f~f+++++4~M~f+4 + 4  ♦ ■

• 4
4


Za Edinost Pravice in Svobodo

J J

U BOJ
JUNAŠKA
KRI!

ŠTEV. No. 7.

WASHINGTON, D. C. MAY 25, 1917.

LETO, VOL. L

JUGOSLOVANI

IN AM ERIKA

Dr. Hmkovie je poslal Jugoslovanski Kancelariji naslednji do¬
pis:

Pariz 23. aprila 1917.

Povodom vstopa Zdr. držav v vojno je odpremil Jugoslovanski
Odbor predsedniku Wilsonu pozdravno adreso, katero ste gotovo či-
tali. Danes je sprejel tukajšnji ameriški poslanik g. AVilliam G. Sharp
odposlanstvo našega Odbora, sestoječega iz predsednika dr. Grego¬
rina in mene. Ker gospod poslanik ne govori francoski, jaz pa pfecej
obvladam angleščino, je pripadla meni častna naloga, da tolmačim
pred gospodom poslaniko naša čustva, želje in nade.

Nagovoril sem g. poslanika sledeče:

■‘Vaša Ekscelenca.

Jugoslovanski Odbor je presrečen, da ima priliko, izraziti s po¬
sredovanjem Vaše Eks. Vašemu velikemu narodu čut neizrekljive¬
ga občudovanja in globoke hvaležnosti, katera je bila izzvana v srcih
Jugoslovanov ob vstopu Zdr. držav v vojno na strani zaveznikov v
njihovi borbi za pravice in svobodo sveta.

Jugoslovane iz Avstro-Ogrske — Hrvate, Slovence in Srbe —
katere predstavlja naš Odbor, vežejo stare vezi na Zdr. države. Okoli
en milijon našega naroda, prisiljen po strašnem tlačenju in gospo¬
darskem izkoriščevanju, da zapusti svoja ognjišča, je našel v Zdr.
državah ne samo svojo prehrano, temveč tudi šolo svobode. Mnogi
so postali lojalni ameriški državljani, oni pa, ki so se povrnili na
svoje domove; so ponesli s seboj med svoje sorojake zvišene prin¬
cipe demokracije in svobode, katere so videli uresničene na\ sijajen
način onostran Atlantika.

In tako so prevzeli Jugoslovani še pred to vojno na sebe težak
dolg — tako materijalne, kakor mobalfcie narave .— naprjtm močni
republiki.

Vojna je samo pomnožila razloge naše brezmejne hvaležnosti.
Naši rojaki, delajoč v Vaših tovarnah muniejie, so pomagali zavezni¬
ški stvari, ki je tudi njihova, medtem ko je velikodušna Amerika nu¬
dila istočasno neprecenljivo sanitarno pomoč in podpirala naše he-
romske, toda nesrečne brate iz brbije.

Vojna, katero je naprtila Avstro-Ogrska Srbiji, je v resnici voj¬
na za iztrebljenje celega našega plemena, tako onega v Srbiji, kakor
tudi Jugoslovanov v Avstro-Ogrski. Naše skupne izgube v tej vojni
bodo znašale nič manj kot dva milijona ljudij.

Zakaj ti progoni? Ker hočejo Jugoslovani vreči s sebe avstro-
ogrsko suženjstvo,• ker žele, da se ujedinijo s svojimi brati iz Srbije
in čmegore v neodvisno demokratsko nacijonalno- državo; in kone-
čno, ker zahtevajo, spremenivši glasovito Monroe- doktrino, Balkan
za balkanske narode — proti pangermanskemu prodiranju na vzhod.

Danes oznanjajo vzvišene izjave prvega ameriškega državljana
celemu svetu, da imajo mali narodi pravico do svobode in neodvisno¬
sti. Svete sanje in nacijonalne aspiracije Jugoslovanov, za katere so
skozi stoletja prelivali svojo kri v potokih, se imajo sedaj uresničiti
— hvala predvsem ameriški demokraciji, katera je z njimi z dosedaj
nepresegljivim sočutjem

Ko bodo vzšli slavni dnevi našega odkupljenja, ko bodo naša
srca radost :  prekipevala, bodo poletele misli celega našega naroda z
neizmerno hvaležnostjo do naših ljubljenih maščevalcev onstran mor¬
ja.

V svojem odgovoru je povdaril g. poslanik popolnoma altrui¬
stične razloge, zaradi katerih je stopila Amerika v vojno. Ona še ne
bori proti nemškemu narodu, zavedenemu po pangermanskih težnjah
pruskih plemičev, ki predstavljajo militarizem, ki je toli nevaren za
celo človeštvo. Ta pangermanski militarizem je podoben steklemu, psu
ki upropastuje vse okoli sebe. Zato ga je treba brez milosti pobiti,

kakor se ubije stekel pes (“like a mad dog ).

Ko se je obrnil pogovor na jugoslovansko vprašanje, glede ka¬
terega je prosil g. poslanik za razne podatke, sem se dotaknil naših
odnošajev napram Italiji.

NAŠA ZEMLJA OSTANE NAŠA

“Znano Vam # je, g. poslanik, dogovor, kateri je bil napravljen z
Italijo na našo škodo. Francoska je morala prestati tedaj prvi naj¬
strašnejši naval Nemčije. Vzdržala ga je z neizmernim junaštvom,
toda z nepopisnimi žrtvami. Anglija še m imela vojske. Rusija je bi a
nrepravlieoa z germanofilsko birokracijo. Ni čuda tedaj, da so se
vse tri vlasti trudile, da pridobe za svoje zaveznike Italijo v nadi, da
bo ona odločila vojno. Toda Italija jih je uiovda. Srbije niso vpra¬
šali, mi pa, seveda, nismo imeli besede. Ko smo zaječali boli, da p
rahljajo deli našega ozemlja za drobiž, s katerim so velike vlasti po-

ravnale svoje račune,

” aS  “Združene države so stopile v vojno prostih, rok’’, prefcmil me
je g poslanik. “One niso vezane na ničesar. One so prostovoljno prev¬
zele ogromne žrtve, katere bode zahtevala od njih ta vojna, zato da
stvorijo predpogoje za trajen mir, ki pa je nemogoč ako ne bo osno¬
van na pravično^. Amerika je P n tem naravna -^mca mahh na.
rodov in ne bo dopustila nikakoršne nepravičnosti proti komurkol,

kajti vsaka nepravičnost bi mogla ^^^tetoTbod^io dopri-
člcveštvo in bi bile zastonj vse ogro ’ mSI KOMURKOLI,

■Y„u “ not be robbed- * rekel cejeno. Največ* ™

vem je v sami oseki predsedniim Vilsom, ^ - je

StikoTet£!'da »Coevsem nesrečam. Vse «« i» <>*

tovori v imenu velikega naroda sto

sednika Wilsona, da bo igral ulogo razsodnika na bodočem! mirovnem
kongresu. On ne bo trpel krivice. ’ ’

Ta odločni odgovor g. poslanika me je osrčil, da ohranim nje¬
govo pozornost še dalje pri našem sporu z Italijo.

“Vidite g. poslanik, moj prijatelj tu, g. Gregorin, je mestni po¬
slanec tržaški in poslanec Krasa v državnem zboru na Dunaju. On
je zastopnik krajev, kjer se sedaj vodi vojna in katere osvajajo sedaj
Italijani. Ti kraji pa so popolnoma slovenski, jugoslovanski. Da za¬
vedejo javnost, prevajajo Italijani čisto slovenska topografska imena
na svoj jezik, in figurirajo na ta način v vojnih poročilih italijan¬
ska imena, ki so domačemu prebivalstvu kraškega okraja, absolutno
nepoznana. Kako vstrajno nadaljujejo s takim zavajanjem, priča
dejstvo, da je kraljevsko geografsko društvo v Rimu ustanovilo po¬
seben odsek, ki ima nalogo, da prevaja slovenska imena krajev v ita¬
lijanščino. Ti prevodi niso sem pa tja brez komične primesi. Tako so
prevedli Krni Vrb v Monte Nero, misleč, da gre za Črni Vrh.’’

G. poslanik se je nasmehnil.

— “Kako stojite z Rusijo?” me je naglo vprašal.

— “Car je bil naš iskreni prijatelj, in vsled tega nas je prevrat
v Rusiji v začetku pretresel. Pozneje pa nas dogodki niso samo umi¬
rili, temveč nas navdali tudi z neizmerno radostjo. Ruski narod nam
je po svojih pooblaščenih državnikih naznanil, da smatra močno Ju¬
goslavijo za enega pogojev za evropski mir. Izgubili smo chrja, dobili
pa smo Rusijo.”

— “Kako pa je z Bolgarijo?”

— “Bolgarija, g. poslanik, ni samo izvršila gnjusnega verolom-
stva, ni se samo strašno pregrešila nad Slovanstvom, ona je temveč
nčinila gotovo samoubojstvo. Po vesteh, katere smo prejeli, ni Bolga¬
rija danes vazalka, temveč pokrajina Nemčije. Železnice, policija,
vse je v nemških rokah. Mnogi bolgarski patrioti so internirani, mno-

igi deportirani v Avstrijo ali v Nemčijo. Stanje je neznosno. Vse vre
in pri prvem porazu bi moglo prekipeti. Vseeno pa ne razločujem nVt-
roda od vladarja. Ne delim Vašega in g. predsednika mišljenja, da
je treba razločevati nemški narod od njegovih voditeljev. Tako v
Nemčiji, kakor v Bolgariji je narod popolnoma otrovan s pangerma-
uizmom, oziroma z bolgarsko megalomanijo, toda je solidaren s svojo
zločinsko dinastijo. In vsled tega morajo nositi Bolgari posledice
svoje, strašne blodnje. Koburga bo odnesel vihar, toda tudi Bolgari
morajo biti ostro kaznovani.”

— “And they will be punished” (iii kaznovani bodo)! — me je
prePi. J g, poslanik.

— “Ko se bodo kazni zavedli — sem nadaljeval jaz — bodo po¬
stali gibkejši; tedaj bo mogoče z njimi govoriti. Tedaj se smemo na
dejati sporazuma. Do tega namreč mora priti. Balkan je predpisan
za Jugoslavijo in za Bolgarsko. Nadejam se, da bo Bolgarija lahko
stopila z nami v federativne odnošaje.”

Konečno sem izjavil g. poslaniku kako smo Jugoslovani ponosni
na to, da so naši rojaki v Ameriki v veliki meri pripomogli do izvo¬
litve g. Wi!sona, da so s svojimi glasovi celo odločili njegovo izvo¬
litev.

— “I know it”, je ljubeznjivo potrdil g. poslanik. “Za časa:
volitev sem bil v Ameriki in vem, kaj so vaši ljudje, zlasti oni v Cle¬
velandu, storili za izvolitev g. AVilsona.”

Potem, ko smo izročili g. poslaniku v angleškem prevodu našo v
francoščini izdelano adreso g. predsedniku AVilsonu, je g. poslanik
obljubil, da bo vsebino našega razgovora brzojavno sporočil predsed¬
niku Wilsonu.

S tem je bila naša konferenca zaključena.

Zanimivo je, da italijanski vojvoda niti ne poskuša braniti itali¬
janske pretenzije, temveč da se samo jezi, ker se govori o konvenciji,
c kateri bi najraje, da bi je nihče ne omenil. Vsled tega je izjava ameri
škega poslanika zanj prekršitev diplomatskega takta. — Kar pa se
tiče njegove izjave, da bo množina doprinešenih žrtev merilo na bo¬
doči mirovni konferenci, tudi mi ne zahtevamo druzega merila, ker
smo prepričani, da smo dosedaj storili veliko več za zavezniško stvar,
kakor pa vsi Italijani skupaj.

nam zavezali jezike, češ, da se ne bore za

KAJ ZNAČI JUGOSLAVIJA

♦ ♦ + ++ +■+ + » + +++++» + + + + » » ++♦■»++■++ ♦♦»++♦♦■»♦♦♦♦♦ »♦ + 4**»* _

n nesrečam. • —

milijonov duš, predistinira pred-

Italijani se ljutlijo

Razgovor, katerega so imeli člani Jugoslovanskega Odbora z ame¬
riškim poslanikom v Parizu, g. Sharpom, in poslanikova izjava, da
ne bo Amerika dopustila, da bi katerikoli naših grabežljivih sosedov
ali kedorkoli sploh ugrabil le pest našega ozemlja, je naravno izzval
veliko nezadovolnost pri Italijanih, ki hlepe po našem ozemlju. To
ogorčenje napram pravičnemu ameriškemu poslaniku bo vsekakor še
ostrejše izraženo in gotovo nam ne bo treba dolgo čakati na njihove
prazne proteste. Takoj drugi dan potem, ko je bil razgovor s posla¬
nikom priobčen v francoskih listih, je poslal italijanski vojvoda de
Camastra pariškemu “LTitransingente” pismo, v katerem pravi
med občnimi frazami o diplomatskem taktu sledeče:

“G Sharp, ki goji očetovska čustva do Jugoslovanov, je, odprl
svoje srce njihovim delegatom Nočemo razpravljati, še manj pa kri¬
tizirati osebne simpatije ameriškega poslanika; ali dosedaj še nismo
čuli v Evropi o sličnem preziranju takta, ki je tako nasprotno “kari-
jeri”. Toda naj že bo kakorkoli, ali iznenadeni smo slišati zastopni¬
ka “teh dobrodošlih”, četudi “naposled stopivših” v zvezo zavezni¬
kov, kako se brutalno (naj se mi oprosti ta izraz) razpravljajo vpra¬
šanja, katerim nasproti je stara evropska diplomacija vedno ohranila
najbolj smotreno diskrecijo, in da daje osebna obetanja, katera se
morejo uresničiti le tedaj, ako bodo pristali na to vsi zainteresovani
krogi

G. Sharpe je zatrdil delegatom, da ne bo Amerika.'dopustila, da
bi “kedorkoli” ugrabil le del njihovega ozemlja, in je podkrepil ta
obečanja še z besedami: “You will not be robbed!”

Aii ne misli g. Sharp, da je zašel z besedo “kedorkoli” na deli¬
katno polje, katero je prihranjeno za .bodočo mirovno konferenco?...
(Pet vrst zaplenjenih.)

Kar tiče energičnega izraza, s katerim je povdaril svojo izjavo,
se mi zdi popolnoma nepravičen napram plemenitim aspiracijam, ka¬
tere so gojili in obožavali skozi stoletja najizobraženejši duhovi, za¬
čenši od najstarejših prosvitljenih narodov.”

