Natisov 15,000, „fcljiro" izhaja vsaki pttk. diliran 1 dnevom nulednje nedelje. Ikročnina velja za Av-ido-Ogrsko: za celo bio 3 krone, za pol in Mrl leta razmerno; 11 Nemčijo stane za (do leto 5 kron, za Aneriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se raiuni naročnino z ožina na visokost poštene. Naročnino je plačili naprej. Posamezne Ktvilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-liflvo se nahajata t Ptuju, gledališko po-alnnip stpv 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vt strani K 32, za «/» strani K 16, za >/, strani K 8, za >/n strani K 4, za ',„ strani K 2, za >/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža Štev. 22. V Ptuju t nedeljo dne 2. junija 1907. VIII. letnik. dvojna lalcom rovu. aKtt-| od m javi *0 ana. po* ovanj m poso- ajrai rtndi ež • ■ Delajmo naprej! Mi pač nimamo vzroka, da bi vrgli puško t korozo in obnpali, da se nam ni posrečilo, ti tega ali onega našega kandidata v zbornico. Ne, nam se pač ne gre za točeno slavo, nam se ne gre za osebe in ose bno k or i s t, na m s e n e gre laaadvlado... Dobro vemo, da ne bodemo dosegli s par poslanci bogve kaj. Glavno delo ne isvršnjejo poslanci, glavnega dela se ne lotijo roditelji političnih strank, — glavno delo, to ni bobnaDJe in ropotanje raz prižnic in po gostilniških shodih, glavno delo ni neumno pso-vanje po listih! Vsakdo je lažnik, kdor pravi, da bode ljudstvu pomagal, — kajti edino ljudstvo samo si lahko pomaga! Glavno delo ima torej ljudstvo samo izvršiti! Glavno delo po-sameznikov med narodom, — to je delo, ki se ne hvali po časopisih, katerega iz* tršitelje se ne slavi po shodih, ki ne nosi nika-koršnega osebnega dobička... In to resnično slavno delo, to ne nosi vsakdanjih plodov, kajti njega plodovi se kažejo šele v desetletjih! Sedem let se že borimo mi okoli „Štajerca" zbrani naprednjaki in z lahkim srcem trdimo: kar je naprednega v naših pokrajinah, kar je od fa-rovSke politike neodvisnega, kar je svobodomiselnega, — to smo m i storili, mi naprednjaki, mi s svojim pridnim, ponižnim delom. In Čeprav niso naši uspehi očividni, čeprav nimamo svojih poslancev, smo vendar iz dnu svojega srca zadovoljni. Kajti premagalo se nas je edino z umazanimi sredstvi laži, obrekovanja, edino s strupenim orodjem! Naši nasprotniki so prezirali svetost cerkve in šole, so zlorabljali sveto vero, so teptali postave v blato in edino na ta nepošteni način so — zmagali. Nepoštena zmaga pa je klavrna zmaga! In zato pravimo: v trenutku, ko bodo ljudje na svojem lsstnem truplu občutili nevarnost prvaške vla-— v trenutku, ko bode sveta izo- KrofoTČani. 7. Streha je bila torej prenovljena. Da bi pa popravili Krofovčani cerkev tudi znotraj, do tega jih župnik ni ocgel pripraviti, naj jih je prosil ali zmerjal ali kar je hotel. Bližala se je Smartinska nedelja, največji praznik a Krofovce. Krojači in čevljarji so delali noč in dan, prašiči, koštruni, kokoši in gosi so se veselili dobre krme, otroci so cukali svoje mamce za obleko in jih npraševali, če že skoraj spečejo potico, Peperl so pripeljali novega vina, kupili smodnika, in sploh se je cela vas pripravljala na Martinovo nedeljo ter se menila le o njej. V soboto popoldne so pokali možnarji, kakor da Dliia turška vojska. Tudi v nedeljo zjutraj so stre- da so se gore tresle. Toda čez nekaj časa je po- možnarjev utihnilo in ljudje iz cele vasi so kar v cerkev. Moralo se je zgoditi nekaj posebnega. In res se je pripetilo nekaj, kar se ne zgodi vsak dan: veliki oltar je bil prazen, sv. Martina ni bilo več na njem. >Ukradli so nam našega patrona, našega patrona so nam ukradli! Oj ti grešni svet, zdaj že svetnike krade! Konec sveta bo, antikrist je tukaj!" Med prestrašeno množico je prišel tudi župnik. Jleznar mu pove, kakšna nesreča je zadela faro. braženost prešinila množine ljudstva in jih zbudila k novemu življenju, — v trenutku, ko bode pričelo vso ljudstvo misliti z lastnimi možgani — v tem trenutku je naša zmaga