisi niso več dovoljeni. IzkljuC-
no laški napis mora biti pisan v la
tin.skih črkali. Ukaz se mora izv;--
siti do 15. niaja te.ga leta. Kdor se
ne ]x>kori, bo kaznovan po S W> k.v
ze-nskeiga zakonika.
Tiroler odločno protestjra in ugi>-
tavlja:
i) «Ni tlržave v Evropi, kaiem bi
prepovedovala lujerodne napise. (Jas-
nio pa je, da smo mi Nemcl na lasini
zemjji  domaeVini  in  ne iujerodei).
2)   Tu<li   Iialija  ne  prepoveduje  na-
pisov v tujem jeziiku. Nanje nalaga le
štirikraini dnvek.
3)  IJkaz podprefekta je protizakonit.
Vlada  naj   prekliče   ckolikor  niogo-
ro Intro to odrcMlbo, re nctre priti dr-
wiva glede ravnanja z manjsinaini na
zadnje niesto vseh držav.»
Hranilnicam ia posojilnicam !
Nektere hranilnice so dobile potom
županstev vabüla. naj predložijo pra-
vi.la in druge listine radii nekih s))re-
niemb. ki jih /sahteva z dnem 8. fe-
bruvarja \WLi na iiuše ozenilje razleff-
njena postava. Opozarjanw> vse te za-
druge. da se t.a zakon naših zadružnib
hrani'lnic ne tuc*e in naj tako tudi <xl-
govorijo ura<lom. Naše zadružne bra-
nilnire so usWnovljene na |)odlag;i /.a-
družnega zakona z dne 0. aprila 187o.
G-ori omenjeni novi odlok velja pa za
liraniilniice ustanovljien',1 v sirririlu
«liranilnirnega regujativa» leU 1H88:
To  bi bij<? obeinske,   miestno,    dežel-
no in ustariorne hranilniw, kakor go-
riški Monte <li pietä, Deželna hranil-
nica, idrjjska inestna branilnica, po
stojrLska oheinska' hranjlnica  itd.
Bolezen dvobojev !
Fašisti se prav radi kli-Pejo intüd
seboj na dvoboj. Tako se je vršilo v
pokrajini Aleksandrija (pri Törinn)
v zadmjern času toliko dvobojev, da
je postal a stvar fasLntovskemu vod-
stvu že preneuinna. in je dvoboje
prepovedala. Istemu zgledu je sie.
dilo fašistovsko vodstvo v bližnji
deželi Viceinzi. Vsak fašist- ki kliče
drugega na dvoboj, ae- izključi iz
stranke. Pa-?. so pa dovoljeni dvoboji
hhhI faAisti in ii/esiasiäti. Panietrio bi
bilo, ko bi sji'lob vse dvoboje ppepo-
ved'oli. Kajti CloveÄka Cast ni
odvisaia od krepkib rnišie in razbitih
glav.
Petrolej jih je privabil !
jBravci Straže vedo, <la so se Turki
zbrihtali in želijo skleniti mir z Ev-
ropo. Dne 23. aprila se pricnejo y#
l>ogajanja v svioarskem mot.itu l^oza-
ni. Ta konforenca ja zan.iiirjva tuni
zato. kerse je vdeleže tudi Amerikanci.
Doslej nl hotela Amerika prav nir k
inirovni.m zborovanjem in se je dr-
žala lepo doiua. Umila ri je rok« nad
l'^vro]«). (*Vmu pa pride naenkrat A-
inerika v lx>zano? Zato, ker bodo na
tein zborovanju razpraviljali tudi o
petrolejskih Trehiib v turHkem kmju
Mossul
Ce AnierikaiKüi ne pridejo, odnese-
jo petrolej AngJeži. Ker to Anieri-
kancem preveo ne disi, bodo vzelj
kovrek in se ]x;ljali oez morje na
konferenco.
Kakšno čudežno niioč ima petrolej!
MESTNE NOVICE.
Smrtna  kosa  v na&em  upravniStvu.
Dine 11. aprila ob 5. uri popoldne
je zaüwnila svojo oči upravitcljica
(ioriško Strafe, gospodi-ftna Amalija
SLrossar, Naš list žalujo za tilio,
pritlno, vestno uradnioo, ki je dajala
vse svojo moči in vso svojo skrb gla-
silu gorifikih Slovoncev Goriška
Straža olirnini gore^i del^vki trajon
spomin!