Svojo izjavo zaključuje italijanski vojvoda z nado, da bo bodoča
mirovna, konferenca upoštevala prelito kri za sveto stvar, za katero
se zavezniki bore ni da bo tudi vedela po zaslugi ceniti doprinešene
žrtve vsakogar.

V sedanji vojni se pojavlja Jugoslavija ne samo kot nov politič¬
ni pojem, temveč tudi kot nova realna sila. Po nadčloveških naporih
Srbije, po ueslišanih vspebih srbskega orožja, po strašnih mukah srb¬
skega naroda se je pričelo zlasti s strani nasprotnikov in sovražnikov
govoriti o — Veliki Srbiji kot o nečem prostem, o nečem naravnem.

Ne, mi nočemo Velike Srbije, mi hočemo Veliko Jugoslavijo, se
je glasil odgovor iz Srbije. In to je v začetku vznemirilo svet. To je
bilo narazumljivo tako za naše prijatelje, kakor za naše nasprotnike.
Ko se je leta 1915 pojavila v Petrogradu knjiga g. M. Cemoviča (se¬
daj jugoslovanski, konzul kraljevine Srbije v Odesi, Rusija)
“Sedanji jugoslovanski problem”, so proglasili celo najizobraženej¬
ši in najpoučenejši slovanski krogi idejo Jugoslavije za utopijo. Pi¬
satelj te knjige je moral na ueki seji, katere so se udeležile pretežno
Rusi, ki najbolje poznajo jugoslovansko vprašanje, poklicati na po-
noč g. Supila, da pojasni našim prijateljem, da Jugoslavija ni utopi¬
ja, da je or: a temveč politični program naroda s stremi imeni. Za one
slovanske kroge je bilo veliko presenečenje, da govori katoliški Hr¬
vat ravno isto o Jugoslaviji, kakor pravoslavni Srb.

Za širo slovansko javnost je Jugoslavija še sedaj uganjka. Dosti¬
krat slišimo naivno jadikovanje: Kaj, da ne bo izginilo ime Slovenije,
Ilrvatske in Srbije? Mi, ki vemo, kaj znači Jugoslavija, bi najraje
prasnili v smeh pri takih naivnih vprašanjih. Za nas znači besedai
Jugoslavija dvoje: v njej je vsebovana politična ideologija našega
troimenega naroda, in on aje danes, v veliki borbi narodov naš po¬
litični program.

Zanimivo je, da ne moti naših prijateljev Francozov in Angležov
ta naš politični prog; anasprotno, njim je jasno, zakaj se je srbska
vlada že pretvorila v jugoslovansko. To je vlada, katera zahteva uje¬
dinjenje, osvobojen je Slovencev, Hrvatov in Srbov. Oni razumejo, da
znači Jugoslavija osvobojenje in ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in
Si’bov, in osnovanje močne države. Samo politični otroci morejo
misliti, da-more naš veliki in svetli ideal Jugoslavija otemniti naša
stara narodna imena — Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo. Jugoslavija kot
politični program znači ujedinjenje celokupnega plemena: ona vse¬
buje idejo našega narodnega edinstva. Kedor je zaveden in prepričan
Jugoslovan, se ne bo brigal za to, kakšnega imena se poslužujemo, da
označimo naše politično in narodno edinstvo. Za nas znači Jugosla¬
vijo ujedinjeno Slovenijo, ujedinjeno Hrvatsko, ujedinjeno Srbijo.
, Vseeno je toraj, kako se zo.ve ta ujedinjena država, bodisi Jugosla¬
vija, ali kako drugače, kajti dobro nam je znano, da ni ne sreče, ni
rešitve za nas brez narodnega ujedinjenja. Za nas je jasno, da ne more
biti ne Velike Srbije, ne Velike Ilrvatske, ne Velike Slovenije — brez
Velike Jugoslavije. Vse, kar je slovensko, vse, kar je Hrvatsko ali
Srbsko, vse, kar je naše, narodno, ima cveteti, se ima razvijati, a bo
zadobilo moč v naši bodoči skupni državi.

Zapomniti si je toraj treba, da razumemo mi zavedni Jugoslova-
in Srbije ir da ne pripisujemo nikakega pomena besedi, ki označuje
ni pod besedo Jugoslavija politično ujedinjenje Slovenije, Ilrvatske
to ujedinjenje. Ime Jugoslavija nam je drago, ali dražja* nam je
sveta ideja ujedinjenja, pa imenujte našo bodočo državo, kakorkloi
hočete, samo da bodo srečne in slavne: Slovenija, Hrvatska in Srbija

To povdarjamo zaradi tega, da spravimo na pravo pot in do pra¬
vega mišljenja posameznike, ki mislijo, dal znači naš vzvišeni ideal
Jugoslavija uničenje dragih nam imen: Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Naš ideal obstoja tudi zaradi tega, da bode Slovenec ostal Slovenec,
Hrvat ostal Hrvat in Srb ostal Srb in da bodo vsi trije nastopili skup¬
no in v bratskem objemu pot napredka. Naša Jugoslavija je tudi ono,
kar vi vsi hočete: Velika Slovenija, Velika Hrvatska, Velika Srbija v
skupni državi. Naš ideal osnovanja jugoslovanske države Jugoslavije
vzemite nazrianje, kakor hočete, imenujte naše ujedinjene zemlje z
dolgim imenikom naših pokrajin: Ujedinjena Slovenija, Srbija, Hr¬
vatska, Srbija, Bosna, Dalmacija, Slavonija, Banat, Krajina, itd., na-
štejte v imenu našega narodnega ujedinjenja vsa imena vasi in mest,
vse to ne nasprotuje našemu idealu Jugoslaviji. Naša Jugoslavija je
nebesni svod, pod katerim naj zasije novo solnce svobode in sreče za
ves naš troimeni narod in vsako ime: Slovenec, Hrvat in Srb bo zado¬
bilo svoj novi sijaj; vsaka naša vas, vsako mesto, vsaka oblast bo za¬
čela, živeti v ozračju polne svobode, brez katere ni ne osebne, ni naro¬
dne sreče.

• + »♦♦♦♦ ♦»♦♦♦♦ ♦♦♦♦»♦  + + »♦ ♦♦ ++♦+♦+++♦»♦+♦♦ + + »♦»♦♦♦

Sedaj, ko je postala konskrip-
cijska predloga postava, opozarja¬
mo rojake na proglas predsednika,

osebah, naj vsakdo pazno prečita
ta proglas, ker se morajo registri¬
rati tako državljani, kakor tudi
nedržavljani. Predsednikova pro-
.klamacija se glasi:

Potem ko je kongres sprejel po¬
stavo in jo je predsednik dne 18.

.katerega je izdal, ko je podpisal ]na ja 1917 potrdil, poživljam jaz,
j predlogo, in v katerem določuje Woodrow Wilson, predsednik Zdr.
|5. junij, kot dan, ko se bodo morali držav, governerje raznih držav in
Iregistrirati vsi možki od 21. do 31 teritorijev, komisijski svet distri-
jleta starosti. Ker so določene stro- kta Columbia in vse okrajev in
jge kazni za vsakega, ki bi se ne občin, da izpolnijo dolžnosti, ki so

javil tega dne pri za to določenih predpisane po tej postavi, in sicer bodo izbrali

na način, kakor jim bode s tem
dnem določen.

Istočasni tudi proglašam in po¬
zivam vse osebe, katerih se tiče
omenjena postava glede registri¬
ranja dne 5. junija med sedmo uro
zjutraj in sedmo uro zvečer v re¬
gistracijskih krajih in okrajih,
kjer prebivajo.

Vsi oni, ki bodo dosegli tega
določenega dne 21. leto svoje sta¬
rosti, in vsi oni, ki ne bode tega
dne še stari 31 let, se morajo regi¬
strirati.

Izvzeti so samo častniki in re-
krutacijski uradniki redne arma¬
de, mornarice in mornariškega
zbora ter narodne straže in mor-
narične milice, ako je ta v zvezni
službi, kakor tudi častniki rezer¬
vnega zbora in člani rezervnega
rekrutacijskega zbor#, ako so v
aktivni službi.

Opozarjam one, ki ne morejo
zaradi bolezni osebno priti k regi¬
straciji, da se 5. junija ali pa že
prej obrnejo na okrajnega doti-
čnega okraja za navodila, kako se
morejo registrirati potom kakega
zveznega agenta.

Oni, ki ne bodo 5. junija v okra¬
ju, kjer navadno prebivajo, se mo¬
rejo registrirati tudi potom pšote,
toda njihove registracijske karte
morajo dospeti v dotični kraj do 5.
junija. Vse take osebe se naj in¬
formirajo pri okrajnem klerku do-
tičnega okraja, kjer se slučajno
nahajajo, kako se morejo registri¬
rati potom pošte.

u slučaju, da se take no
morejo vsled bolezni ali zaradi od¬
sotnosti osebno registrirati, se naj
obrnejo za pojasnila v mestih, ki
štejejo nad 30.000 prebivalcev, na
mestnega klerka v onem mestu, v
katerem se nahajajo.

Sila, proti kateri smo poklicani,
je skušala usiliti svojo voljo cele¬
mu svetu šiloma. Zaradi tega se je
vedno bolj oboroževala, dokler ni
popolnoma izpremenila oblike se¬
danje vojne. Dosedaj smo računali
z armadami, sedaj pa ni več armad,
temveč stoje sedaj celi narodi obo¬
roženi na braniku.

Možje, ki obdelujejo polje, in
možje, ki delajo v tovarnah za mu-
nicijo, so ravno tako člani armade,
kakor oni, ki se bore na bjonem
polju pod zastavami. In tako mora
biti tudi pri nas.

Ne nabiramo armad, nabiramo
temveč ves narod in vežbamo za
vojno. Vsled tega se mora naš na¬
rod tesnejše združiti proti skupne¬
mu sovražniku, kar pa se ne more
zgoditi, ako zasleduje vsak mož
svoj privatni cilj. Narod potrebu¬
je vseh mož, ne potrebuje pa vsah
tam, kjer bi njega najbolj veselilo,
pač pa pri delu za skupno stvar,
ki se tiče splošnosti. Dober strelec
bi morda rad vihtel težko kladivo
in izdeloval velike topove, dober
in izurjen strojevodja pa bi morda
rad odšel na bojno polje.

To ni pravilno, to ni dobro za
skupni cilj naroda. Dober strelec
mora iti na bojno polje, dober stro¬
jevodja pa mora ostati pri svojem
delu.

Ves narod mora tvoriti eno samo
skupino, v kateri mora prevzeti
vsakdo ono delo, za katero je naj¬
bolj sposoben.

Z ozirom na to je kongres do¬
ločil, da se narod potoni izbora
izvežba za vojno, in sicer tako, da
bo vsakdo prideljen oni službi, v
kateri bo najlažje in -najboljše
najboljše lahno služil celokupnosti.

Rojaki, zapomnite si, da se mora
5. junija registrirati vsak možki
v predpisani starosti, akotudi ni
državljan Zdr. držav. Tej dolžno¬
sti je podvrženi)] kakih deset mi¬
lijonov možkih, izmed katerih

za sedaj pol milijona

SLOVENSKI SVET

SLOVENSKI SVET «

izhaja vsaki Četrtek

.LASTNIK IN IZDAJATELJ “JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET".
WASHINGTON, D. C.

UREDNIK IVAN MOŽINA

Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta 75 centov.

Oglasi po dogovoru. Vsa pisma in naročnina naj se pošilja na
“SLOVENSKI SVET", 932 Southern Building, WASHINGTON, D, C.

SLOVENSKI SVET

(THE SLOVENIAN WORLD)

ISSUED EVERY THURSDAV

OWNED AND PUBLISHED BY THE“SOUTH SLAVIC NATIONAL
COUNCIL", WASHINGTON, D. C. ,

Subscription rates: One year $1.50; Six Months 75 cents.

Address: “SLOVENSKI SVET”, 932 SOUTHERN BUILDING
WASHINGTON, D. C.

^ ... ■

sposobnhi in jih pridelili armadi.
Nihče se naj toraj ne pozabi regi-
strirait določenega dne, ali se, ako
je bolan, jeviti potom pošte, ker
sicer ga bode zadela težka kazen.

Z dobrim vodstvom, požrtvoval¬
nostjo udeležencev in složno delo¬
vanje v borbi za narodno osvobo-
jenje, vse to je pripomoglo, da se
je dosegel krasni materijalni v-
speh, da ne govorimo o moralnem.
Čisti prebitek obeh dni znaša nad
$1000.00, Ki je namenjen fondu

Jugoslovanskega Odbora. Jugoslo¬
vani v Clevelandu so lahko pono¬
sni na svoje delovanje in požrtvo¬
valnost, in želeti je le, da bi se
tudi po drugih naselbinah ravnali
po njihovem vzgledu. Časi so resni
j in treba je, da mi vsi pomagamo
v naši skupni borbi za naše osvo-
bojenje in ujedinjenje. Hvala to-
|raj vsem, ki so kakorkoli pomogli
do lepega vspeha, bodisi gmotno,
bodisi s svojim požrtvovalnim de¬
lovanjem. Poročevalec.

Ujedinjenje Jugoslovanov

V sedanjem času, ko se -odločujejo na bojnih poljih usode naro¬
dov, niso Jugoslovani, živeči v svobodni Ameriki, izpazili popolnoma
ugodne prilike, ki se nam sedaj nudi* da se rešimo težkega jarma, pod
katerim smo ječali toliko stoletij. Namesto, da bi se širše množice
ljudstva združile, da bi s skupnim, enodušnim nastopom zahtevale
pred celim svetom, da se prizna tudi nam Jugoslovanom pravica do
svobode in samoodločevanja, pa mirno, skoro brez zanimanja gledajo,
kake se razvijajo dogodki. Veliko vprašanje je celo, ako bi bili zado¬
voljni in veseli, ako bi dosegli svobodo in neodvisnost brez vsakih
žrtev*kriti navadili so se tako suženjskega jarma, da se niti več ne
zavedajo težkih okov in krutega biča Habsburžanov.