zagotovljena. Torej: ne obupati, marveč delati je treba! In ne samo par meseci pred volitvami, temveč vedno in povsod je treba delati. Posamezne napredne občine so možato pokazale, da se ne pustijo več zapeljavati od nesrečne prvaške politike. Kako lepo so se držali v volilnem boju prebivalci občine. Sv. Vid pri Ptuju; vsi, razven fajmoštra, mežnarja in njunih pe-tolizcev, od 130 volilcev 113 jih je glasovalo za nas. Ali pa vrla napredna občina V a r e j a! In nadalje vrli prebivalci občine Ptujska Gora! Kako se je predramilo veliko število prebivalcev občine Cirkovce in Velike Nedelje! Predaleč bi nas peljalo, ako bi hoteli našteti vse napredne občine. Dovolj je, ako pribijemo: vse naše napredne občine v vseh volilnih okrajih so ostale zveste in cela vrsta novih smo pridobili!.*- Res je: slabi možje bi bili, ako bi se zdaj za peč vsedli in jokali čez slabe čase! To delo pripustimo starim tercijalkam ... Mi kot možje pa delajmo naprej! Delajmo! Ali kako? Naglašali smo po svojih shodih, da je gospodarsko delo prva naša skrb. Vse drago nima pomena, vse drugo je postranska stvar. Ljudstvo gospodarsko izobraževati, ljudstvo g o-spodarsko združevati, — to bodi naša naloga 1 Gospodarsko izobražujemo ljudstvo s tem, da mu kažemo in odpiramo pota, po katerih pride do boljše bodočnosti. Čisto ednostavno povedano: pametna živinoreja pri enemu samemu kmetu je več vredna kakor vse lepe pesni in deklamacije o „majki Slavi*; — važnejši je bil hip, ko se je iznašilo umetno gnojenje kakor vse govorance prvaških gospodov; — en sam, 10 vrstic dolgi članek o boju proti peronosperi je več vreden kakor vse bukve Mo- Nato nagovori duhovni pastir svoje ovčice tako-le: „Ljubi kristjani! Veliko sveta sem prehodil, mnogo knjig prebral, ali od tacega, kar se je zgodilo tukaj zadnjo noč, kaj tacega Se ni videl svet. Vi pravite, da so Vam tati sv. Martina ukradli; vi se jezite nad grešnim svetom ter napovedujete prihod antikristov. Imate deloma prav. Vaša cerkev je zanemarjena, kakor bi antikrist že resnično gospodaril v njej. Svet je res hudoben; ali pomislite, da tudi vi niste brez greha. Da bi vam bil kdo ukradel sv. Martina, vašega patrona, ki vam je izprosil v nebesih Se toliko dobrega, to pa ni resi Resnično vam povem, vašega patrona ni nihče odnesel, ampak sam je zbežal iz tega grdega poslopja! Kolikokrat sem vas prosil, kolikokrat opominjal, da bi popravili hišo božjo in tako pokazali Stvarniku in patronu svojo hvaležnost, toda vse zastonj, vaša ušesa so bila gluha. Za svojo nemarnost imate zdaj veliko sramoto in Bog ve, kakšna nesreča vas še zadene. Cas Je, da se spokorite! Kdor le more, naj beži na gore iskat našega farnega patrona, morebiti ga še najdete. Če ga najdete, pokleknite predenj, prosite ga odpuščanja in obljubite mu po-boljšanje!" In kar v Krofovcih leze in kar gre, se je podalo na gore iskat sv. Martina. Našli so ga v nekem grmovju skritega. V slovesni procesiji so ga zopet zanesli v cerkev. Drugo nedeljo je bila seja zaradi popravila cerkve. Vse je bilo za popravljanje; le kovač je majal z glavo in končno dejal: »Poslušajte me, častiti gospodi odbor- horjeve družbe . . . Naš namen je torej prej kot slej: ljudstvo izobraževati, kako si zboljša svoje travnike, sadonosnike, vinograde, pašnike, njive, — ljudstvu podariti duševna sredstva, da gospodarsko napreduje, — ljudstvo podučiti, kako naj se ravna, kadar mu uniči huda ura vso upanje, — ljudstvu pridobivati tisti vpliv, katerega potrebuje in zasluži, — to je naše delo . . . Vi nasprotniki pa hujskajte, vpijte, da je narodnost v nevarnosti in da peša vera, — mi gremo svojo gospodarsko pot naprej . . . Pa še nekaj! Treba bode, z vsemi močmi za c. kr. kmetijsko družbo kot edino gospodarsko organizacijo kmetov delati! Treba bode nadalje, da podučujemo kmetsko in obrtniško ter delavsko mladino v primernih strokovnih šolah in na primernih strokovnih predavanjih ! Treba delati, delati in zopet delati! In nadalje: volitve so dokazale, da imamo