Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Občni zbor ,,Marodne šole". (V 4. dan septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v čitalničini dvorani.) Zbralo se je 40-50 udov ,,JNarodne šole", iri prvosednik, gosp. Feliks Stegnar, začne zbor, ter navzoče pozdravi in tako-le nagovori: nSlavna gospoda! Po društvenih pravilih, iu sicer po §. 10. imamo piavico sklepati, ako je 10 članov navzočih. Veselo konštatiram, da je obilno člauov navzočih, kakor jih v 10 letih še uikoli ni bilo; torej se danes lehko marsikaj posvetujemo o našem narodnem šolstvu. Dovolite, da se nekoliko oziraru na preteklost! BNaiodna šola" obstoji že 10 let, in v tem času vidimo, kako je ona svojo dolžnost izpolnjevala, in kakšen vspeh imela. Dovolite, ker je poročilo bolj obširno, da ga berem. Početek ,,Narodnc šole" datira se še iz Idrije. Ko je nova splošna šolska postava leta 1869. v veljavo stopila, vzlasti pa, ko je novi učni red od dne 20. avgusta 1870. 1. vcliko prevstrojbo našega Ijudskega šolstva učinil, videlo se je vsakemu naprednerau učitelju, da bode trebalo še innogiai težavara v okom priti, predno bodo zakouite učae določbe postale meso ia kri. Vzlic postavam, katerim je bil glavni namen splošni napredek v šolstvu iu povzdiga narodne izomike, morali sino učitelji poprijeti se novih razširjenih načel in z dobro voljo, vztrajnostjo in z vzgledom delati na to, da se prej ko prej to vživotvori, kar je bilo v postavah dobrega, koristnega in plodovitega. A tudi v slovenskcni narodu trebalo je buditi veselje do novodobne šole. Učitelja vnemati za njegov važen in z novimi bremeni obtovoren poklic, podajati niu sredstev za izobraževanje in polajšanje njegovega delovanja, in mladini šolo priljubiti ter učenje olajšati in omogočiti ji, te dve nameri smo v vidu imeli, ko smo snovali v Idriji društvo nŠola". Smela in predrzna je bila ta misel, še bolj pa dejansko uresničenje tega važnega podvzetja; ako pomislimo, da je Idrija skoraj na zahodnji meji Kranjske vojvodine, da v Idriji ni imovitega prebivalstva, ki bi se zanimalo za občekoristen, humanitaren zavod, še raanj pa, da bi mu moglo naklanjati kaj podpore, da v Idriji nikdo ni imel posebnega zaupanja, ker ni središče naše domovine, ker delujejo učitelji po Slovenskem manj znani, da tudi v kupčijskem obziru Idrija ni bila za tako podvzetje Bog zna kako ugodna, tedaj moramo pritrditi, da je bila ustanovitev tega društva jako problematična. In vender su je zgodilo, kar je bilo za Idrijo skoro neizvedljivo. Osnovali smo društvo z iiuenom nŠola", ki je imelo važno in težavno nalogo: tnaterijaluo podpirati revno kranjsko ljudsko šolstvo. Osnovatelji smo bili: Gosodje Gr. Žerjov, zdaj c. k. sodnik Ložkega okraja; St. Lapajne, trgovec; Iv. Lapajne, zdaj ravnatelj meščanske šole v Krškem; Iv. Rupnik, zdaj učitelj Črnomeljski, in jaz. Začasni blagajnik je bil Iv. Lapajne. V dan 24. julija 1871. leta prijavili smo prvi poziv do učiteljev, ter v obče prosili podpore. Ob jednem smo razglasili društvena pravila, katera je slavna vlada z odlokom dne 15. julija, štev. 4691. potrdila. Osnovalni odbor je takoj mej soboj nabral in vložil 65 gold. v društveno blagajnico. In s temi novci se je delovanje pričelo. V dan 28. septembra 1871. 