Kakor hitro se je zapoeelo gibanje, da bi se jugoslovanska ple¬
mena strnila, da bi se ujedinila, že so se pojavili, kakor vedno, na¬
sprotniki tega edinega sredstva rešitve Jugoslovanov, ki skušajo v
prid avstro-ogrske monarhije preprečiti, da bi se ujedinjeni Jugoslo¬
vani osvobodili nje jarma in začeli vladati sami sebe. In nič čudnega
ni, da so množice bolj sprejemljive za taka nasprotovanja, kakor pa
za stremljenje rodoljubov, ki se trudijo, zainteresirati cel narod za
borbo za svobodo. Težko je zdramiti množice iz brezbrižnosti, samo-
zabnosti za svoj lasten prid, ker so bile predolgo zasužnjene, predolgo
tlačene in goljufane.

Glavno sredstvo, da še vzbudi pri množicah zanimanje za strem¬
ljenja Jugoslovanov, je podučenje, bodisi potom časopisja in knjig,
bodisi potom javnih shodov in predavanj. Žal pa da ljudske množice
še vedno rajše verujejo onim, ki jih slepe in mamijo z različnimi le¬
pimi, toda neizpeljivimi in še nikdar izpolnjenimi obljubami, kakor
pa onim, ki se bore tudi za njihovo korist, za njihovo srečo in svobo¬
do. To leži v tem, ker ne znajo presoditi, kje je krivica, in kje resnica,
k.jc odkritosrčnost in kje prevara in laž. Ločiti ne znajo cenenih ob¬
ljub in mamljenja od resnčinih dejstev, in tako se raje udajajo brez¬
brižnemu in brezdelavnemu životarjenju, kakor pa da bi morale tudi
samo vsaj nekoliko doprinesti za svojo lastno korist, bodisi s kaltor-
šrickoli žrtvijo, zlasti še, ker se jim v prvem slučaju obeta, da bodo
že “drugi” napravili za nje vse brez njihovega sodelovanja. •

Naravno je tedaj, da se mogi nagibajo raje na ono: stran, kjer
se ne zahteva od njih nikakega sodelovanja, morda tudi nikakih di¬
rektnih žrtev, kakor ja na ono, kjer se jim obeta, da bodo morali
■četudi le neznatno žrtvovati in pomagati borbi za njih osvobojenje.
Spoznali pač še dosedaj niso, da se je treba “bati Danajcev (v tem
slučaju avstrijskih agentov), pa četudi donašajo darove”. Omamiti
so se dali po raznovrstnih obljubah, ker jim ne da njih čut hlapčev¬
stva prepoznati avstrijskih spletk, čemur je največ vzrok njih nepoz-
nanje zgodovine in dejstvo, da niso v stanu, zamisliti si prave, resni¬
čne svobode.

Jugoslovansko gibanje stremi po ujedinjenju celekupnega, troi
menega naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov, v svrho priboritve svo-
liode in popblne neodvisnosti. Ali tu pa se pojavlja med širšimi mno¬
žicami vprašanje, na kak način se hoče izvesti to ujedinjenje Jugo¬
slovanov v eno celoto, povdarjajoč, da bi potem izginila indivi¬
dualnost posameznih rodov. Ravno tega jalovega izgovora se pred¬
vsem poslužujejo nasprotniki, ki hočejo preprečiti ujedinjenje in osvo¬
bojenje Jugoslovanov, češ da se deluje edinole za Veliko Srbijo.

Povdarjali smo že, da obstojajo tri narodno-politične organiza¬
cije, ki imajo namen, vsaka med svojim rodom zbrati pod svoje okri¬
lje vse, ki se zavedajo svojega rodu in ki so pripravljeni, delovati in
pripomoči do osvoditve celokupnega naroda. Te tri organizacije so:
Slovenska Narodna' Zveza za Slovence, Ilrvatski Savez za Hrvate in
Svpska Narodna Odbrana za Srbe. Vse tri imajo isti namen in isti
cilj ter delujejo tudi na podlagi istega načrta. Ne gre se tu za stran¬
karsko delovanje, ne za politične ali verske propagande, temveč edi¬
nole za to, da se združi vse pripadnike istega rodu na narodni po¬
dlagi. Namen tega je, da se s složnim, enodušnim nastopom članov
posameznih organizacij in vseh treh skupaj stori vse, kar se storiti
more, da se pribori celokupnemu narod« svobodna bodočnost.

Z organiziranjem vseh treh jugoslovanskih rodov v posameznih
narodno-političnih organizacijah bi bilo potem zelo olajšano ujedi¬
njenje celokupnega naroda. Ravno to organiziranje pa nam je tudi
jamstvo, da ne bode izginila individualnost posameznih rodov, ker
bo J o organizirana dovolj močna, da se ubranijo vsakemu nasilju in

podjarmljevanju, ako tudi bi ne bila že v naprej zajamčena vsem
popolna enakopravnost.

Treba je toraj složnega, enodušnega nastopa vseh treh rodov, da
bede s tem ves narod pokazal vso svojo čvrsto voljo in slogo in s tem
tudi, da je vreden in zrel .za svobodo. Vsled tega je nad vse potrebno,
da se organizira ves narod, kajti nesloga med nami samimi, zavede-
nost ali nesposobnost more ne samo uničiti edinstvo, temveč tudi našo
svobodo.

Jugoslovani, ki žive v Ameriki, ki imajo proste roke, da morejo
pomagati svoji zatirani domovini, bi morali in morajo učiniti vse,
kar se storiti da, da izrazijo namesto svojih bratov v nesrečni domo¬
vini, katerim je avstro-ogrska tiranija zamašila usta, voljo celega
naroda in njega hrepenenje in stremljenje po svobodi. Ne samo, da
ne smejo oni svobodno izražati svojih želj in se potegovati za svoje
pravice, temveč so celo primorani, da se morajo bojevati proti svojim
lastnim bratom ter tako delovati proti svoji osvoboditvi. Naša sveta,
neodvrnljiva dolžnost je toraj, da izpričamo svetu, da se naši bratje
bore proti nevolji za svoje tirane, da bi tudi oni žrtvovali vse za svojo
svobodo, ako bi mogli.

To nam bode mogoče le tedaj, ako bodemo močno organizirani,
ako bodemo vsi kot en mož enodušno nastopili, ako bode narodno e-
dinstvo že izvedeno, ko bode treba moči nas vseh, da ne zapademo
novemu robstvu, da obvarujemo svojo svobodo pred vsemi sovražniki.

Te dolžnosti bi se moral vsak zaveden Jugoslovan zavedati in jo
tuli v dejanju izvršiti. Do danes pa še je, žal, odzval tej dolžnosti
le še neznaten del naroda, kljub temu, da ni manjkalo pouka, niti
agitacije. V svoji zaslepljenosti in zavedenosti mnogi nočejo in ne
morejo uvideti svojih koristi, temveč ostajajo še nadalje sami za
sebe, vsak zase, razcepljeni in razkosani. Taka needinost, nesloga in
razcepljenost more uničiti vse dosedanje delovanje v prid osvobo-
jenja Jugoslovanov, preprečiti maše edinstvo in upropastiti za vselej
našo svobodo.

Sedaj se zopet nudi vsem Jugoslovanom prilika, da se ujedinijo
v svojih narodno-političnih organizacijah, katerih edini namen je
pokazati edinstvo vseh jugoslovanskih rodov za svojo svobodo. S tem
to pokazal narod z neznatnimi žrtvami vsaj svojo voljo, potegovati
se za svojo svobodo in neodvisnost in braniti jo proti vsakemu so¬
vražniku.

Ujedinjenje Jugoslovanov je in mora biti naš cilj, kajti le v tem
leži naša rešitev za bodočnost. Da se to ujedinjenje lažje izvede, so se
osnovale naše narodno-politične organizacije, in vsled tega poživlja¬
mo naše rojake, da širijo kot Slovenci vrste Slovenske Narodne Zveze,
ki naj združi pod svojim okriljem ves slovenski živelj v Ameriki. Ako
naj se uresničijo naše skupife težnje, morajo biti tudi Slovenci orga¬
nizirani v edinstveni organizaciji. Pristopajte toraj v njo, da ne bodo
prepozno, da ne bode naša nesloga in razcepljenost preprečila sadu
dosedanjega delovanja.

♦ + + ++++++ - M -M ~»-f+t + + + » + + +

ZAKAJ JE TREBA AVSTRIJO ZRUŠIT!

(Nadaljevanje in konec.)

Ker je to država, v kateri je bilo v prvem letu vojne postreljenih
in obešenih nad 24.000 prebivalcev, med temi tudi ženske in otroci'!
brez obsode in dokazov, edinole na ovadbo divje soldateske in pokvarj
ne policije. O mnogih teh obsojencev so dokazale celo avstrijske sodni¬
je same, da so bili ustreljeni po nedolžnem (priznanja v vojnem zase-
danju hrvatskega sabora.)

Ker je to država, ki je iz naših jugoslovanskih pokrajin pobrala
v  vojno tri-do štirikrat več vojakov, kakor v nemških ali madžarskih
krajih. Ko so prišli potem ti vojaki na dopust, so našli svoje domo¬
ve razrušene in požgane, svoje roditelje pobešene radi veleizdaje,
svoje žene in otroke pa umirajoče gladu in razkropljene.

Ker je to država, v kateri se imenuje milost, ako je kedo ustre¬
ljen, mesto da bi bil obešen, “ker ni bilo rablja, da bi ga obesil.”

Ker je to država, ki je učinila največji in najgrozovitejši greh
človeštva s tem, da je nagnala svoje podanike, Jugoslovane, s silo,*
da streljajo in ubijajo svoje brate osvoboditelje, v Srbe in Ruse.

Ker je to država, katere nemško-madžarski vojaki so požigali po
Srbiji vasi, zvezali po 50 — 60 starčkov za roke in noge - vrvjo, stre¬
ljali na nje in jih nato,, napol žive, metali v jame. V neki taki jami,
10 metrov dolgi, 3.5 metra široki in 1 meter globoki, so našli nad 80
trupel (Reiss).

Ker je to država, katere vojaki so nagnali v Srbiji v neko krčmo
v Prujavoru 500 žen in malih otrok, v šolsko sobo 17 starčkov in otrok
in v štiri hiše Milutinoviča 100 ženak in otrok zažgali poslonia in
pustili nesrečnike, da so zgoreli (Prof. Reiss).

• Ker je to država, v kateri so ujete ranjene vojake, katere varuje¬
jo nenarodni zakoni, žive sežigali na grmadah. Tako se je zgodilo z
dijakom lausannskega vseučilišča, prostovoljcem Jovanom Živanovi-
čem in z nekim ranjenim nepoznanim vojakom v hiši Vlad. Preisevi-
ča v Šapcu, ki je bil sežgan v postelji .(Prof. Reiss.)

Ker je to država, v kateri zakopujejo obsojence, potem ko so jih
sneli z vešal, v gnoj (slučaj žene Popoviča v Atavcu), v kateri divje
ubijajo, v kateri odsekavajo ženskam prsi, v kateri lomijo možkim'
noge in jim porežejo ušesa in jih nato šele ubijejo (fotografija neke¬
ga tako razmesarjenega pisarja je bila poslana grofu Tiszi)

Ker je to država, v kateri vodijo pravoslavne duhovne na vrvi
okoli vratu po vaseh, da pljujejo “lojalni” prebivalci na nje in jim
pulijo brade, kakor da jih nudijo r|a prodaj kakor cucke.

Ker je to država, v kateri se po vseh jugoslovanskih krajih po¬
stavljena na več mestih vešala; v Trebinju, v Hercegovini, je bilo sa¬
mo en dan obešenih 37 oseb, med njimi precej dphovnov in 6 žensk.

Ker je to država, v kateri .moreš, ako natakneš na palico cesarje¬
vo sliko in jo nosiš po ulicah, svobodno storiti vsak zločin in ubijati
ljudi. Policija in vojaštvo je tako divjo toplo pozdravljajo in hra¬
brilo.

Ker je to država, vrhunec cinizma, v kateri ima šef pravosodja
v Bosni, potem ko je v svojem okrožju pozaprl, interniral, pregnal
preko meje nad 120,000 oseb, postreliti in pobesiti pa dal nad 16.000
možkih, žer sk in otrok, potem ko je zaplenil njih imetje, potem ko je
razrušil trgovske pridobitve, (v dveh dneh je bilo povzročene samo
v Sarajevo za šest milijonov kron škode), potem ko je zabranil ci¬
rilico, pregnal duhovne ali jih dal zapreti, potem ko je dal samo v
sarajevski škofiji obesiti 67 duhovnov, potem ko je prepovedal liste,
razrušil tiskarne, cerkve pa z dinamit.nom pognal v zrak — vsi ti zlo¬
čini so se zgodili pod njegovo upravo in z njegovim odobravanjem —
po vsem tem še toliko drznosti, da reče: da nima nikdo na svetu več
svobode in pravic, kakor v Bosni in Hercegovini. Svoboda vesti in
časopisja, pravica zborovanja in združneja so zajamčene vsakemu
po zakonih, in prebivalci lahko žive, kjer hočejo. Skratka, narod ima
iste pravice in svobodo, kakor v zapadno-evropskih deželah, vsekakor

pa veliko več, kakor Srbi v Srbiji (baron Collas, še . P ra
Bosni, v “Niemve Rotterdamsche Courant). _ „ Hušev-

Ker je to država, v kateri se izdajajo postave in o re e _

ne mučenje naših bratov, po nesreči njenih podanikov, 'a o s ^

čeuja se niso dogajala niti v prvih časih kršanstva m spans e
zieije. Najboljši narodnjaki, obsojeni na smrt na vesa i ,&o  P
obešeni, da morajo gledati obešenje svojih tovarišev, ri, v >
so primorani, da streljajo na narodne prvake (načelni va 11  ’ .

poviča), za njimi pa stoje Madžari, da streljajo na nje, a o 1
za trenutek pomišljali. Avstrijski vojaki so primorali žene m ’

da so gledali, kako so s sekiro ubijali in žive sežigali n,p iove

In naposled, ker je to drž.va - čujte! - T kalen »e jer.av.lta
edini paradokson, da smatrajo pošteni Jugoslovani za naj ^
moto in narodno izdajstvo, ako niso bili vsaj enkrat zap i.

Krvavi in zločinski avstrijski režim je pokvari naj osno
pojme, morda.tako, da se v Avstro-Ogrski smatia vse, vai se
v ostalem naprednem svetu za pošteno, častno in najveije
priznanja vredno, za največjo sramoto in izdajstvo.