v celi vrsti občin večino in vkljub temu je v teh občinah zastop še v prvaških rokah. Pope-čali se bodemo s te zadevo, to povemo čisto odkritosrčno! Boj, ki se je vršil zdaj pri državnozborskih volitvah, ta boj se bode nadaljeval v vsaki občini. Kajti to lahko trdimo: najhujše prvaške občine imajo najslabše občinsko gospodarstvo, najvišje občinske doklade, največ občinskih tatov in najslabše občinske naprave! To treba odstraniti, tega ne smemo več trpeti! Čas je, da ne pustimo več gospodariti prvaške dohtarje in poli-tikujoče farje z našimi krvavimi občinskimi denarji! In ta boj, gospodje od črnega tabora, bode večjega pomena nego vse drugo . . . In ob koncu še nekaj! Klin s klinom, — to je bilo geslo klerikalcev in prvaških liberalcev, — to mora postati i naše geslo! Kadar bodo prišli prvaški učitelji, ki so se zavzemali za vam nasprotne kandidate, da bi jim pomagali, takrat jim recite: Klin a klinom, kakor niki! Naša cerkev ne more biti preslaba. Ako bi bila res pregrda, ušli bi bili tudi drugi svetniki. Sv. Peter je gotovo več kakor sv. Martin, pa je vendar ostal. Zato nikar ne tratimo brez potrebe denarja. Rajši vzemimo sv. Martinu konja, da ne bode zopet mogel odjahati." Odborniki niso dolgo premišljevali kovačevih besed. Iz rotovža so šli naravnost v cerkev in sneli sv. Martina s konja. Patrona so potem zopet postavili na oltar, a kljn.se so zaprli v rotovško klet. Tristo kosmatih medvedov! Druge nedelje zopet ni bilo patrona več v cerkvi, in še le čez štirnajst dni so ga našli daleč na gori v neki votlini. Zdaj so Krofovčani res verjeli svojemu župniku in popravili cerkev. Od tistega časa jim patron ni več ušel, čeravno so mu dali tudi konja nazaj. Komarjev Peperl so bili zelo „nobel" gospod. Kadar so obhajali god, vselej so povabili na obed občinske odbornike in cerkvena očeta. Tudi mati županja so se pri takih priložnostih postavili: kuhali so ter pekli in cvrli, da povabljeni niso mogli pripravljenih jedi celi popoldan in pol noči spraviti pod svoje strehe. Da so pečenko in potico pridno zalivali z vinsko kapljico, si lahko mislite. Zato ni čuda če so gosti odhajali tako nadelani, da so samega sebe vikali. Tisto leto, ko so zidali rotovž, bili so Peperl na — 2 — ste ti z nami postopali, tako postopamo mi z vami ... In kadar pridejo prvaški politikujoči duhovni z nenasitnim svojim žakeljom, takrat recite kmetje zopet: Klin s klinom, pojdite k vašimi črnimi kandidati, ti vam naj pomagajo. Delajmo torej, delajmo! To je edino, kar moremo priporočati. In z delom nam pride čas, ko bode ljudski glas več veljal nego glas i z sesalce v ljudstva! Politični pregled. Zopet prvaški hofrat. Ljubljanski dr. Fer-jančič je stopil v pokoj in postal ob tej priliki .hofrat". Mož je bil vedno .liberalec". Ali posebno zanesljivi .liberalci" niso ti prvaški gospodje. V državnem zboru je predlagal Ferjan-čič t. zv. „kancelparagraf". Ali dobil je migljej od mamice vlade in potegnil svoj predlog nazaj. In ker je bil tako priden, postal je hofrat... Hm, hm! Prvaki liberalnega in klerikalnega kalibra znajo pač lepe „kšefte" iz politike delati. In kadar postanejo [hofrati, takrat vpijejo njih pajdaši: Poglejte, kako delajo ti jnnaki za narod... Boj vinogradnikov na Francoskem. Veliko večje od avstrijskega je vinogradništvo na južnem Francoskem. Med tamošnjimi vinogradniki pa je priSlo zdaj do odločne borbe proti ljudem, ki kvarijo, ponarejajo in panckajo z vinom. V teku let je šlo tamošnjo vinogradništvo tako nazaj, da je marsikatera preje bogata pokrajina osiromašila. Danes dobi kmet za hektoliter 25—28 frankov (1 frank je 95 vin.) tako da pride komaj na svoje lastne troške. Vzrok je da proda fabrikant umetnih vin v mestih lahko svojo brozgo po 8—10 fankov in vinogradnik ne more z njim konkurirati. Nikdar bi razmere tako daleč ne prišle, ko bi francoska vlada oatavila pančarijo z vinom. Ali vlada doslej ni ničesar storila in zato si hočejo vinogradniki sami pomagati. V Narboni se je