Iz.raza.mo svoje iskrrno sožalje
nesreöni materi  in dmžimi.
Naj bo TKV^i dohri \i|)Tiavit«'ljici do-
iim&i zt^mlja lahka !
» __-..„
Pomanjkanje deaarja.
(ioriški sašisti trdijo, da ninnajo
denarja za s*tranko. Zato so ustaino-
vili (Klbor, ki mora poskrboti j>o-
lre.bno lire. V odboru sodijo .senator
Bombig, odve'tnik Di Blas, inž. lJa-
pis in še nekateri drugi novi fašisti.
Senator Bombig in mjegovi tovariši
so postali fašisti prod kratkim, koso
?o nacioTvalisti spojili po celi državi
s sašizniom. Tako je prešla tudi v
Gorici nacionalistična «kupina v
vrste fašisiov. Z njo so Sli t fa^iste
tudi  Bombig  in  toviarisi.
—aO» —
Goričanke   čestitajo Jolandi.
(klbor goriškiUii Itialijank jo ]H>H(lial
kiuljičinii Jolandi brzojav, v katereni
ji voščijo swco. V brzojavki pouda-
nilev z materjp Italijo. Ros <hidna jo
ženitev z ¦— miaterjo Niti breojavk
no znajo sestavljati.
—«::»—
Pozor na granate !
Goriški mngistrat je dal nalßpiti
po mestu lopake, v katerib tnli, da
je mrioigo ljudi wakopialo munieijo
pod zemljo, nijsle^, da jo s tem vsa-
ka nevarnost odstranjojna. Drugi so
skrili munieijo zato, ker ne niarajo,
da bi jo pobrali uradni iskači, tem-
več jo llnofcjo sami razstr<^iti in si
s)bdržfa.ti kovino. Tnko jKxstopainjo jo
zelo nevarno in po wiJkomi kaznivo.
Zato svetujomo  vsom, da  naznanijo
zakopano munieijo muinicijskemu
u.radu v (iorici, ki s^e nahaja na
Travjiiku   v   {xwiloj>ju   ˇojasaico.
— «o» ¦—
Kako se praznaje odre&enje Gorice !
(ioriSki iii.a,gJstrat lioče posve^iti
spomin vseb onih, ki so padli za od-
resonje (iorico- Vsak padli vojak
bo dobil drevo, na kaUirem bo napi-
sano irae, rojstni kraj in dan smrti
junaka.
—«o* —
Brat mmoril sostro s aekiro !
V ulici St AintoriA tm nabaja go-
stilina, v katero üta hodila večkrat
proti viečeru brat in sestra Nigris.
Üna jo bila vdova in s<n jo iinerio-
vala po svojoin možu Sburlino. Sta-
novala je nia' Korwiu s>t. 1. Kakor pri-
povedujojo Iju'djo, je bila zolo pre-
jtirljive-ga, trmastega in iwisilnega
znafaja. S «vojim bratom Alojzijem
so je vo-fikrat j>rav budo sprla. Tako
s<* je te dni jx>novil v imenovaiii go-
stilni öden izmod običajnidil prepirov
nun! bnatoun m sestro. To pot pa je
bil spor tako ilivji in nasilen, da
sta se začela j)rot(ypati in razjarjeni
brat jo jjagrabil v svoji besnosti po
sokiri ter treščil 7. njo večkrat zapo-
redoina po glavi Jiesrečno sestro.
Uboga ž&na so je zgrudila .v mlaki
krvi in se one»svastila. Novi.ca so je
bliskoma razsirila v okolici. Ljudje
so zsačeli vreti iz hiš in. coLa ulica
Sv. Antona je bilu kmalu polna.
Prikazali ho «e orožiiiki ter uklenili
nasilnoga protepa-ta Ubogo Sburlino
so ljudje dvignili iz krvi in preplja-
na je- bila v bolnišnico usmiljenih
bratov. Po p&r dneh je izdibnila
svojo dušo. Zdravniki so ngotovili,
da jo i.rnola razbito -Crepinjo in j)o-
mečkane jriožgane.