Država, v kateri se dogajajo v sedanjem veku nave ene s >
ni država; to je temveč velika tamncia narodov, kateie izi  v io
in s katerimi krvavo postopa korumpirana in ubijalska to pa m ° t
apašev z grofovskimi in plemiškimi naslovi. "S sa zločinstva, a  '
smo navedli, so bila izvršena po naredbi višjih krogov ^_ cesaIs ^ < L U
še, kakor dokazujejo prestreženi proglasi avstrijskih višjih P°'° J
kov. Kakor toži lopov, ki hoče opravičiti svoje ropanje m ubijalec
svoje morjenje, okrivljence, tako je nazval tudi cesai "\iljem, c a o
praviči svoj zločin za to svetovno vojno, naš narod ubijalcev , na
pram kateremu ni treba imeti milosti. Tako so predstavili dunajs 'i
in budimpeštartški krogi kajzerju naš narod, da. bi mogli z njegovim
blagoslovom izvršiti zločine, katere smo navedli.

Na žalost so vsa ta dejanja resnična in tvorijo le neznaten dels
breštevilnih zločinov, katere izvršuje še danes nemško-madžarska sol-
dateska skupno z bolgarsko-turško nad našim narodom.

V imenu človeštva, v imenu kulture in napredka, v imenu svo¬
bode in pravice, ki zahteva, da se zločinci po zasluženjn kaznujejo,
v imenu onega, kar je vsakemu človeku najdražje, najbolj sveto, zah¬
tevamo, da se ta nestvor, ta rabojniška policijska drsava, ki je nedo¬
stojna celo srednjega veka, razruši in uniči in da se vzdignejo na nje¬
nih razvalinah svobodne države njenih zatiranih narodov.

JUGOSLOVANSKI DAN
V CLEVELANDU

Austrijska bolezen

Pod tem naslovom prinaša Prosveta, glasilo S. N. P. J. i\eni zad¬
njih številk uvodni Članek, ki je zadel v črno glede pisave nekaterih
slovenskih listov. Kljub temu, da‘so diplomatične zveze med Zdr.
državami in Avstrijo prekinjene, da je toraj vsak, ki še sedaj simpa¬
tizira z avstrijsko rabeljsko vlado, sovražnik Amerike, se dobe vendar
še celo listi, ki se v svoji omejenosti in zaslepljenosti še vedno ne mo¬
rejo otresti avstrijskega duha. človek bi se moral smejati njih zate-
lebanosti in pomilovati njih duševno omejenost, ako bi s tako pisavo
ne zavajali tudi rojakov, katerim je taka zavedenost lahko v veliko
škodo Da sc bodo vedeli naši somišljeniki varovati takih listov, pri¬
našamo dobesedno članek iz Prosvete, ki se glasi:

Clevelandski klerikuTani listič “Sloga” poživlja v Arneri

ZI- .

V dneh 6. in 7. maja so združe¬
ni Slovenci, Hrvati in Srbi dostoj¬
no proslavili obletnico mučeniške
smrti hrvatskih narodnih žrtev
Zrinija in Frankopana. Z neumor¬
nim delovanjem velikega števila
jugoslovanskih društev, med kate¬
rimi so bili tudi slovenska častno
zastopana, se je dosegel vspeh, ka-
koršnega ne more pokazati nobe¬
na druga naselbina. Lepi narodni
praznik bode ostal vsakemu udele¬
žencu v spominu. Ta Jugoslovan¬
ski Dan v Clevelandu je pomagal
ojačati narodno edinstvo Sloven¬
cev, Hrvatov in Srbov, kajti jasno
je pokazal, koliko morejo doseči
združeni Jugoslovani.

Predpriprave, ki so se vršile sko¬
ro en mesec, je vodil odbor, sestav¬
ljen iz zastopnikov posameznih dru
štev, ki so sodelovala; v vrhovnem
odboru sta zastopala Slovence go¬
spoda L. Mrhar in ek. Adamič.
Predsednica ženskega odbora je
bila gospa Agnes Zalokar, odborni¬
ce pa gospe in gospodične Ana Hu¬
dovernik, P. Zorman, M. Bogataj,
Jeršan, Mary Grdina, Paulin, in
mnoge druge, ki so vi'lo mnogo
pripomogle do krasnega vspeha.
Zlasti gospa A. Zalokar s sopro¬
gom in ga. Hudovernik so bili s
svojo neumornostjo in vnestostjo
vzgled vsem drugim, tako da bi bil
vspeh gotovo še veliko lepši, ako
bi se vsi tako potrudili kakor o-
menjeni. Čast in hvala jim.

Sprevod, ki se je pomikal 6. ma¬
ja zjutraj proti slavnostnemu pro¬
storu, je bil velikanski. Množice
udeželencev, na čelu jim sokoli, so
korakale v lepo urejenih vrstah
po ulicah, burno pozdravljane od
Številnih gledalcev, ki so se čudi¬
le lepemu redu, krasni godbi in
čvrstim sokolom. Sokoli so kora¬
kali pod ameriško zastavo, a vide¬
ti je bilo tudi naše jugoslovanske
bojnice. Sc pre enim mesecem

veče Slovence, da naj simpatizirajo s svojo “rojstno vlado” (!). S to
bedasto besedo seveda misli avstrijsko vlado. Kic pa je ta “rojstna
vlada?” Odgovor: Nemški kajzer! Avstrijski Kori in njegova ofi-
eijelna žlahta na Dunaju ne sme niti kihniti, ako nima dovoljenja iz
Berlina. Avstrija je šla v vojno na komando nemškega kajzerja in
Avstrija je bila tepena v Srbiji in Galiciji, dokler ni bilo Maekense-
na z nemškimi armadami; ves svet ve, da Avstrija ne more storiti
ničesar brez Nemčije in po vsem širnem svetu čivkajo vrabci, da bi
Kori že davno.sklenil mir, če mu ne bi kajzer komandiral: “Ne boš,
fant! ’ ’

“Rojstna vlada” (hahaha!) je torej v Berlinu, nemški kajzer je
avstrijska vlada in s to vlado so Združene države v vojni!... Zdaj
pa pride skrajno zateleban listič in poje ameriškim Slovencem, da je
boljše, če simpatizirajo s to vlado — z najpodlejšo vlado na svetu, ki
je sovražnica Amerike.

Rojakom v Ameriki se ni treba prav nič bati kajzerja in lijego-
vili rabljev na Dunaju. Kajzerjevi rablji lahko obsodijo na smrt
ves svet izven svojih meja — in svet se jim smeje. Saj so Masa-
ryka tudi obsodili na smrt, pa je še danes živ in zdrav. Zakaj ne ore-
do po njega? Kajzerjevi rablji ne obsojajo na smrt zločincev, temveč
poštene in pogumne ljudi, ki *se ne boje povedati prvim v obraz da so
razbojniki Ruski car in njegovi rablji so tudi obsojali na smrt rebe-
le, toda rebeli se danes vračajo v domovino in car je s svojimi rablji

v ječah Ravno tako bo v Avstriji! Tudi tam so že na delu revolucio¬
narne sile.

Amerika dobro ve, zakaj je napovedala vojno kajzerju in njeo- 0 .
vun rabljem. Kakor danes stoji položaj, šmarno z gotovostjo re & či
kakšen da bo izid vojne: Kajzer in njegovi rablji bodo vrženi ob tla
m kajzerjeve filijalke na Dunaju bo konec. Vlada Združenih držav
ve za mirovne pogoje zaveznikov in se strinja z njimi; med temi po¬
goji je tudi razpad sedanje Avstrije.

Kajzerjevi lizuni v Ameriki vržejo zdajpazdaj v ameriško-slo-
vensko javnost nesramno laž, da je vsakdo sovražnik rojstne domo¬
vine, slovenske zemlje m svojega naroda, kdor ni prijatelj piratstva
m razbojmstva kajzerjeve vlade v Berlinu in na Dunaju. To je po d
lost, ki presega vse meje! Ravno pristaši kajzerja so največji so
vrazniki svojega naroda, kajti oni takoreč dajejo še svoj podpis smrt'
mm obsodbam, ki jih izrekajo habsburški rablji- nad reL
slovanskih krajih. Kdor v resnici spoštuje svojo rojstno 1  ' Jn "°~
mora biti .neizprosen nasprotnik habsburško-hohencolrnske
cije. Ruski rebeli so sovražili carja, toda niso sovražili Rusije s V"'

tzr "  ptoti s ° - b » riM  -

V Ameriki je še nekaj kajzersko-avstrijske bolezni
treba, da se te nesreče ne nalezejo zdravi ljudje.

di prc

iu paziti je

Širite in priporočajte Slovenski
Svet svojim rojakom, da se tudi
oni ponče o našem gibanju in o
našem stremljenju Slov. Svet. je
idinj slovenski glasnik jugoslovan¬
ske misli.

Z združenimi močni moremo do¬
seči svobodo, razcepljeni bodemo
ostali večni robovi. Ujedinjenje z

»pon. Pomagajmo tudi Mmi

o njedmjanja proj  „„

b„d„ rao  ™ vali

Podpirajmo one može ki
borbo za naSo zvobodo. Be \££j°
■no njihovega delovanj”* U 1 ’
P>on«j„ temveč *d„t žtao

ostalimi Jugoslovani bo rešilo tudi s Slov „ ei ^ V6C . z< ^ ru žimo
naš narod tisočletnih suženjskih 1  val v n id  ^ vezi - da  b°de odme

se vsi

suženjskih 1  val v

povedano, da se ne smejo nositi
pri sprevodih,-druge zastave, ka¬
kor samo ameriške, al isedaj so
dovoljne tudi naše jugoslovanske.

V veliki Grdinovi dvorani, ki
je bila do zadnjega kotička natla¬
čeno polna, je pozdrvail navzoče
predsednik Odbora, poživljajoč jih
da upišejo svoja imena v “Zlato
knjigo”, ki bode še poznim rodo¬
vom pripovedovala o naši požrtvo¬
valnosti. Udeležniki so kar tek¬
movali med seboj, kateri bo preje
upisal svoje ime, položivši objed-
nem svoj dar domu na oltar. V
“Zlati knjigi” se blišči tudi lepo
število slovenskih imen, in vsak je
daroval po svoji moči v'narodne
svrhe. Drugi ‘zopet so se upisali
v prostovoljce, med njimi tudi ože¬
njeni, ki hočejo zapustiti svojo dni
žino, da se gredo borit za svobodo
svoje domovine. Lep vzgled požr¬
tvovalnosti za one, ki dosedaj še
niso ničesar storili, ničesar žrtvo¬
vali za našo narodno borbo. Vzpod-
bune so bile zlasti besede, katere
so izražali prostovoljci: Vem, da
me bo blagoslovila moja mati za
ta čin! —"“Drugo zopet je rekel:
Zapuščam ženo in otroke in grem,
da pokažem mladeničem pot. —
Neki slovenski prostovoljec se je
izrazil: Grem za svojo mater, grem
•a svojo ljubo, da stisnem roko ju-
lakom kakor junak, a moja domo¬
vina naj sprejme kosti, ko dokon¬
čamo to veliko delo!...

Ob 3. popoldan se je pričelo v ve¬
liki dvorani zborovanje. Prvi pred¬
sednik osrednjega odbira, g. ®
Brnardič je z lepim govorom otvo-
ril skupščino in predstavil govor¬
nike. Prvi je govoril dr. Švare v
imenu mestne uprave. Pohvalil j e
Jugoslovane v Ameriki, ki so s svo-
■ihni izjavami lojalnosti pokazali,
da ljubijo tudi svojo novo domovi-
110  in da so pripravljeni, branit'
njene pravice in svobodo. Opis®!
.F delovanje nemških špijonov '
Ameriki, in omenil, da nima kul¬
tni a. kakor je barbarska nemška,

več prostora’v Ameriki. — BozW;
ijal je zborovalce, da se tudi oni
pripravljajo za borbo za svojo svn
b°do, kajti besedam je treba P rl '
družiti tudi dejanje.

Drugi govornik Don Niko Grško
vie je opisal trpljenje našega na¬
roda, ki se mora sedaj boriti svoji
volji za koristi onih, ki so nas ve¬
dno tlačili, ki so nam odrekali vse
pravee in svobodo. Nepopisno o-
dobravanje je sledilo njegovemu
pozivu na osveto našim zatirate-
Ijem, na boj za pravico in naša pra¬
va, za našo svobodo.

G. Kajganovie je govoril v ime-
Lnu Srbov* hvalil požrtvovalnost
Slovencev in Hrvatov v Clevelan¬
du ter poživljal svoje rojake, da se
jim tudi oni pridružijo, da si ta¬
ko skupno priborimo svobodo.

Kot zadnji govornik je nastopil
Slovenec g. Ivan Zorman, ki je
govoril pač vsem iz srca. Predolgo
bi bilo, ako bi hoteli navesi celi
njegov krasni govor, vsled česar
naj omenimo samo zaključek nje¬
govega govora. Rekel je:

Kako tragična je današnja voj¬
na ! Koliko silnega moralnega na¬
sprotja ima sama v sebi, če pomi¬
slimo, da je lastni brat prisiljen
boriti se proti lastnemu bratu.
Kako tragična je svetovna vojna,
kako nerazumljiva v logiki in mo¬
rali, naj služi sledeči vzgled :

Mali Franček je slišal, da je bil
njegov oče ubit na vojni. Ni mo¬
gel tega razumeti, zakaj so mu o-
četa ubili. Vprašal je svojo sestro
Anico, zakaj in kako. Franček
vprašuje, Anica odgovarja:

Franček: Kje je ata? Anica: U-
bili so ga.

Franček : Kdaj se vrna ata ?
Anica: Nikdar več.

Franček: Kje pa je bil ata ?
Anica: Na vojni.

Franček: Kaj pa delajo v vojni ?
Anica: Streljajo se.

Franček: Na koga pa streljajo?
Anica: Na sovražnika.

Franček: Kdo pa je sovražnik?
Anica: Tisti, ki se bori z atatom.

Franček: Kako pa se spozna so¬
vražnika Anica: Ker je drugače
oblečen.

Franček.- Če bi bili vsi enako
oblečeni, ali bi se potem tudi spo¬
znali, da so sovražniki? Anica:
Zaspi!