vršil p. k. velikanski shod, katerega se je udeležilo nad 80 tisoč vinogradnikov; sprevod kmetov je bil 7 kilometrov dolg. Kmetje zahtevajo: natančno nadzorstvo kleti in knjigovodstva; natančno statistiko, koliko vina pridela vsaka pokrajina v vsakem letu; nadzorovanje veletržcev zvinom; po-ostrenje kazenskih določb glede ponarejenja vinov. Ednaki velikanski shodi so se vršili v drugih krajih. Vlada je tudi takoj priznala, da imajo vinogradniki prav in izjavila, da bode v njih prid nastopala. Dopisi. Iz Okiča. Dne 25. t. m. so se zadnjokrat delavci na licu mesta izplačali v navzočnosti velezasluženega g. načelnika Orniga in stavbin-skega vodja g. nadučitelja Ogoreleca po okrajnem tajnikn Pengn. Po končanem izplačevanja so se zbrali delavci, katerim se je postreglo s kruhom in s pijačo in g. Ogorelec je naprosil g. načelnika Orniga za besedo, katero mu je podelil. Gospod Ogorelec je tako govoril: Že več kakor 50 let so prosili nbogi trpini v Halozah svoj god posebno zidane volje. Takrat so prinašali na mizo vino iz soda, na katerem maček čepi. Posledica županove dobre volje in darežljivosti je bila, da so bili gosti zvečer mehki, kot ne bi imeli v sebi trdih kosti. Glave so jim jele uhajati na mizo, in očeta Štruklju je postala njihova debela buča tako težka, da jih je potegnila, kakor so dolgi in široki, pod mizo k hUnemu čuvaju Sultanu. Davno se je že zmračilo, a na odhod še ni mislil nihče. Le oče Cmok so se vzdignili in se z opotekaj o-čimi koraki podali ven „na zvezde gledat". Pa hilro so se zopet prigugali v sobo in kričali: Za božjo voljo, kaj se je zgodilo! Mesec je v odprti studenec padel. Hotel sem iti malo na stran; ko grem mimo studenca, vidim meseo v vodi. Moj Bog, kako hom zdaj v temi domu prišel!" Vsi navzoči se s težkimi koraki zazibljejo proti studencu, da bi se prepričali o resničnosti Cmokovih besed. Nemalo začudenje jih je prevzelo, ko vidijo, kako jih mesec iz vode gleda. Strah jih je prevzel in urno so jo pobrisali v sobo, da. bi se posvetovali, kaj jim je storiti. Sklenili so, potegniti utopljeni mesec z ognjegaškim kavjjem (aklom) iz studenca. Dva moža privlečeta kavelj. Peprl jima rečejo: „Zdaj pa zapičita akelj v vodo pod mesec!" Moža ubogata. Ker sta razburila vodo, jel se je mesec tresti ,,Viš ga, viš, že miga, bo že šlo!" začnejo kričati gledalci. v Barbarski fari, da bi se vendar okrajna cesta, katera čez Okički breg vodi, v takšni stan spravila, da se ne bi uboga živina tak strašansko in neusmiljeno trpinčila. Prosili so že poprej, kakor so se v naši deželi okrajni zastopi ustanovili pri mnogih oblastij, prosili so potem ko so se okrajni zastopi ustanovili, da bi se vendar omenjena cesta v takšni stan spravila, da ne bi naša uboga živina toliko muk prestala. Ali vse prošnje so bile zastonj. Ko pa je naš visoko-spoštovani, velezasluženi gospod Ornig načel-ništvo okraja prevzel, potem so bile poprej neuslišane prošnje takoj uslišane. Velezasluženi g. Ornig je z vso močjo delal nato, da se ta cesta popravi, oziroma preloži; on je mnogo nplival na-to, da bi se to delo kak najbolj po ceni izvršilo in je tudi sam on pri visokem deželnem odboru izprosil izdatno podporo za to cesto. Dne 15. julija 1906 se je začelo delo na tej cesti in hvala Bogu, brez nezgod se je 25. t. m. končalo, čez pol leta. Konečno je napil velezaslu-ženemu gospodu načelniku Ornigu, h kateri na-pitnici so navzoči krepko pritrdili. Na to je mno-gospoštovani g. Ornig lepe velepomembne besede spregovoril in z veliko zadovoljnostjo in s hvaležnostjo napil gosp. Ogorelecu in je bila tako slovesnost za zdaj končana. Kakor se sliši, se bo o priliki sv. birme pri sv. Barbari v Halozah omenjena cesta po miloatj. knezoškofndne, 29. junija 1907 blagoslovila. Iz Planine. Tukaj imamo tudi take velike in mogočne gospode farške podrepnike, namreč dol malo nižje Planine in to je seveda tisti sveti in vsegamogočni tiušnik i. t. d., ker ti pa dragi „Stajerc" ne smem vseh imen imenovati, ker se