Brat jo obtožon umora in so na-
haja v zaporih uüce Dogiana.
Ali želiš, da post ane tvoj sin dober
gospodar ? Knpi mu «Cospodarski
list I
Nov tajnik   goriških fašistov.
Te <li)ji se je vršilo v Gorici zboro
van je fafiistov. na katerem je b '
izvoljen za tajnika goriskega okrajM
gospod Nikokaj Majero.
—«o»—
Občni   zbor   društva   traükantov.
Jul. Krajine se vrSi dan.es 16. apri-
la v Gorici na Travuiku št. 20, » sie-    *
dočiin dnevnim rodom:
1.      Oitvoritvemi     go vor.     Predav«    '
odvet/nih  Paglilla, naS znaini  prijat'1
lj in sotrudnik.
2.  Drustveno delovanj«
nein letu 1922. Sard&gna.
3.  Dosoženi  vspehi  in  vspebi,   ki s
še- laliko dosežejo.    Juridično stamj"
Julijskih traflkantov    z    oziroen   n*
novo kr.  odredbo   l^iccioli.
4.  Finam-Crio    stanje.    f'oro^a   bl<t-
gajnik    Üiiali«1.    R.    Cnri'1'>"'•    -n  ! ¦•
Liovre.
f>. Volitev nadÄorstvia.
6. Sprememba italijaiisko  k'»t\M-<v-
raeije v volik narodrii si/idakat.
N. B. Vsi claiü, ki nJso    sc    pl-ačai
člainarine,    so   naprofteni,    naj    i«to
<:imprej  nakažejo jx^^ni    pofito, niaj.
kasnjo   do   10. t. m,   gospodu    Wa-
gajiniku Qualieu.
Ölani izven okrožja, kiateri so s#.
stankia iw morejo udelezüti lahko
plošljojo svojega zjaupnikia, ozinmia
pooblaSč>nca.
V slu6aju nesporazuma   meni   jxx>-
bLaščenco.m in njiini, so razpnxlajaJ
ei    naprošenj, da se jwiglasijo    naj
kasmeje do dne 10. 1. m. v drufttvenüi
ipi"ostorih.
Nadaljne    inforrnacij^     se    dobijo
vsak dan  (izvzorns-i    od   ned^ljalh  m
prazaiikih od 2—K ure pop. v dni*t-
vo-aih prostorib (v pisarni).
—<«o»—
«Zvoza v vojni obolelih na jetiki»
narnorava  objaviti   ob  ;>riliki  njen^-
ga letnega zlwrovanjö, ki se bo vr&i-
lo  v  Ti*stu   prihodriji   mosoc,  imeriik
vsfJi oniQil, ki &o umrü vsled v vojin
zaiflobljeno jotiko <xl ]>remirja do da.
ncs. Da se da tudi umrlirn j« novil»
pokrajin trajna -cast, valjijo   «e    -
slavna    županstva-     nafie      <1<
da      blagovolijo       naznaniti       jmxI
j)isani sekeiji vs<' one,    ki    so umrl1
na   tej    bolezni.    Nazmani'la    naj »f
vpošljejo na naslov: Sezione di Gfjri
zia tubtTColotici di guerra. via Miaz
zimi  St. 7/2 nadst.»
DRpBIŽ.
CESARJI   SO   PRAVI   UMETNIKJ
Vsi ce«arji iin kralji so j>o ina/«.vi
zolo oblagodarjeni xu, umetnop*.
FrancoHki listi, ki opJs'ujejo s*nlaj
življenje nedaviho u/nr^Jo uraetnic«
BernJiardt, ugotavljajo, da je bil tu-
di Franc Jožef I jako nadarjon za
umetnost Tako ni nikdar um>ajrjjkaJ
otvoriti rm Dunaga skoro vse u/net-
niske razstave. In ko je korakal
skozi sobano in gledal «like, je
izražal svojo umetnjško sodbo \ '
s tehtmimi bosedami: «Bilo jo
zolo me jo vesobiio!» NekoC jo 1>Uh ?
razstavi izstavljena slika um.ptnic»
liornhardt in fra/nco«kia igraJka j«
bila naslikana v nimoni obleki.