Glejte, bratje, tudi nam Jugo¬
slovanom je treba enake obleke,
.vsem nam Slovencem, Hrvatom in
Srbom, enake obleke nam je treba
in to je — svobodna in demokra¬
tična vlada. Borba za narodno svo¬
bodo, ta je večja kot vse drue bor¬
be. Če bi naš narod vedel, zakaj
se danes vodi današnja Vojna, če
bi naš narod si izbil iz glave, da se
Avstrija zanj bori, da, potem bi bi¬
lo drugače med nami. Toda te za¬
vednosti še ni. Naš narod še danes
v velikem številu govori in čuti za
■onega, 'ki mu je pobil brata in o-
četa. Če vi živite tukaj mirno v
Ameriki, delate in spravljate za
poznejše dneve, ko pride slabost,
pa pride tujec in vas ubije, vam
vzame vaše krvavo prislužene de¬
narje? Kaj poreče vaš brat k te¬
mu? Ali veste kaj? Reče tako:
Prav je, da je ubil tujec mojega
brata, prav je da mu je vse vzel.
Kajti tujec je velik gospod in ima
pravico ubijati. In taki ste vi Slo¬
venci, ki odobravate Avstrijo, vi
Slovenci nezavedni, misjerni, ki
•simpatizirate z Avstrijo, ki vam je
pobila vaše očete in brate!

In naše jugoslovansko gibanje?
Namesto da bi pomagali sami sebe
klati in držati v duševni sužnjesti,
pomagajte onim, k ise borijo za
vas, da vas oprostijo klanja, suž-
njosti. In to je Jugoslovanski Od¬
bor. Kdo se je za Slovence potegnil
pri vseh svetovnih vladah? Možje
plemenitih duš, Jugoslovani, ki so
člani Jugoslovenskega Odbora. In
zato je treba čaposisja, je treba
knjig, pisanja, shodov, potovanja
od vlade do vlade, treba je mnogo
denarnih žrtev, da se deluje za na¬
rodno svobodo.

In brez dvoma ni blagostanja.
Brez borbe ni zmage. Slovenci, ne
mislite, da bo se kdaj Avstrija
vaša vladarica. Ne. temni časi vaše
sužnjosti so minuli oni dan do so
Zjediujene Države slovesno nazna¬
nile celemu svetu, da mora biti
vsak narod prost in svoboden, oni
dan, ko je mogočna Amerika^ na¬
povedala vojno največii pošasti
vseh vekov — germanski kulturi,
germanskemu kajzerju in njegove
mu militarizmu.

Brez strahu, Amerika je z na¬
mi”.

CHICAŠKI SLOVENCI PREDSEDNIKU WILS0NU

Kakor smo poročali že v zadnji številki Slov. Sveta, je priredila
Slov. Nar. Zveza v Chicagu dne 2. maja shod, na katerem je bilo skle¬
njeno, da se pošlje predsedniku Wilsonu resolucija, v kateri se izraža
udanost Slovencev v Chicagu vladi Zdr. držav. Resolucija, ki je bila
odobrena in poslana vsem slovenskim časopisom v priobčitev, se glasi:

“Njegovi Ekscelenci WOODROW WILSONU,

predsedniku Zdr. držav.

Jugoslovani Slovenci, zborujoči 2. maja 1917 v Narodni Dvorani
na 18. cesti in Racine Ave., Chicago, 111., so soglasno zaključili, da
pošljejo naslednjo resolucijo Vam, gospod predsednik, kot izvršu¬
joči oblasti Zdr. držav: — Sedaj, ko je vojna nadloga usiljena naši
ljubljeni novi domovini, Zdr. državam, mi chicaški Slovenci čutimo,
da je naša dolžnost, vstati ter kot eden mož izjaviti naše stališče za
predsednika! Zdr. držav; ta dolžnost temelji že na hvaležnosti. -—- A-
nieriko spoštujemo v njeni plemenitosti; častimo Ameriko v njeni
izjavi nezavisnosti in ustavi; ljubimo jo v njeni blagohotnosti in veli¬
kodušnosti, s katero je sprejemala na svoje prsi siromašne in zatirane
zemljane, da bi mogli postati deležni njene sreče in obilnosti. — Ra¬
njenih sre smo prišli na ameriško obal, toda vse prežemajoč duh te
dežele svobode je osvojil naše duše, vzdignil nas iz prahu, prerodil
nas v otroke svobode. — Amerika, mati svobode, pozdravljamo te!
Naj vstane tvoj duh v vsem svojem veličanstvu, razprostre naj svojo
svetlobo po celi zemlji, da postanejo tudi naši rojaki, trojeden narod
srbski, hrvatski in slovenski, združeni svobodni. Zavedajoči se, da ni
plačila brez dela, niti varne demokracije brez požrtvovanja na delu,
udobnosti in. krvi, v očigled krutemu sovražniku, posvečujemo Vam,
gospod predsednik, in Vaši vladi svojo složno pomoč in obljbimo,
častno vršiti svoje dolžnosti bodi i kot delavci, uradniki ali vojaki,
da bode orožje ameriške demokracije zmogonosno ter da se na ta na¬
čin odpre pot svetovni svobodi in bratstvu vseh ljudij.

ZA SLOVENSKO NARODNO ZVEZO V CHICAGU:

Rev. Math Kebe. Rudolf Skala, tajnik. John Pokeljšek, predsed.

RESOLUCIJA PITTSBURŠKIH SLOVENCEV

Na javnem shodu Slovencev v Pittsburghu, Pa., dne 29. aprila
t. 1. je bila sprejeta in poslana predsedniku ‘VVilsonu naslednja uda-
nostna resolucija:

“Njegovi Ekscelenci WOODROW WILSONU,

Predsedniku Združenih Držav:

Slovenci, prebivajoči v Pittsburghu in okolici, zbrani 29. aprila
1917 v K S. domu, 57 Butler St., Pittsburgh, Pa., žele, g. Predsednik,
zagotoviti svojo lojalnost in zvestobo napram Združenim državam v
sledeči resoluciji:

Ker so bile slavne Združene države prisiljene začeti vojno, da
branijo življenje svojih državljanov, svobodo morja in načela demo¬
kratizma, in zavedajoč se resnosti sedanjega položaja, in

ker smo imeli srečo uživati blagoslove miru* katere je dobra
Previdnost potom modre vlade sipala na to deželo svobode, in

ker so nača srca. napolnjena z idejami demokratizma, ki so bile
vedno v srcih Slovanov, kjerkoli žive, za kar imamo dokaze v staro¬
davnih slovanskih zadrugah po vseh naših deželah, kjer Slovan ni
bil prisiljen zamenjati svoj komunističen sistem z germanskim fev¬
dalizmom, in

ker naše ljubljene Združene Države potom svojega predsednika
obljubljajo, skupno z zavezniki, vsaditi svobodo po vseh deželah, da
si bo mogel vsak narod vstvarjati svoje blagostanje po načelih pra¬
vice in ljubezni, in

ker Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi) še trpe zatiranje od
strani sedanjih sovražnikov Združenih Držav, ter žele, da se zastava
svobode razvije po gorah in obalah Jugoslavije, razkosane in vkle¬
njene svoje domovine, da bodo mogli, kot svoboden član družine na¬
rodov, delovati za svoj napredek in za blagor človeštva.

ZATO sklepamo in povdarjamo, da-mi, Slovenci, živeči v Pitt¬
sburghu in okolici, v tej uri nevarnosti, stojimo na strani Svojega
predsednika g. Woodro\v "VVilsona, kateremu hočemo slediti, kateiega
hočemo častiti in poslušati za čast in slavo Združenih držav, za razši¬
rjenje svobode in jednakosti ter za bratstvo vseh ljudi; tako nam ,Bog
pomagaj.

Pittsburgh, Pa., 29. aprila, 1917.

Poročevalec.

Iz Jugoslovanske kancelarije

PREDSEDNIK JUG. ODBORA PREDSEDNIKU WILSONU

Ko so' stopile Zdr. države v vojno.;, je poslal predsednik Jug. Od¬
bora v Londonu dr. A. Trumbič, predsedniku Wil«onu naslednji
pozdrav:

“Noben narod na. svetu ni pozdravil z večjim navdušenjem in z
večjo hvaležnostjo veliki zgodovinski čin ustopa Zdr. držav v vojno,
kakor so to storili Jugoslovani.

Skozi Vaša usta, g predsednik, je objavila močna federalna re¬
publika tlačenim narodom evangelij resnice in pravice. — “Vi ne
bodete lastnina, katera prehaja iz rok enega nasilnika v roke druge¬
ga tako ste nam rekli in s tem nam vračate naše ljudsko dostojan¬
stvo. “Eden naših bojnih ciljev je ta, da uničimo avtokracijo, ki tlači
male,” tako nadaljujete Tudi Vi nam osiguravate osvobojenje. Z vzvi¬
šenim pokietom, ki ima primere v zgodovini, so Amerikanci pripra¬
vi jeni, da v zvezi s svojimi plemenitimi zavezniki s svojrt krvjo izpi¬
šejo karto jutrajšnjega človeštva.

V novi dobi, katero Vi. g. predsednik, predvidevate, ste nam A i
pomogli d-, uresničimo naše narodne cilje: da se ujedinimo, potem ko
bodemo osvobojeni, z našimi brati iz Srbije in Črnegore v demokrat¬
sko državo in da stopimo v vrsto tega velikega bratstfa narodov, ki

sc pripravlja. . „ , ....

V imenu Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov m Srbov, ki se je¬
čijo pod a i stro-ogrškim jarmom, kakor tudi v imenu onih stotisočev

sop )emeuia'kov. ki so bi 1 : prisMjeni, pobegniti na svobodna in
"Stolnih"* tla Vaše velike republike, da se umaknejo svojim tlači¬
lo! jem! kliče • Jugoslovanski Odbor.: “Slava zvezdnati zastavi! Slava
Livnemu predsedniku, g. VTilsonu!

Dr. A. Trumbic,

predsednik Jug. Odbora.”

POZDRAV SRBSKIH POLITIKOV PREDSEDNIKU WILSONU

Gospodje S. Uroševie, predsednik srbskega naučnega sveta, Vel.
Sriilovie poslanik in bivši minister, in Vel. Jankovič, poslanik in bivši
minister so posetdi sredi pretečenega meseca ameriškega poslanika
v Parizu trn- mu izročili besedilo brzojavke, katero so poslali srbski
odličnjaki predsedniku VVilsonu v znak svoje hvaležnosti. Brzojavka

e e l asi:

SLOVENSKI SVET

V trenutku, ko je velika ameriška republika pod upravo Vaše
Ekscelence prisiljena, da stopi v vojno proti “naravnim sovražni¬
kom svobode”, katerih zločini napolnjujejo svet z grozoto, si usoja¬
mo mi, izgnani sinovi mueeniške Srbije, izraziti izbranemu voditelju
velikega naroda Zdr. držav svoje najglobokejše spoštovanje in ga
prositi, da raztolmači svojemu narodu, plemenitemu branitelju svetih
pravic človeštva, naše občudovanje in našo večno hvaležnost.

Srbski narod se bori že pet let za osvobojenje svojih podjarmljenih
bratov in za obrambo svoje neodvisnosti in svoje svobode, katero je
pridobil s potoki krvi in z neprestanim trpljenjem svojih sinov.

Izčrpan, preganjan, oropan svoje domovine v tej gigantski borbi
med pravico in brutalno silo ostaja srbski narod kljub vsemu teinur
neomajno zaupen v svojo bodočnost, počaščen s tem, da se bori V
vrstah, v katere vstopa tudi ameriški narod, da zauzame’ svoje mesto.

Ta velika moralna sila ga drži pokonci in Wed tega se ni malo
ne čuti pogaženega, temveč se bo boril do konca, da izvrši svojo sveto
nalogo: da izžene osvajalce s svojega ognjišča in da uresniči svoj na¬
rodni ideal: ujedinjenje s svojimi krvnimi brati, Slovenci in Hrvati,
žrtvami avtokratskih uprav, ki so započele to strašno vojno.

Govoreč te besede Vaši Ekscelenci moramo protestirati pred
Vri mi in piri d plemenitim ameriškim narodom proti grozotam, katere
stalno uprizarjajo nečloveški osvajači nad prebivalstvom v Srbiji.
Surovi progoni, ropanja, požiganje, odpeljavanje in nasilno rekruti¬
ranje, vse te zločine doprinašajo oni proti vsem človeškim pravom in
proti vsem zaključkom mednarodne haške konference.

Nadejamo se, da bo večna pravica, glasom zavezniških narodov,
kmalo izrekla svojo božansko obsodbo nad onimi, ki so zakrivili te
brezzakonitosti. ’ ’

Poslanik Sharp je izjavil; da ga je ganil poset srbskih odličnja¬
kov. “Zdr. države so od začetka vojne pa do danes najživejše simpa¬
tizirale z junaškim srbskim narodom. Vsled tega so poslali Ameri¬
kanci Vojskam kralja Petra svoje zdravnike in sanitetne oddelke in
zaradi tega se nabira hrana, da še ublaži beda prebivalcev, pregnanih
z rodne grude.” Zatrdil je koneeno, da bo pravična stvar Srbije goto¬
vo zmagala.

DRUGA SRBSKA MODRA KNJIGA

Prva srbska modra knjiga obsega uradne dokumente od sarajev¬
skega atentata do napovedi vojne, ta druga modra knjiga pa obsega
zanesljive podatke o brezzakonistostih, katere je doprinašala avstrij-
sko-nemško-bolgarska uprava v okupirani Srbiji od jeseni 1915 do
jeseni 1916.

Ta knjiga vsebuje 169 dokumentov, kateri so bili posneti po
uradnih avstro-ogrskih odredbah, iz sovražnikovega časopisja, iz iz¬
kazov posameznih nevtralcev, ki so bivali za časa okupacije v Srbiji,
pozneje se pa izselili v inozemstvo, in onih prebivalvee katerim se
je posrečilo pobegniti preko meje in ki so došli na solunsko fronto.

Uvod knjigi tvori protest srbske vlade vlastem, ki so podpisale
baško koneferenco, dodatku pa vsebuje dokaze o dopinešenih neza¬
konitostih, in .sicer v sledečem redu:

A. — Dokazi, ki se nanašajo na teroristično vlado in teptanje
zakonov.

B. —• Prekršenje 23. člena baške konference, ki prepoveduje
osvojitelju, siliti prebivalstvo osvojene dežele, da bi se udeleževalo
operacij proti lastni deželi.