nam še nisi tako zameril, da bi te mogli s takimi ostudnimi imeni žaliti. Saj bi jih še ne bilo dobro na svinjake vrati napisati, kajti potem bi vse svinje noter pocrkale. Nabirali so ti sv. očetje smodnik celi teden od teh ubogih ljudi, da so zamogli potem Benkoviču na čast streljat in denarje v zrak metat, namesto, da bi cerkvi darovali, ki je že toliko tega potrebna, da za našteti ui. O tega pa ti sv. modri možje ne vidijo. No ja, pa saj jih je že tisti dan naš ljubi Bog s točo kaznoval, da so mogli kar nehati streljati. To so tisti možje, namreč Marker, Jtirek, Tomažek, ki pravijo: oj Vi gospod provizor! Kaj pa koga to briga, če imate Vi te nedolžne devičice pri sebi, saj vemo, da jih potrebujete. Ja, ja, seveda. Ena kuharca, druga je kelnarca, tretja pa ljubica mojga srca. Toraj prihodnjič ti bomo pa še kaj bolj mastnega naznanili. Za danes z Bogom! Sv. Ožbalt pri Dravi. Ave Robič! Morituri te salutant! Vera je fuč, cerkve morajo razsu-šiti, slavna dnhovščina hoče izvandrati. Zakaj? Ker se neki profesor, imenoma Franc Robič, na Dunaj peljati ne sme. Seveda bi bila zdaj vera tudi fuč, če bi vera in klerikalizem ena in ista reč bila. Tako pa je le Robič fuč, druzega se ni nič hudega storilo, če si šel iz Brezna na Kaplo ali pa na Remšnik, in če si med potom kjersibodi kak kamen vzdignil, hitro je izpod njega prilezel Robič na papirju in te za farkarto na Dunaj prosil. Ce si potem stopil v gozd, bieščele so se ti oči od rudečih plakatov, s ka« „Moži, zdaj se pa obesite na akeljnovo štango, ja« bodem pa komandiral. Če rečem „ho-ruk", morate prav močno potegniti". Koliko je imelo prostora na kaveljnovem drogu, toliko pesti ga zgrabi, a Peperl zapoveduje: „Ho-ruk! Ho-ruk! Moži, le bolj močno potegnite!" Pa ni šlo, ker se je kavelj zapičil v kamen studenca. Zopet zakliče župan: „Ho-ruk!" Možje potegnejo navdušeno, koliko so jim le moči prepustile. V temno noč zadoni glasen „rsk!" drog se zlomi, in možje padejo na hrbet,„da so kar vse štiri kvišku pomoleli. Niso se še vsi oddahnili od straha, ko pokaže na tleh ležeči kovač z roko proti cerkvi in zakliče: „Glejte, glejte! Mesec je že gori, mesec je že gori, tam le za cerkvijo je zdaj! Kako se nam hvaležno smeji, ker smo ga rešili iz vode! Per mej duni, pa težek je le bil!" Od veselja, da so storili celemu svetu toliko dobroto, so ga možakarji požajfali še nekaj kupic in se potem odpravili domu. Hvaležni mesec jim je svetil, da so mogli najti svoje hiše, na hiSah vrata in na vratah kljuke. Zdaj pa sklenem svoje pisanje. Ce vam bode kedaj dolgčas in bi radi o Krofovčanih še kaj izvedeli, mi pa naznanite, da vam napišem o njih še več veselih prigodb — znam jih še celo kopico. F. Lemberžan. terimi so bile naše smreke olepšane. Iznenad smo prašali posestnike teh gozdov, kedaj so ji! neki Robiču prodali, da je pustil vse dolštenplati, Cela božja narava je bila s papirjem prevlečena. In če si šel v cerkev, godilo se ti je ravno takti. Raz prižnice se je oznanjevala božja beseda, ki je tudi o Robiču govorila. Ni bilo najti meats. kjer bi se mogel ogniti tega imena. Hladnokrvno in smehljaje smo gledali to otročje po-čenjanje, ker predobro smo vedeli, kakšen sad bo obrodilo. Volilci občin Brezno, Remšnik in Kapla smo do 90% tjtajercijanci. Ker „Stajerc za naš volilni okraj kandidata ni postavil, smo se odločili, kakor ni bilo drugače mogoče. Ponudila sta se 2 kandidata: eden klerikalni pro-fosor, drugi pa napredni kmet. Z lahko roko smo porinili klerikalca od sebe in rekli: „Kmetji za naprednega kmeta, župniki pa za nazadnjt škega profesorja!" Svoji k svojimi Cesarja Konstantinu so se prikazale besede: „In hoc signo, Vin cene!" in 28. maja t. 1. se je ti obljuba izpolnila. V znamenju napredka je Vincenc Ježovnik dobil okoli 1100 glasov vel! nego Robič in cela tretjina tega števila namrei 350 glasov spada na naše 3 občine. Na Brezno in RemŠniku skupaj je dobil Robič 21, Ježovnik pa 267 glasov. Živeli te dve »zorni, napredni občini, ki stojita kakor skale, na katerih si svoboda zida svoj dom. Živeli tudi Kapelčani, ki so s svojimi 83 glasovi pokazali, da je luč prostosti tudi tam prodrla črno temo klerikalizmi Torej ne vera, ampak klerikalizem je fuč, je pokopan v teh 3 občinah za vse čase. Naj r miru počiva! Amen! Iz Laškega okraja. Dragi »Štajerc"! Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa od Sv. Lenarta, naj ti pišem jaz. Ko bi Kristus zdaj na svet prišel, bi mu bilo treba velikega biča v roke! vzeti, in vse tiste posvetne farje iz tempeku napodit, kakor jih imamo tu pri Sv. Lenarta G. župnik Casl je iz prižnice zapovedal, da moj rajo vsi Benkoviča volit. Na občini Gradec se je taka lumparija delala, da je bil 45 brez legitimacije, to je 2 lista več kaki volilcev! 1 Taki švindel so delali farje da je vsak primoran, B. volit. Benkoviča naravni povemo, da mu ni "treba ponosen biti na siljeno izvolitev od fajmoštrov in kaplanov. bi naprednjaki tak švindel delali, kakor ft bi bil Moscon izvoljen. Kakor sem slišal, binkoštno nedeljo popoldan so imeli zavoljo slabega vremena je komaj prišlo par sFihposerjev". Kakor smo z vedli, sta priredila laška kaplana. Pri volitvi v Sv. štofo sta tudi kaplana nosove zraven držala! se bota še naprej v posvetne reči vtikala. demo poskrbeli za ostro krtačo, kajti imamo dovolj! Na binkoštni pondelek je zjutraj ob 8. uri shod; prišel je Korošec Bei viča priporočat, da bi vsi Benkoviča volili jih je na vse načine. Vsi volilci v okrajn, ki so volili Benkoviča, so ednaki Krofovčanom, ki so z glavami okna delali osla na streho vlekli! In še nadalje: odboi v Sv. Krištofu Petek je fant, takšnega poštei nucamo v komisijonn. 0 njemu se govori je lovil ribe; ker ni imel izkaznice, ga je stražmojster in ga vprašal: „Kje imate nico, da smete ribe loviti?" Rekel je: „Ni: ničesar, kakor 5 rib!" To ste fejst ljudje, se najdejo taki odborniki pri občin? Ali ni sram ? Kaj so vam pa kočarji storili, imate toliko govoriti čez nje? Mislim, da kočarji tudi boljši poštenjaki, kakor pa vi niki! 4 volilne lumparije ima že sodnija roki! PrihodniČ več! Zadnjič sem Vam da Vam bodem naznanil od Roševega pa ga rajši pustim, da se ne bo jezil. Tal hoteli duhovniki, da se je Benkovič izvo že grozno »vera peša". Ker je dokter ii tedaj bo de enkrat bolj pešala . .. Iz Polenšaka. (Shod in volitve in puntarjje). Dragi nam bralci in naprednjaki, smo prisiljeni že znovič nekaj čisto kratki zanimivega svetu naznaniti. V prvi vrsti. sta se naša gg. mežnar in župnik pri volitvah in shodih obnašala. Ko je prišel Ploj k nami, je bil g. župnik Valenko" gostilni Lovreca in je željno pričakoval in ko je stopil na neke stenga, da govor, je takoj stal g. župnik pri njemu na strani. Seveda, predstavil se nam je g — S — m pro-to roko Kmetje zadnja-Cesarja Iq hoc e je ta dka je ov več* namreč" Brezna Bžovnik apredni je po-Najr a svet v roke mpelna enartu. da mo-Marija-je bilo kakor . je bil ravnost na pri-v. Ko' r farji, še nt shod; 3 enih ata ga r. Krili Ako a, bo-;radiva je bil Benko-Proml laškem tistim lali in bornik Bnjaka ri, da zasačil izkazal i mam [ e, kje li vai I«, da i smo I jdbor-lija v pisal, tiheta, I saj so preje, hvaležno da nas obišče in tudi [ ijegoi namreč župnikov namestnik tišler MeSko, katerega ima g. Župnik precej obrihtanega za irjjo atran, namreč za svoj žep. Župnik in IfeSko kakor tndi mežnar so stali tik hofrata in p željno poslušali, kakor Izraelci Mojzesa t pu-8»ii, ko je vdaril po pečini, da ao dobili vode. Medtem je govoril in hvalil Meško trikrat hofrata Ploja in ko je Meško prvi govor končal pal li ga je župnik za vogeja t stran ter mu nekaj naročil; potem je imel Meško drugi govor; govoril je vse župniku v korist in ko je dokončal drogi govor sta šla z župnikom zopet n TOgejo, da ga še poduči za tretji govor, katerega je tudi imel v korist omenjenega. Ta pridigari mnogokrat ako mu malo prilika na primer ko žene Žnpnikove tercijalke in moškega spola na Bistro ali k sv. Trojici