Francu Jožefn \m je bila rinnen«
barva vedno z«]o «operna, 6«'-tudi je
bila avstrijska zastava ¦črno-rume-
na in inočno we je zjezil, da so izHta-
vili tako sliko. Slika j«1 hila nrnni
doma odstranjena.
Stol  proti  debelosti.
V Ameriki so znašli elektrJ'öni sto»l,
ki odjemljo človeku imaet. Ako «Mi»
naaij dobeluh. se v kratkem Času
fX)suSi. Stol ni prav nič nevarfflj
/,dravju- Tißt«? gospodi^ne in gospe,
ki Žolijo j)ostati bolj vitke, se lahko
oddabnejo. Z7iainu|i"f •'¦ fi"i; nji/Ji
pornagalo.
»trau
tORI&KA   STOAÄA
GOSPODMRSTVO
licimo novc vire dohodkov.
Pred leti je biLa pri nas gojitev
«Tiloprejke zelo razširjena, posebno
ˇ goriški okolici. pa tudi v Brdih in
Vipavski dolini. Glavni trg za bubc
tgalete) je bil v Gorici rua Starem
4rgii. Trgovci z galeto (Bombig,
brat državnega senatorja) so isto
Tečinonia uvažali v I tali jo, pred-
T*sem v Milan. Cena galeti je bila
okoli 3 K za kg.
Ta panoga našega iiarodniega gos-
podarstva je propadla iz različnih
razlogov; murve so posekali in d.a-
ncs so ostali «5e tu pa tarn sledovi
prejšnjih večjih liasaclov.
Danes je eno glavnih gospodars-
kih vpraSanj na Goriškcm ustvariti
predpogoje gospodarskemu obstoju
našega ljudstva. Ken* je vino vsled
razmer na svetovnem trgn in vsled
novih poditi&iuh raznier po vojni pri
nas precoj odpovedalo, so nekateri
Binatnali, da je rešilna rastlina to-
bak- Dianes ne pride tudi tobako-
gojstvo več mnogo v poštev in izgle-
da da bo ta kultura popolnoroa izgi-
nila, to pa vsled različniih odredb
tobačne monopolske uprave kakor
tudi vsled Tiazadostnega razumeva-
iij a od strani našegu ljudstva. Upa-
u je pa, da b<> pokazalo naše
lju/dstvo več razumevanja za gojitev
«viloprejke, posebno ko so po-
uekod še živeči stari ljudje», pone-
kod pa tudi že inlajši poCaii s to
panogo kmetijske obrti. V nekaterih
družinah so gojitev pa sploh ni
opustila. Pripomniti moramo tudi,
da plačujejo ma Tirolskem bodo-
io letošnjo   galeto z nad 25 L za kg.
Predpogoj gojitve sviloprejke so
seveda nas ad i murvinili droves, ka-
terih pa je zelo malo več. Torej mo-
ramo skrbeti predvsem za nove na-
»ade. Pri tem moramo računati s
tern, da potrobujoino 1000 kg. nmrvi-
noga listja za okoli GO kg. bub. Kdor
«© bočci baviti z gojitvijo svdloprejke,
inu svetujemo. da si naroči «Gospo-
darski list» ker bo v prihodnijili šte-
Trilkali obdcJano oelot-no vprašanje.
Ravnotako j« nujno potrebno že da-
nee luapraviti niacrt za drutgo leto,
ker za lctos je že prepozno-
Ixrozna cena na moko v Jugoslaviji
je znižania in znaša odslej za pšonič-
no moko le GO dinarjev. za ostale mo-
ke pa 40 dinarjev za 100 kilogramov.
Stanje papirnatrga denarja v Nem-
ciji jo znasalo dne 23.  marca 4.955.0
miljard mark;  medtem  ko je bilo šc
3. januarja t. 1.  samo  i.330.i  m.iljan
mark v prometu.
Valuta.
Dne i4. aprila    »i dobil »a trzask
borzi:
za  100    avsir.    kro»  a.75  do    3.10
cent.
za 100 dinarjev 20.75 do 21.25 Ijr;
za 1 amerikanski dolar 19.90 do 20
il-Lr;
za pfund sterling 93.30 do 93.55 lir.
DMROV1.