C. — Prekršenje prava privatne lastnine.

D. — Eksploatacija zemlje.

E. — Raznarodivanje.

F. — Rušenje in ropanje zgodovinskih spomenikov in književnih
in umetniških dragocenosti.

PRISTOPAJTE V SLOVENSKO NARODNO ZVEZO

Shod, katerega je priredila po- 'gantska borba za svobbdo, enako-
družnica Slov. Nar. Zveze v Chi- ,pravnost in bratstvo vseh narodov
eagu dne 2. maja, je pokazal, da do vspešnega zaključka.

so se pričeli rojaki zanimati za

Slovenska Narodna Zveza je edi-

jugoslovansko gibanje. Odobrava- na slovenska organizacija, katere
nje, s katerim so poplačali ravzo- ‘glavni namen je, podpirati z orga-
či zlasti glavnega govornika, Rev. niziranjem Slovencev na narodni
M. Kebeja, nam je dokaz, da je podlagi borbo za narodno osvobo-
prišel čas, ko bode tudi v Chicagu jenje in ujedinjenje Jugoslovanov,
mogočno vsplapolala jugoslovan- jKer je ta Zveza narodno-politična
ska misel in z vso silo prodrla na j organizacija, sprejema pod svoje
dan naša narodna zavest. Kljub okrilje vse zavedne Slovence brez
temu, da so bili udeležniki shoda ozira na njih politično ali versko
pristaši raznih strank, so se vendar prepričanje in v njej je vsem za-
strinjali vsi v tem, da je sedaj pač gotovljena popolna enakopravnost

že skrajna potreba, da prične agil-

in bratstvo vseh. V njej smo vsi

no aktivno delovanje v prid osvo- samo Slovenci in Jugoslovani, pa
bojenja in ujedinjenja Jugoslo- ničesar drugega. V njej hočemo

vanov, in zlasti še za zedinjenje
Slovencev, da se na ta način pod¬
pre borba za našo narodno neod¬
visnost.

To naziranje se je že globoko
ukoreninilo v narodu, kajti prava
slovenska zavest ne trpi, da bi na¬
rod še nadalje hlapčeval tujcem,
temveč stremi za tem, da se osvo¬
bodi, da se bo mogel v svobodi
prosto razvijati in napredovati.
Svoboda, svoboden razvoj in na¬
predek ter samoodločevanje o last¬
ni usodi nam je zagotovljeno edi¬
nole v svobodni Jugoslaviji, katere
uresničitev se bo izvojb.vala na
bojnih poljih s porazom naših do¬
sedanjih tlačiteljev. Z zmago za¬
veznikov in mogočne ameriške re¬
publike, ki so si postavili za cilj
osvoboditev malih narodov, dose¬
danjih sužnjev imperialističnih de¬
spotov, bodo odpadli tudi naši
hlapčevski okovi, s katerimi je bil
okovan ves jugoslovanski narod
stoletja in stoletja.

Sedanja vojna, v kateri se odlo¬
čuje toraj tudi b naši usodi, je
zahtevala in zahteva še vedno neiz¬
merne krvave žrtve, in mi gotovo

delovati vsi, brez ozira na naše
mišljenje, edinole v prid naroda
in domovine, svesti si, da je po¬
trebna tudi naša pomoč in sodelo¬
vanje; v njej smo vsi pravi bratje,
ki ne vidimo v svojem sobratu po¬
litičnega ali verskega nasprotnika,
temveč edinole iskrenega rodolju¬
ba, ki je istotako, kakor mi, odlo¬
čen, delovati za svobodo naroda.

Enakopravnost vseh članov Zve¬
ze bo imela za posledico složno
delovanje nas vseh, in le tako de¬
lovanje nam more zagotoviti
vspeh. Le s tem, da se bodemo slo-
žili in sporazumeli, bodemo mogli
pomagati in podpirati borbo za
naše osvobojenje. Vsled tega poživ¬
ljamo vse rodo — in svobodljubne
rojake, da stopijo v Slov. Nar.

Zvezo in se pridružijo našemu
stremljenju in delovanju. Potreb¬
ne so moči nas vseli, a uveljaviti
delovanje vseh moči je mogoče edi¬
nole v organizaciji.

S tem, da bodete pristopili v
naš krog, ■ bodete pospešili naše
delovanje, objednem pa z neznat¬
nim prispevkom podpirali borbo
za naše osvobojenje. Celoletna ela¬

ne bomo hoteli, da bi bile vse te narina znaša samo $1.00, katere
žrtve zaman doprinešene. Ni nam jsvotice ,ne bo nihče pogrešal, nas-
sieer dano, pomagati soodločevati protno pa doprinesel s tem svoj
ia bojnem polju, pač pa moremo j dar domu na oltar,
in moramo tudi pomagati na drug j Rodoljubi, pristopite tedaj vsi
način. In ravno sedaj, ko se pribli- Slov. Nar. Zvezi, da se bode tem
žuje odločilni trenutek, je dolžnost prej uresničil njen cilj: organizi-
nas vseh, da pomagamo, kolikor j ran je vseh Slovencev na narodni
nam je mogoče, da se dovede gi- podlagi.

AMERIŠKO ČAPOPISJE IN NAŠ POKRET

Od vsega početka evropske vojne, zlasti pa, odkar je stopila tudi
Amerika, na stran, zaveznikov, so se začeli ameriški listi vedno bolj
zanimati za naše gibanje, našo borbo in za naše politične in narodne
aspiracije. V Ameriki je mnogo naših rojakov, ki so popolnoma, zmo¬
žni angleščine, tako da se pogosto oglašajo v ameriških listih ali na¬
ravnost ali potom časnikarskih intervjuvov. Velike važnosti je, da se
Jugoslovanska Kancelarija obvesti o vsakem takem pisanju v arneri-
šk h listin, vsled česar so naprošeni vsi naši rojaki, da izrežejo, kadar
bodo videli v ameriških listih kak članek o našem gibanju, o naši
borbi in o našem pokretu, sploh o vsem, kar se tiče nas, pa bodisi za
nas ugodno ali ne, ta članek in ga nam pošljejo z natančno označbo,
iz katerega lista je članek vzet, kakor tudi datuma, kedaj je bil čla¬
nek priobčen.

Poleg raznih vzrokov je to važno tudi radi tega, ker napišejo
pisci takih člankov, zlasti ako so Amerikanci in ne dovolj poučeni o
naših razmerah,, dostikrat nekaj, kar ni povsem točno, oziroma kar
bi nam moglo mogoče škoditi. Dogodilo se je že, in brez dvoma še bo
to še ponovilo, da so se naši nasprotniki, bodisi domači ali tuji, poslu-
žili ameriških listov, da so napadali naše gibanje in da so z netočnim
ali lažnjivim poročanjem o našem narodu in o njegovi borbi za svo¬
bodo in ujedinjenje, skušali zavesti ameriško javnost, s čemur zelo
otežkočujejo posel, katerega je prevzela Jugoslovanska Kancelarija,
kar se tiče tega, da. seznanja ameriško javnost in merodajne osebe
z našimi narodnimi in političnimi boji ter z našimi težnjami.

AkO dobimo take članke v roke, jih bomo mogli popraviti in po¬
jasniti dotičiiemu, pisen ali listu naše stališče in pravičnost naše bor¬
be, s čemur bi dosegli, da bi se ameriški narod vedno bolj in bolj za¬
nimal za nas in da bi bil vedno točno in zanesljivo obveščen o naših
razmerah. Jugoslovanska Kancelarija ne more pri najboljši volji
zbrati vsega, kar pišejo ameriški listi o nas, vsled česar se ol^raciamo
do vseh naših rojakov, da nas tudi v tem podpirajo.

POSOJILO ZA SVOBODO

Bratje Jugoslovani!

Znano je, da je izdala ameriška vlada bonde, ki donašajo triin-
pol-odstotne- obresti na leto, da preskrbi denar za ogromno vojno po¬
gojilo dveh milijard dolarjev, katero je znano pod imenom “posojilo
za svobodo 1917”. Res je, da je Amerika najbogatejša dežela na sve¬
tu': njeno denarno in naravno bogatstvo je neizčrpno, potrebuje pa
gotovine, da vodi vojno proti našim sovražnikom, in da podpira z
denarjem zaveznike, se je vlada odločila, da izda bonde (obveznice).

Varnejše se ne more denar nikjer naložiti, kakor na te yladine
bonde. Poleg tega posojevanja denarja naši vladi je to tudi zelo ro¬
doljuben čin, kateri nas mora navdušiti ne samo kot državljane ali
prebivalce te,, dežele, temveč istotako predvsem tudi kot Jugoslovane,
katerih osvobojenje in neodvisnost zavisi največ od zmage zaveznf-
kov in Amerike.

Ne pozabite, da je ta denar potreben, da bodo zavezniki v stanu,
voditi še nadalje vojno, ki bo prinesla svobodo naši mili domovini.

Registrirani hondi se bodo izdajali po $100. $500, $1000, $5000,
$10.003, $50.000 in $100.000, hondi na kupone, lli se izplačajo onemu,
ki jih predloži, pa po $50.-00, $100, $500 in $1.000. Pri kupovanju
takih bondov se mora takoj položiti dva odstotka od dotienega,zne¬
ska, ostanek pa se plačuje sledeče: junija 18%, 30. julija 20%. 15.
avgusta 33% in 30. avgusta 30%. Obresti po tri ip pol odstotke- se pla¬
čujejo vsakega pol lota, to je, 15. junija in 15. decembra vsakega leta.

Da se nudi prilika tudi onim, ki razpolagajo s skromnejšimi sred¬
stvi, da si morejo preskrbeti te bonde, je odredeno, da se morejo do¬
biti hondi pri raznih velikih bankah na izplačila, in to, na sledeči
način: Bond za 100 se more kupiti, ako se takoj položi $2,12, zatem
pa se plača 34kraat pa $2.85, in to sak teden, in obresti, katere se
morajo plačati po tri odstotke, to je 98c, kar znaša vse skupa4-$100.00.
Ena in ista oseba ne more kupiti več kakor pet takih bondov po sto
dolarajev. -

PRVI JUGOSLOVANSKI BATALJON NA FRANCOSKEM

Poročeno je že bilo o prihodu prvega jugoslovanskega bataljona
prostovoljcev na Francosko in o tem, kako je bil sprejet v Orange-ju.
O tem, kako je ta bataljon sestavljen, se sedaj poroča sledeče: Bata¬
ljon je dospel iz Rusije in je sestavljen iz prostovoljcev, kateri so se
kot bivši avstroogrski vojaki in častniki, ujeti v Rusiji, priglasili nad
število onih, ki so bili potrebni, da se stvori več jugoslovanskih di¬
vizij v Odesi. Iz teh prostovoljcev, ki se prijavljajo v vedno večji
meri. bodo stvorili še več bataljonov, katere bodo istotako poslali na
Francosko. Bataljonski se že bori na francoski fronti, sestoji iz 1065
mož in 26 častnikov. Od moštva je 935 Srbov. 40 Hrvatov, 21 Sloven¬
cev, 63 Cehov, 3 mohamedanci iz Bosne in 3 Rusi; od častnikov je 8
Srbov, 7 Hrvatov, 5 Slovencev in 6 Čehov. Treba je povdaritj, da je
v tem bataljonu več Čehov, kakor Slovencev in Hrvatov skupaj, dej¬
stvo pa, da je med častniki skoro enako število Srbov, Hi vatov, Slo¬
vencev in Čehov, znači. da se med Hrvati in Slovenci odzivlja inteli¬
genca brezprimerno veliko bolje svoji dolžnosti, kakor pa masa naro¬
da, iz česar je razvidno, da je izgovor onih, ki hočejo preprečili upi-
sovanje naroda med prostovoljce, češ, da se “gospoda”, noče upisati
med nje, jalov.

Ne pozabite, da bo prodajanje bondov zaključeno 15. junija in
da je odredeno, da se ne bb izdalo več bondov. kakor za dve milijardi.

Pomnile, da naložite svoj denar najvarneje, ako kupi te te bonde,
in da s tem istočasno pokažete svojo lojalnost in zvestobo do nove
naše domovine ter podpirate s tem odločitev vlade, da hoče sodelo¬
vati v veliki vojni za osvobojenje.

Jugoslovani, storite svojo dolžnost. Pokažite se vrednim drža¬

vljanstva t" dežele in vaše ljubezni

POZOR SOMIŠLJENIKI
V CLEVELANDU

Gospod Ij 1 . K. Bauzon, trgovec
s šivalnimi stroji, noži, britvami
in raznimi potrebščinami je pro¬
stovoljno prevzel zastopništvo za
Slovenski Svet v Clevelandu. Opo¬
zarjamo* tedaj naše somišljenike,
katerim je iz kakoršnegakoli vzro¬
ka težko ali sitno, da bi poslali

in udanosti do nje.

sami naročnino, da jo morejo upla-
čati pri g. F. K. Bauzonu, 5920 St.
Clair Ave., Cleveland, O., ki je u-
pravieen izdajati pravomočna po¬
trdila za prejeto svoto.

Vrlega rodoljuba g. Bauzona to¬
plo priporočamo vsem našim somi¬
šljenikom, da se v slučaju potrebe
obrnejo nanj, ker smo prepričani,
da jih bode v vsem pošteno in do¬
bro postregel.

Upravništvo Slov. Sveta.

4

AVSTRIJA, VELIKE DRŽAVE IN MAJHNI NARODI

\ fliki narodi so si Ustanovili velike države; vendar državne meje
niso nikjer obenem narodne meje. Skoro povsod najdemo en del veli¬
kega naroda pod oblastjo tuje sosedne države. Tako imajo Italijani
svoje sodomačine v Avstriji in Švici, Francozi v Švici in Nemčiji,
Nemci v Švici in Avstriji, Kusi v Avstriji i t. d. Te majhne detaširane
jedinice se krmijo od kulture svobodne večine in nagibljejo k njej,
deloma zavoljo maloovaževanja, s katerim se odnaša tuja država k
njih nacijonalnim stremljenjem, deloma zategadelj, ker po zakonih
narave menda sploh vsi “svoji k svojim” hočejo. Saj je bila celo med
avstrijskimi Nemci, ki so vendar uživali vse dobrote vladne protek-
eije, v najširjem merilu razvita iredenta, ter je bil cesar Vilhelm
mad njimi bolj popularen in čislan, kot pokojni Francelj. Švica je
bila mogoče edina država, kjer nismo opažali škilenja na ono stran;
toda šele po vojni bodemo videli popolnoma plastično, v koliko je
mogel njen. brez dvoma najmodernejši državni stroj, ublažiti naci-
jonalno disonanco treh narodov.