1. bil je prvi občni zbor v Ljubljani, sklican po osnovalnein odboru ob istem času, ko sta vdovsko in učiteljsko društvo zborovali. Dnevni red je bil navaden. — Zbralo se je okoli 40 članov. Počastila sta zbor se svojo navzočnostjo milostljivi gosp. stolni prošt, zdaj knezoškof dr. Kr. Pogačar in ravnatelj učiteljišča, gosp. Bl. Hrovath. — Blagajnik in tajnik je bil g. Lapajne, ki je neumorno delal na to, da se društveni namen doseže. Nagibala so ga od vseh krajev dohajoča poročila v pomanjkljivem stanji Ijudskih šol. Tem nedostatkom v okom priti, kazala se je velika potreba po osnovi podpornega društva. Mislilo se je, da bode to društvo v Ljubljani stolovalo; a takrat se tu bivajoče učiteljstvo ni moglo navdušiti za ta zavod, kojega oskrbovanje se ve da, je dalo premnogo posla. Ker je bila inicijativa uže storjena, zato nismo hoteli opustiti osnove, in v dan 1. avgusta smo delovanje pričeli. Razglasila so se pravila in razposlala vabila, katerih je bilo tiskauih 300 iztisov. Obrnili smo se do slav. dež. šol. sveta in okrajnib šol. svetovalstev s prošnjo, naj bi društvo podpirali. Isto tako smo tudi pri kr. š. svetih trkali, nagovorili nekatere nadzornike in učitelje, naj bodo društveni poverjeuiki, kar so blagovoljno prevzeli priznavajoč blagotvorni namen tega društva. Od ,,Matice Slovenske" izprosili smo 200 iztisov ,,Štirji letui časi"; ki so se po sl. dež. šolskem svetu razdelili ljudskiin šolam. Tudi kmetijska družba je na našo prošnjo 20 iztisov ^Nauk o umni živinoreji" podelila ljudskim šolam. Družba sv. Mohora je darovala 60 knjig. S prva je društvo nŠola" štela le malo udov, kakor tudi v Idriji to ni drugače moglo biti. 17 je bilo pravih članov in 20 podpornih ter dobrotnikov. Mej podpornimi udi je bil tudi nj. vzvišenost, preblagorodni gospod baron Konrad pl. Eibisfeld, zdanji minister za uk in bogočastje. Bil je takrat c. kr. namestnik v Lincu, ter je pismeno naznanil društvu svoje priznanje o namenu ,,Šolea. Prvo leto bilo je 86 gold. dohodkov, stroškov pa 49 gold. 65 kr. Za drugo leto je ostalo 36 gold. 65 kr. gotovine. Zaključil se je zbor s priobčenjem programa o delavnosti prihodnjega leta in s pozivom, naj bi slavno učiteljstvo budilo in negovalo ljubezen do društva na korist domačega šolstva, ki je bilo takrat še v marsičem pomanjkljivo. V odbor so bili voljeni: Lov. Urbas, c. kr. fabriški oskrbnik; Štef. Lapajne, trgovec; Ivan Rupnik, učitelj; Ant. Levstik, učitelj, in Jožef Čerin, nadučitelj v Žireh, kateri so meni izročili častno mesto predsedništva. Ob jednem so se imenovali poverjeniki raznim šolskim okrajem. Bilo jih je 11. To je slika prvodobnega »Šolinega" dela površno načrtana. Naj tu še pristavim, da je isto leto g. Lapajne ostavil Idrijo ter šel v Ljutomer. Kako je ,,Šola" delovala leta 1872., to je odbor objavil v BTov." o veliki noči istega leta. Zabileženih je bilo takrat 13 pravih člauov, ki so vložili 42 gold. 50 kr., podpornih 16, ki so naklonili društvu 40 gold. in 30 dobrotnikov, ki so darovali 92 gold. 85 kr. Do takrat se je potrosilo 157 gold. 35 ki\, in v blagajnici je bilo 19 gold. To leto se je za šolstvo mnogo več storilo, ker se je obilo šol. blaga razdelilo, vzlasti pa knjig okoli 160. Isto leto je g. profesor Krašan iz Kranja podaril nŠoli" 3 slov. Globuse, vredne 16 gold. Ko je delokrog društva »Šola" začel ugodno širiti se, gojila se je misel, da se nŠola" premesti v Ljubljano. Pri prvem splošnem zboru nSlov. učit. društva" 1. 1872. se je sklenilo, da se nova pravila osnujejo, da se društvo prekrsti v MNiivodno šolo" in da inu bode sedež odsihdob Ljubljana. (Dalje pride.)