Dobrodclnost. — SI. županstvo Crni
vrh 30 L, Prvo slatbno društvo v
Renčah 200 L. si. županstvo vSv. Mi-
liael 40 L.
©d naših
vrlih gospodinj
je octHsno, da se pri nag uporablja
domač izdelek- kakor se «Pekatete».
So najcenejšc ker se zelo nakuhajo.
Mala sloven&ka družina išče poštc
no služkinjo. Naslov pove uprava
«Gori.ške Straže».
POHIŠTVO po jako nizki ceuii je na
prodaj:  Gregorig-Podgora.
ŽENITNA PONUDBA
42 letni vdovec, trgovee in posestnik
želi znanja v srrho žonitve a vdovo
brez otrok in z nekaj premoženjem.
Tajnost zajamčena. Pisma je na
sloviti na port reel Via Oesare Bat.
tisti^ Trieste, pod šifro «Jupiter».
MED. UNIV.
dr. Rado Sfiligoi
se Je preselll
v Via Mameil (Via Scuole) it. 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgijo,
porodnistvo in ženske bolezni
od 9-11 in 2-3.
PODRUŽNIGH
Wi\m\\ MM banke i C»iiti
.«
Corso Verdi   „Trgovski   Dom4
Telefon it. 50.   -------------   Brzojavni naslor: I^ubljanaka  baaka.
Delniška   glavnica
in reserve:
80 MILJONOV
6ENTRALA:
LJUBLJANA
Re»erva BHS
kron
64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo/ Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V,V* Na daljšo odpored
|vezane vloge po dogovoru.
Nakup  in  prodaja  vsakovrstnega tujega denarja.   —
Izyrsuie vse v bančno stroko spadajoče posle
najkalantneje.
t
Uprava „Goriške Straže" naznanja vsem prijateljem in
znancem žalostno vest, da je njena pridna in zalučna uprav-
nica gospodična
AMALIJA   STROSSAR
po dolgem bolehanju v sredo dne 11. t. mes. ob 5. uri. po-
poldne v 46. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti
za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predage pokojnice se je vrsil v petek ob 2. uri
pop. na domačem pokopališči.
Gorioa, dne 15. aprlla 1923.                        Uprava „GoriSke 8tražeu.    .
Harmonije, hlavirje, violine, man-
doline, kitare, strune, sploh —vse mu-
zikalicne polrebščine. Lastna. izdelo-
valnice harmonijeu orgelj, strun zn
klavirje, klavirje, brde, tamburice.
Uglasenje in. popravila cerkvenih or-
Oelj, klavirjev i. t. d. ceno in z garav-
rijo izvrsuje in dobavlja 'vrdka IV.
KACIN GO RICA  Via Carlo Favetti <>.
Nova stavbena zadruga v. z. z o. z.
v St. Perm pri Gorici nazmanja, da
b<> imela svoj drugi red/ni občrii zbor
dne 20. aprdLa 1923. ob 6. uri zve-čer
v zadružni pisarni.                Odbor.
Ivan CotU
kaimioseiki mojster
SOVODNJE pri GORICI
se priporoča cenj. občinstvu za
izdelavo nagrobnih spomenikov i«
drugih v to stroko spadajočih del.
Na prodaj je- im Koritnici jtri (iraho-
vem hiša z gospodarskim poslopjcm
in zemlji&čem, ma katorern »o lahko
redila dve kravi. Nabančna ]K>ja»niIa
daje lastnik Ivan Šorli na KoriUiie»
at- 81 p. GraJioTo.
FEliBEHBflU|W & KOÜICH
(prej H«dzet & Korltnik)
Gopiea - Corso Vepdi štev. 7 - Gomea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga
pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega
blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebičin
^„z^^^:  za krojače in šivile.   —==—=«
NA   DROBNO!                                                              HA   DEBELO!
RESTAVRACIJA
PRI
„Treh Kronah"
v Gorici, Via Carducci,
ki je vsem znana po svoji
vzorni postrežbi, izvrstni ku-
hinji in imenitnih domačih
vinih,  je   ravnokar prej el a
oni izvrstini teran,
po katerem je obcinstvo
že toliko krat povpraševalo.
Kmetje in meščani, sezite
po plemeniti kaplii!
Lastnik: Anton Malnit