Nacijonalni ideal je samo en del onega cilja, za katerim sopejo in
dirjajo vsi motorji državnega stroja velikih držav. Iskreni naeijona-
Jist je vedno idealist, in revščina s pomanjkanjem rožica idealizma.
Ali velika država ne prezira i onih, ki imajo mnogog in hočejo še več.
Ona porablja vse sloje v prilog svoje ideje in skuša ugoditi vsem slo¬
jem. Njen cilj se mora razcepiti v cilje vseh onih, ki jo nosijo na svo¬
jih plečih. Vendar je imela nacijonalna kultura v veliki državi naj¬
bolj bogata pstranstva za svoj razvoj in je ponekel preplela ves
njen organizem.

Edina izjema v tem je bila Avstrija. Sezidana nad zemljami raz¬
nih narodov v času, ko je nacijonalna ideja spala povsod še spanje
pravičnega, je imela svoj pomen in smisl kot blok proti turški nevar¬
nosti. Ko je pa devetnajsto stoletje zaneslo narodno zavest med na¬
rode, Avstrija ni bila več kos svoji nalogi in je izgubila pravico do
obstanka. Kakor druge velike države, je tudi ona porabljala vse svoje
sloje v prilog svoje državne ideje, toda, ugoditi vsem slojem ni znala,
ali bolje rečeno, ni hotela. Če so se v drugih velikih državah močne
struje borile proti obliki, v kateri se je izražala tamkaj državna sila,
si moremo misliti v Avstriji le boj proti državni ideji sami. Kaj naj
res samo zaradi časti in slave nesrečne firme Habsburg žive pod eno
streho čisto tuji si narodi brez skupnih ciljev, brez česarkoli skup¬
nega, narodi, ki z eno besedo skupaj ne “pašejo”, kakor pravijo
pri nas doma? Vprašaj kakega, z razmerami v svoji državi krajno
nezadovoljnega Italijana, Francoza, Angleža, Rusa, Nemca, katere
druge države podanik bi torej hotel postati, če se mu doma kar nič
ne dopade. On pozna samo eno domovino: Italijo, Francijo, Anglijo,
Rusijo, Nemčijo. Toda v Avstriji ljubi Čeh samo Češko in vsak poje-
dinec raznih narodnostij samo svojo, takozvano ožjo domovino. O
kaki ljubezni do skupne domovine, o kaki skupnosti sploh govora
biti ne more.

In tu leži fatalna razlika med Avstrijo in drugimi velikimi dr¬
žavami: naj bodo drugje nasprotstva med posameznimi sloji še tako
velika ista narodnost in zunanja nevarnost, naperjena proti državi,
kot svoti vseh raznoobraznih, pa magari še tako nasprotujočih si
stremljenj njenhi sestavin, veže v usodepolnem času mase in duhove,
narode in krone. V Avstriji veže samo surova sila. Če se drugod dr¬
žavna ideja poviša v nacijonalno idejo ter pijani z navdušenjem ši¬
roke množice, nima avstrijska državna ideja ničesar, v kar bi se lahko
povišala. Njeni temelji ležijo izven mej monarhije. Ona služi strem¬
ljenjem rase, blazne veličja in samoobčudovanja, in s tem tradicijam
habsburške dinastije, a ne potrebam in pravičnim zahtevam narodov,
ki so ji s svojo, četudi neprostovoljno prisotnostjo v okvirju tri e j
vdahnili pojem, ter jo pripeljali do velike časti, da se sploh razprav¬
lja o njej.

Zato ne moremo v nobenem oziru govoriti v eni sapi o Avstriji
in o drugih velikih državah. Druge velike države so n|aravne in mo¬
gočne zgradbe, na katerih zidajo veliki narodi in imajo vse nravstve¬
no pravo obstojati in razvijati se. Avstrija je čisto nfcvaden hotel,
črno-rumer_o prebarvan in obdan od samih policajev, da se ne razbeže
stranke, nezadovoljne s hotelirjem.

Majhnih narodov skoro nikjer ne najdemo v samostojnih državnih
skupinah. Če obstojajo majhne nacijonalne države, n. pr. Srbija, Ru-
munija i t. d., obsegajo te države le majhen del svojega nacijonalnega
elementa. V splošnem najdemo majhne narode povlečene v strugo
velikih držav. Pri velikih državah opažamo dva principa v odnošajih
k majhnim narodom. Prvi princip se izraža v eksploataciji naroda v
prilog državni ideji, pri čemur nacijonalno stremljenje naroda ni le
ne tangirano, temveč najde vse pogoje, da se more razviti in razmah¬
niti. Glavna zastopnica tega principa je bila Anglija. (Samo na irsko
vprašanje ne smemo misliti pri tem.) Drugi princip si pač dela narode
koristne državni ideji, toda pri tem jim izpodkopava temelje nacio¬
nalnega življenja, kateremu grozi s popolnim uničenjem. Ta, manj
inteligentni princip je vodil predvsem Avstrijo po vseh njenih tem¬
nih in nesrečnih potih. Tudi mnoge druge države nimajo popolnoma
čistih rok pred njegovim mračnim obličjem.

Toda ravno v teku zadnjih krvavih let sn>o videli, da je naeijo-
nalni, najelobolja in najsvetejša zavest poštenega, prišel do naj-
pravilnejšega razumevanja našega pregovora: Povsod je lepo, doma
je najlepše. Nacijonalnemu idealu prinašamo z radostjo najtežje
žrtve, in jaz vidim vstajati novo, dosedaj še nepoznano ljubezen do
domovine, ožjo, toda kot brezdna globoko.

Nacijonalno čuvstvo je kot veroizpoved, ki objema množice, ovoj,
ki deli skupino od skupine, altar, pred katerim se zbirajo enomišlje-
niki v najprimitivnejšem in najsiršjem smislu besede. Nacijonalno
čuvstvo je duša naroda in njegova tvorilna sila. V imenu nacijonal¬
nega čuvstva proizvaja narod lepa in koristna dela, katera zrcalijo
globino njegove duše, obsežnost njegovega razmaha ter so sploh me¬
rilo njegove notranje in njegove materijalne kulture.

Tu ni razlike med majhnimi in velikimi narodi. Vsak, pa tudi
najmanjši narod je sposoben, da v splošni konkurenci narodov pod¬
nje človeštvu plodove svoje kulture. ITgnjetavanje majhnih narodov
cepi njih življenjske energije, katerih večino veže k nacijonalni sa¬
moobrambi. Zato majhni narodi v večni borbi za svoj ostanek do da¬
nes še niso mogli izraziti onega, kar bi mogli izraziti pri osredoto¬
čenju vseh svojih življerskih energij.

Velike države-zaveznice šo se v tekoči vojni zavzele za majhne
narode, ter proglasile zaščito in svobodo majhnih narodov kot eno
svojih glavnih gesel. Celo daljna Amerika je povzdignila svoj glas v
prilog ponižanim in žaljenim. Brez dvoma je: kakor koraka cel svet
k novemu, globljemu in bolj pravičnemu razumevanju življenja, tako
se bližajo majhni narodih konečnemu, zasluženemu uvnžavanju in
spoštovanju v koncertu narodov.

Toda kaj leži kot ogromna zavira na poti k temu cilju? Zopet
predvsem nesrečna Avstrija, ki plrži v svojih krempljih cel ducat
narodov, zdihujočih po solnem in svobodi, pripravljenih m zmožnih,
da po svojih močeh pripomorejo k dosegi -visokih ciljev človeštva.

SLOVENSKI SVET

Kakor ne gremo sodnjemu dnevu nasproti, a k novemu, bogatemu
življenju, tako je neobhodno potrebno, da se zavora, ki brani dostop
k sreči, odstrani, razbije. Velike države, ki so države velikih, narodov,
bodo pri vseli izgubah in pridobitvah tekoče vojne le malo izpremeni-
le ^v o j o fizionomijo. Toda svoboda majhnih narodov je mogoča le na
razvalinah Avstrije.

— a. v Sl. Jugu.

Razgled iz Avstrije

Seja hrvatsko-slovenskega kluba
in češke zveze. — - (Slovenec, 8.
lili. ) — Danes je hrvatsko-sloven-
ski klub razpravljal o sedanjem
položaju in izjavil, da bi bila ure¬
ditev (notraijjih (političnih vpra¬
šanj brez sodelovanja narodov sa¬
mih nemogoča. Vsled tega je neob¬
hodno potrebno, da se skliče par¬
lament. Jednako se je izrazila tudi
češka zveza. Na skupni seji teh
dveh parlamentarnih skupin se je
zveza izjavila, da sta oba naroda
enih in istih misli. (Dalje je pol
stopica zaplenjenega.)

Oba slovanska naroda, na severu
in na jugu, izjavljata vladi in
Nemcem: “Ne hodite dalje po tej
poti! Nobene pristranske rešitve
ne priznavamo in je tudi nikdar
ne bomo priznali! ’ ’

Parlament je edino mesto, kjer
se morejo reševati notranja poli¬
tična vprašanja. Slovenski in češki
poslanci zahtevajo na podlagi že¬
lja teli narodov: Da se takoj skliče
parlament; da pa se skliče parla¬
ment, je potrebna dobra volja vseli
faktorjev. Vprašanje je, ali imajo
nemški faktorji dobro voljo? Mi
ne poznamo drugih faktorjev, ka¬
teri nimajo dobre volje.

Tri leta je že, kar nimamo parla¬
menta, in mnogo posla se je naku-
pičilo med tem časom zanj. Kaj je
v tem usodnem času državna dol¬
žnost ? Morda nemški jezik, razde¬
litev Češke ali obramba nemške
manjšine? Ne, nikakor ne! Pojdite
med narod, proučujte njegovo tr¬
pljenje, povzročilo je pomani-
kanje hrane, živeža in delavcev.
Ali ne vidite, kako narod propada
vsled tuberkuloze, vojnega trplje¬
nja? Ali ne vidite beguncev? Ali
ne čutite, kako je draginja velika?
Ali ne vidite, da je naj siromašne j ^•
ši narod brez hrane? Da je gotovo
tudi brez sredstev za živež?

Češko-slovenska izjava je važna
še z drugega stališča : pripravljeni
smo, da začnemo razpravljati o
narodnih vprašanjih. Za nas Slo-
vence to znači: Nemci ne smejo
nikdar misliti, da je treba rešiti
narodnostno vprašanje samo na
češkem. Tudi mi Slovenci imamo z
Nemci mnogo narodnostnih spo¬
rov. Ni dovolj, da se reši samo
češko-nemški spor, temveč je tre¬
ba objednem rešiti tudi nemško-
slovensko vprašanje, direktno med
narodoma samima. Mi s slovenske
strani stavimo Nemcem naslednje
odprto in jasno vprašanje: Ali ho¬
čete, zaključiti ta‘spor pošteno?!...

Pomanjkanje v Dalmaciji. —

Narodni List poroča dne 28. mar¬
ca, da je umrlo v deželni bolnišni¬
ci v Arbanasih dne 22. marca 11
oseb, a drugi dan 9. Tudi bolnišni¬
ce se nahajajo sedaj v težkem po¬
ložaju; vsled pomanjkanja hrane
ne morejo sprejemati več bolnikov

Italijanske šole pretvarjajo v
hrvatske. — Ljubljanski Slovenec
piše 3. aprila: “Iz sv. Vincenca v
jlstriji poročajo : Komisija okrožne¬
ga šolskega sveta je bila 25. marca
v Sosičah (občina Kanfanar), kjer
so prebivalci prosili, da bi se otvo-
rila. v njihovi “Legini” šoli hr-
vatska šola. Vsi roditelji so se izja¬
vili pred komisijo za hrvatski
učni jezik. Drugi dan je bila ko¬
misija v Krmelu (občina Bale),
kjer se nahaja krasna Legina
zgradba. Tudi tu so se vsi roditelji
izjavili za hrvatsko šolo. Istega
dne popoldne je bila komisija v
Štokovcih, kamor pripada tudi vas
Bokordiči, kjer'se istotako nahaja
lepo Legino šolsko poslopje; tudi
tu so se vsi dosedanji Italijanaši
izjavili za hrvatsko šolo.”

(Opomba: “Lega” je italijan¬
sko šolsko društvo, ki zasleduje z
ustanavljanjem italijanskih šol v
jugoslovanskih krajih na Primor¬
skem in Goriškem namen, razna-
roditi narod).

Madžarizacija na Reki. — Hr¬
vatski Dnevnik od 1. aprila piše:
“Primorske Novine od 28. marca
poročajo, da so bili pozvani te dni
vsi žandarji na Reki pred mero¬
dajno oblast, da bi izjavili, ali ho¬
čejo prestopiti v službo državne
policije. Pri tej priliki so bili obve¬
ščeni vsi oni, ki imajo hrvatsko
ime, da bodo mogli ostati v državni
službi, ako pomadžarijo svoja ime¬
na.

Temu je treba še pristaviti, da
so morali prej na Reki stražarji
poitalijančevati svoja imena. Toraj
vse, samo ne — hrvatski. !  ’

Franc Gerbič umrl. — Slovenski
Narod od 29. marca poroča, da je
umrl v Ljubljani ravnatelj Glas¬
bene Matice, gospod Franjo Ger¬
bič, ki si je pridobil velike zaslu¬
ge za slovensko glazbeno, pevsko
in dramatično umetnost.

Primanjkovanje hrane na Če¬
škem. — (Hrvatski Dnevnik, 5.
aprila.) “Iz Prage poročajo, da
dajejo nekateri gostilničarji svo¬
jim gostom od testa samo še torte.
Makaronov in rezancev se ploh več
ne vidi. V drugih gostilnicah dobi¬
vajo zopet samo oni gosti kruh,
ki prinesejo moko s seboj. Za
krompir stoji celo na jedilnih listih
najboljših hotelov pripomba : “ku¬
han krompir se zamenjuje za siro¬
vega”.

Protežiranje Italijanov v Av¬
striji. — (Slovenec, 7. aprila). “Ita¬
lijanski begunci imajo v Celju,
Vagni,. v Grajdcu in po drugih
krajih šole z italijanskim učnim
jezikom. Medtem pa ni za stotine
slovenskih otrok v Mariboru in
Gradcu še danes nobene ljudske
šole s slovenskim učnim jezikom.
Ali smo Slovenci manj vredni kot
Italijani?”