na božji pot, jim zmiraj kaj pridigari po [ pota, kakor mali kaplanček. Mi pa rečemo: Meško nam ravno tako naprej pride, kakor tisti metulj, kateri zleze škodljivce; zatoraj prosimo mi še nekatere farane, ker malo še jih je tako Deomaih nikar se ne dajte tako slepiti od Meška; tudi njega prosimo, naj ne bode tako neumen. Naj ne napeljava svojih faranov in sam sebe eamo črnosuknježem v korist, ampak naj deluje a sebe kakor trpina in svoje sobrate, ker je on i njimi vred pomoči potreben, ter naj doma ikrbi tndi raje za množico svojih otrok, „ Maj ko davijo' in .politiko" pa naj pri miru pusti. 6. žup. Valenka pa vprašamo, kako je to, da je imel enkrat vendar toliko časa, da je že hitro po sv. maši čakal na hofrata in potem do adnjega okoli njega Svical in se lizal? Tudi je vprašal hofrata, kako bi Štajerca tožil; ali ta kofrat, ki se sam ne upa Štajerca tožiti, mu je baje svetoval, da naj to raje t miru pusti. Videlo je tudi nekaj mož, ko se je hofrat mimo cerkve peljal s svojim agentom; kakor nam je nano, ste Ti Talenko tudi sami videli, ko ste ili okoli pet korakov za vozom, da se hofrat in njegov agent pred cerkvijo niti odkrila nista; »to vas vprašamo, jeli to sta kristjana? Od vaših faranov pa zahtevate toliko, da bi že skoraj moral okoli cerkve po kolenah hoditi in klobučke v rokah nositi še četrt ure od cerkve! Kaj, Talenko, bogatašu in dvornemu svetniku tega ni potrebno? Na to Vas še tudi opozarjamo, ter e-e Vam pri hofratovem shodu nič ni mudilo; iri še skoraj odišli na njegovo kočijo k sv. To-nazu. Ako pa pride kakšna oseba (razven poštnih babnr) po maši v farovž po opravilih, so g. župnik zaklenjeni in Gerčka pravi, da gospod molijo, da mora čakati; tako čakanje pa trpi po pol ure; zatoraj Vas vprašamo, g. Valkenko kdo Vam je pa takrat molil? Gerčka? — Nadalje omenimo še tudi o mežnarju Glavniku kako je on nastopal in pridigaril pod lipo. Bilo je v nedeljo pred volitvijo; prebiral nam je iz nekega starega papirčka; ni nam znano, mogoče da ga je našel v Valenkovem stranišču ker je samo udrihal po »Štajercu" in po kmetih. Potem je pravil, da so plakati od hofrata Ploja potrjeni, oni drugi pa vsi ne, in se tudi po cerkvenem prostoru ne smejo pribijati, le on sme samo Plojeve pribijati. Tudi je pravil, da on drugod ni nikjer pribijal, aamo na cerkvenem. Nato pa Tebe vprašamo: ali so po Preradu vse kleti na cerkvenem? in naprej Slomi, Žamenci, Sterjanci, Polenšak, Vra-tielavd in tako naprej, ali je to vse cerkveno? Tudi te opozorimo, da še nimamo vsi iz cerkvene kaše denarja izposojenega, da bi bili tako daleč v cerkvenem dolgu, da bi slišala cela farna zemlja in poslopja cerkvi 1 Mežnar Glavnik, mislimo da se še spominjaš, kako nesramno si takrat pri pridigi pod lipo izustil, da smo vsi farani brezverci in da nas ne potrebuješ ter nas ne prosiš za nič, da si že preje živel, ko k nisi bil na Polenšakn in še tndi bodeS, ko ne bodeš več tukaj! Seveda si živel in mogoče še prav nemirno, ker tebe so povsod nagnali in Ti dali za srečno rajžo: Bog ne daj hudega leta za Teboj 1 Na to priporočanje le pridi po ibirco; dobil bodeš prazen žakelj črez glavo pri lepem dnevi in naložili Ti jih bodemo, da boš komaj nesel. Nadalje opozarjamo še ostro v prvi vrati g. žup. Valenka, kakor tudi mež. Glavnika, naj ei ne prizadevata da bi našega domačina F. Ploja, trgovca iz Polenšaka pregnala, ker čaa je da imamo že svoje ljudi tako izobražene, da bi imeli domačine kakor trgovce, gostilničarje, poštnarje in še tudi občin, predstojnike i. t. d. ne pa same priseljence, kateri nam hočejo tukaj komando peljati. Tega ne dovolimo nikakor ne ter se hočemo za to potezevati v vsakem boju. Svarimo pa posebno g. žup. Valenka, naj ne aili po pol ure v cerkvi pri spovednici neizkušenih deklet zavoljo , Štajerca" in naj ne daje pokore dekletam, da bi morale k njemu v farovž priti! — Ako pri spovednici izve besede, katere so bile iz šale povedane, naj ne pošlje mežnarja v časi, ko dekle od spovednice