Italijanska uljudnost. — Trža¬
ška Edinost piše: “27. marca se
je vršila pred tržaško deželno sod¬
nijo, ki so nahaja sedaj v Opafiji,
obravnava proti nekemu Tržačanu,
po imenu Pero Rovereto. Obtožen
je bil, da je 21. novembra 1916
napadel tri slovenske gospodične,
,ki so mirno korakale po Torrente
ulici, z besedami : “Brutte s’ciave,
porche de s’ciave, porche de s’cia-
ve spete che faremo i conti anche
con voi!” (Umazane ščave (poro¬
gljivi italijanski izraz za Sloven¬
ce), svinje slovenske, obračunali
bomozvami) in nato pljuval za nji¬
mi, in vse to radi tega, ker so se
razgovarjale v svojem materinem
jeziku. Gospodične so ga naznanile
policiji in Italijan je bil obsojen pq
paragrafu 305 na 14 dnij zapora

Beda v Istriji. — (Obzor, 7. a-
prila.) “Primorske Novine na Su-
šaku javljajo: Beda v Istriji nav-
zenia širše meje. Ljudstvo je zelo
nejevoljno. K nam na Reko in Su-
šak prihajajo tudi že boljši ljudje,
ki nas prosijo, da jih nasitimo. Ta¬
ko je prišel tudi 'včeraj na Sušak
k neki družini nek obrtnik s svo¬
jim detetom in prosil, da dajo vsaj
otroku malo hrane. Marsikedo, ki
ima še kaj sredstev, bi se rad pre¬
selil na Reko. ali Sušak; ali kakor
slišimo, ne izdajajo na Reki niko¬
mur več izkaznic za hrano, mi na
Sušaku pa vemo, kako je. Kakšne
kciristi so izkazrjicfl, ako pa ni
hrane. Pod takimi ražmerani živi¬
mo mi tukaj. Zato je potrebno, da
se vsak pobrine za brano, kjer ve
in zna, in da bi pri tem sirot ne
ovirali, temveč jim šli na roko, kar
najbolj mogoče.”

Tržaški socijalisti ruskim re-
volucijonarjem. — (Slovenec, 7.
aprila.) “Odbor socijal-demokrat-
ske stranke v Trstu je zaključil, da
pošlje stranka svoj pozdrav ruskim
-revolucij onar jem. ’ ’

Trpljenje interniranih Srbov.—

Temesvarer Zeitung priočuje 8. a

prila naslednjo vest: “Podpolko-
nik Edvard Ilegedues je bil kot
poveljnik mesta Arada načelnik
tamošnjega ujetniškega tabora za
internirane Srbe iz Ogrske in Bo¬
sne, ki so bili odvedeni tja v za¬
četku vojne. Interniranci so bili
natlačeni v ozkih prostorih ter ni¬
so dobivali zadostne hrane, ker
so štirji podčastniki, ki so nadzo¬
rovali tabor, vršili kaznjive špe¬
kulacije in pomagali svojim ženam,
da so za denar dobim postregle bo¬
gatejšim interniranim osebam,
medtem ko so neusmiljeno posto¬
pali s siromašnejšimi. V taboru se
je pojavila bolezen in oni, katerim
je bilo poverjeno nadzorstvo, so
prepustili bolnike samim sebi. Pod¬
polkovnik Hegedues je dobro ve¬
del za te razmere, toda ako se je
kedo pritožil pri njem, je dobil
dostikrat za odgovor, da ga bo dal
polkovnik ustreliti. V taboru niso
bili samo možki, nego i ženske in
otroci, ki so grozni trpeli pod ta¬
kimi razmerami. Ko so druge vo¬
jaške oblasti izvedele za te razme-
jre, se je stvar seveda takoj popra¬
vila; podpolkovnik Hegedues in
(obtoženi naredniki so bili odstav¬
ljeni ter se je proti njim započela
obravnava... Obtoženi podpolkov¬
nik je bil spoznan krivim zlorabe
službene oblasti in nevarne gro¬
žnje ter je bil obsojen od divizij¬
skega sodišča na eno leto zapora,
na izgubo vseh odlikovanj in na
odpust iz častniškega zbora.”

Madžarščina v sodnijah, na Reki.

— (Hrvatski Dnevnik, 5. aprila)
“Pri zadnji seji advokatske ko¬
more v Budimpešti je stavil dr.
Hugo Farkashazi predlog, da se
naj komora zauzame za to, da bi
se mogla uporabljati na Ireskih
sodnijah čim preje tudi madžar¬
ščina. To vprašanje ima poleg po¬
litične tudi praktično stran, da
bi mogli zlasti odvetniki iz Ogrske,
ki niso vešči italijanščine, zasto¬
pati stranke pred reškimi sodnija¬
mi.”

Italijanščina v Zadru. — Hrvat¬
ski Dnevnik z dne 5. aprila poro¬
ča: Zadrska Hrvatska Knina se
pritožuje, da se njih občina še
vedno poslužuje povsod izključno
le italijanščine.”

“C. in kr. strelci”. — Pod tem

naslovom prinaša Hrvatski Dnev¬
nik z dne 5. aprila brzojavno vest
z Dunaja, datirano s 4. aprilom:

“Ker dosedanje nazivanje c. kr.
domobrambe ne odgovarja več nje-
menu namenu in ker ne dobe oni,
ki ne poznajo domobrambe in nje¬
ne formacije, pravega naziranjao
domobrambovcih iz tega naziva-
nja, je Njegovo veličanstvo zau¬
kazalo, da se čete domobrambov-
eev naziva jo od sedaj naprej “c.
in kr. strelci”. Ta odredba ozna¬
čuje domobrance za čete prvega
reda. Razume se, da se ni razmerje
domobrambe do ostalih čet v ni¬
čemur izpremenilo. ’ ’

V

nn

PROSLAVO JUGO SLOVENSKEGA ONE

—oOo—

v Clevelandu O., dne 6. in 7. maja 1917.

Zares! To bila dneva sta svečana,
ko vneto je pozdravljal brata brat,
ko troedna duša razigrana
je našla v domovini svoj zaklat.

V veseli tekmi srebrni darovi
prihajali so domu-na oltar,
da srečnega bi hčere in sinovi
v svobodi zlati gledali vsekdar.

In naše bistre žene, deve mile
krasile so nam z delom ure te,
ponos sladak so v prsih nam budile,
pogled na nje poživljal je srce.

To slavij e Jugoslavije sijajno,
ki nam rodilo bo prežlahten sad,
nam kaže v harmoniji, z lučjo bajno,

Ljubljano belo, Zagreb, Beligrad.

Zato vam, bratje, sestre, hvala!

Naj ta ljubav življenje nam sladi —
ko domovina iz verig bo vstala,
takrat naj v sreči se oko solzi!

Ivan Zorman.

SLOVENCI ZA AMERIKO


RADOMIR PUTNIK

Iz Francsoke Nice se poroča, da
je umrl ondi Radomir Putnik, biv¬
ši poveljnik srbske vojske in vojni
minister. Feldmaršal Putnik je bil
s svojo vojsko tudi tedaj, ko se je
umikala pod neznosnimi mukami
skozi Albanijo. Pozneje je dospel
sem, da ozdravi, ali usoda je’hotela
drugače.

Ta izguba bo težko zadela hra¬
bro srbsko vojsko, katero je vodil
Putnik v prvi balkanski vojni, ka¬
teri je poveljeval v drugi balkan¬
ski vojni in s katero je delil dobro
in hudo tudi v sedanji vojni. Pod
njegovim izurjenim vodstvom se
je delil dobro in hudo tudi v seda¬
nji vojni. Pod njegovim izurjenim
vodstvom se je oslavila hrabra, srb¬
ska. armada in si priborila zmage,
kakoršnih ne pozna dosti zgodovi¬
na, dokler se ni morili konečno u-
maknuti kljub vsej hrabrosti in
veščemu vodstvu presili. ki jo je ob
lievala od vseh strani.

Nad izgubo Potnika pa bodo to¬
žili tudi vsi ostali Jugoslovani, ker
so z njim izgubili enega onih vite¬
zov, ki pripravljajo s krvavimi žr¬
tvami pot do osvobojen ja vsega
jugoslovanskega plemena.

Lahka mu tuja zemlja.

Tudi med Slovenci se je započe-
lo zadnje čase gibanje, da pokaže¬
jo predsedniku Wilsonu in ame¬
riški vladi svojo lojalnost in iz¬
razijo svojo željo pomagati Zdr.
državam v sedanjih resnih časih.
Krasno uspeli shod v Clevelandu
je dokazal, da uvidevajo tudi Slo¬
venci svojo dolžnost, da izrazijo
kot prebivalci te dežele svojo na¬
klonjenost s tem, da hočejo poma¬
gati vladi proti svojim in njenim
sovražnikom. Tudi v Pittsburghu,
Pa., se je vršil 22. aprila 1917.
shod, s katerega je bila poslana
predsedniku Wilsonu naslednja
spomenica:

“Njegovi Ekselenci g. Woodrow
'VVilsonu,

predsedniku Zdr. držav.

Slovenci, prebivajoči v Pitts¬
burghu in okolici, zbrani 22. a-
prila 1917 v K. S. domu, 57 Butler
Street, Pittsburgh, Pa., žele izja¬
viti gospodu predsedniku svojo lo¬
jalnost in zvestobo napram Zdr.
državam s sledečo resolucijo:

Ker so bile slavne Zdr. države
prisiljene, začeti vojno, da branijo
življenje svojih državljanov, svo¬
bodo morja in načela demokrati¬
zma, zavedajoč se resnosti polo¬
žaja, in

Ker smo imeli srečo uživati bla¬
goslove miru, katere je dobra Pre¬
vidnost sipala potom modre vlade
na to deželo svobode, in

Ker so naša srca napolnjena z
idejami demokratizma, ki so lastne
vsem Slovanom, kjerkoli žive, za
kar imamo dokaze v starodavnih
slovanskih zadrugah po vseh na¬
ših deželah, kjer Slovan ni bil pri¬
siljen zamenjati svojega komuni¬
stičnega sistema z germanskim
fevdalizmom, in

Ker naše ljubljene Zdr. države
obljubljajo potom svojega pred¬
sednika skupaj z zavezniki, vsa¬
diti svobodo po vseh deželah, da
si bo mogel vsak narod vstvarjati
svojo srečo po načelih pravice in
ljubezni, in

Ker še trpe Jugoslovani (Slo¬
venci, Hrvati in Srbi) zatiranje od
strani sedanjih sovražnikov Zdr.
držav, in ker žele, da se zastava
svobode razvije v gorah in na oba¬
lah Jugoslavije, razkosane in ukle-
njene svoje domovine, da bodo mo¬
gli, svoboden član družine naro¬
dov, delovati za svoj napredek in
blagor človeštva,

Zato sklepamo in povdarjamo,
da stojimo Slovenci v Pittsburgu
m okoli« v tej uri nevarnosti kot
en moz na strani svojega pred¬
sednika g. Woodrow Wilsona ka
ter emu hočemo slediti, katerega
hočemo častiti in poslušati za č a *st

1,1 Zdr ‘ držav ‘ ™ razširjenje
svobode m enakosti in za  bratstvo
vseh judij - tako nam Bog po
magaj. K po

Pittsburgh, Pa., 22. aprila 1917 ”

P mestno n, potrebno bi bilo d a
hi rojaki tudi po  drugih naselbinah

na javnih shodih očitno demonstri-
rali svojo lojalnost in zvestobo na¬
pram Zdr. državam. Zavedajte se,
da smo dolžni pokazati tej deželi
našo hvaležnost. Spominjajte se,
da se bori Amerika tudi za naše
pravice in svobodo, da je toraj
njen boj tudi naš boj. Imejte pred
očmi, da je započela Amerika boj
proti sovražnikom, ki so tudi naši
sovražniki. Ako podpiramo s tem
tudi našo borbo za osvobojenje do¬
movine in naroda. Najmanj toraj,
lear morete storiti, je, da izražate
na javnih shodih svojo lojalnost
ter da se pridružite našemu giba¬
nju, da tako skupno pokažemo na¬
ši novi in stari domovini, da smo
pripravljeni boriti se za svoje pra¬
vice in svobodo.

POMILOSTITEV BANJALU-
ŠKIH OBSOJENCEV

(Sarajevski List, 31. marca
“Po naj višji odločitvi je Njego
Veličanstvo najmilostljiveje opi
stilo smrtne kazni na vešalih s
deče:

1. Vasilija Grdjiča, 2. Kos
Gnjatiča, 3. Matija Popoviča,
Boško Čapriča, 5,- Djordja Dal
ca, 6. Mihajla Saviča, 7. Miri
Tomoviča, 8. Čeda Miliča — kat
remu se zameni smrtna kazen
dosmrtno težko ječo, 9. Sima E
goviča, 10. Milana Petkoviča, 1
Dimitrija Jevdjeviča, 12. Milutii
Jovanoviča, 13. Petra Bilbija
kateremu se spremeni smrtna k
zen v dvajsetletno težko ječo, d
lje 14. Dimša Djokanoviča in 1
Aleksa Jakšiča — katerima :
spremeni smrtna kazen v šestnajs
letno težko ječo, in 16. Radivo
Djuranoviča, kateremu je sprem
njena smrtna kazen v petnajstle
no težko ječo.

Kedor hoče vživati svobodo, mo-
ra tudi pokaazti, da jo je vreden.
Z besedami se ne pribori svoboda,
treba je temveč požrtvovalnega de-
lovelnega delovanja in žrtev. Ko¬
liko pa ste že storili Vi, da poma¬
gate gigantski borbi za svoje o-
svobojenje?

Podpirajte narodno borbo za o-
svobojenje in ujedinjenje jugosl°'
vanskih rodov. Slovenci, Hrvati in
Srbi‘smo en narod, in vsled teg a
zahtevamo svoje ujedinjenje v skn
pini narodni državi, v kateri bode¬
mo sami odločevali o svoji usodi-

Ali ste že poslali naročnino za

Slovenski Svet? Ako še ne, stori te
to takoj, da bodete redno prejenn*
H list,

svobodni Jugoslaviji

bod°

svoboščine vsem enako zajamčen 0

on a  bo resnično demokratska ^
žava. Česa se toraj bojite, da ^
ne priklopite armadi, ki se boi*
enakost in svobodo vseh?

i*