pete odmakne, v Ptnj tožiti... Potem je mežnar že po potu, ko se je peljal v Ptuju tožit, namreč z biciklom, katerega je že pred 3 leti za 12 gld. kupil, skočil iz njega, ko mu je bila kaka ženska v bližini ji razlagal: no, znate že o Štajerčevem dopisu, zdaj že imamo ptička Ploja, trgovca, on je tako nesramno pisaril o našem gospodu, njegova ljubica ga je izdala —!" Zatoraj pa Vama svetujemo, mežnar in župnik: ne imata še ptička, motita se, ker še se Vama niso zvalili, ker iz tega jajca ne bode nič, ker jajce je Črno, ne bode Be ptiček iz njega izvalil! Žup. Valenko in Glavnik, bodita ponižna in mirna in ne delajta po nepotrebnem in po nedolžnem trgovcu Ploju, našemu še mlademu domačinu, škode ter sovraštva med ljudmi! Mi kot napredni farani ne potrebujemo tega mladega fanta; ako ravno si je že skusil sveta, ga ne bodemo mi vprašali za svet, kako naj poročamo Polenske dogodbe v Štajercu; ker mi stari farani tudi nismo več tako butasti, da bi se pustili od svojih priseljencev za nos voditi, kajti znane so nam čisto naše Polenske razmere, mo-rabiti bolje, kakor pa trgovcu Ploju. Tedaj opozarjamo nekatere zaspance, naj ne dolžijo njega, da je on kriv, da ne bodemo imeli na polenšakn žegnanja; krivi so le hujskači, dekan Caf pri sv. Tomažu, naš Polenski župnik Valenko in mežnar; pa nam faranom zelo malo škodujejo, ampak škodujejo le štirim klerikalcem oštarjašem in ti so: Sori, Lovrec, Primožič in Schamperl. Dalje Vam še obljubimo mi, da bomo se potezovali za boljši red v cerkvi pri blagajni cekmeštrih zavoljo rane maše in mir na koru ter boljšo petje i. t. d. Po zbirco pa le pridite! Godilo se Vam bode, g. Valenko, ravno tako, kakor mežnarju, smo že prej omenili. Brali ste tudi v šmarnicah da duhovniki niso dolžni opravljati službe božje brezplačno, ker potem bi bili prisiljeni od hrama do hrama beračiti, ker morajo skrbeti za hrano in obleko; to ste imele že dozdaj navado. — Zatoraj vprašamo višjo oblast, ali res nimajo duhovniki, kateri beračijo in golijo kmete in siromake, druge plače od države? Zatoraj kakor reče Horvat: Zora paca bit če dana! Za danes dovolj; na svidenje! — Ne izdani in le poznani Polenša-nari, sovražniki pnntarije, po kateri zna vera pešati; ako pa želite, se Vam g. Valenko mi naprednjaki neki dan v farovžu predstavimo in predložimo Vam naše zahteve do Vas!... Globoko pri Brežicah. Tudi pri nas so se vršile volitve. Kaplanček iz Pisec, Planine, še prav mladi Franček, agitiral je prav po divje posebno po občini Bojzno, kajti pri nas v Globokem bili bi mu kropa prilili k juhi. Zatoraj je k ožji volitvi poslal nekaj mlečnih smrkoli-nov, da so tam baron Moscona izivali, ko se je ta pri shodu hotel svojim ljudem za glasove zahvaliti. Kaplan in njegovi pomagači ml. Pod-vinski in Gregorevčič, napajali so druhal pred shodom, da bi ta sodrga, prav po divje za-mogla g. barona napasti. Ko so g. baron in njegovi sotovariši zbrano ljudstvo opomnili, da se gospod baron zahvaljuje za njemu dane glasove in priporoča, da naj se isti pri ožji volitvi oddajajo F. Rošu, pričela je kaplančetova pijana druhal prav po farško divje tuliti, in tako se je govor g. barona preprečil. Kajti ta mladi kaplanče je tudi potuhnjen pijanček in zabavljivec; kadar pa njegov želodec več ne prinaša, pa kliče sv. Urna na pomoč; ali ubogo človeče se takoj izgovori, da ima tako bolezen! Več prihodnič! Veitsch. Dragi Štajerci Tndi jaz Te že precej dolgo prebiram in tudi jaz bi prosil za majhen prostorček, da bi malo naznanil o „ parade kmetu" Pišeku, ki je imel volilni shod v Čadramu. Ko sem bil o Veliki noči doma na počitnicah, sem se tudi udeležil njegovega shoda, in na enkrat sem ga spoznal, da je farški pri-lizavec, pa sem jo koj pobrisal proč. če bodejo vsi kandidati takšni, potem še dobijo črnosuk-nježi enkrat zboljšano svojo službo... Fant s fare na zgornjem Štajerskem. Sv. Jakob Slov. Gor. Zopet nekaj novega iz našega kraja. Klerikalno bralno društvo, katerega si je zmislil naš Rabnzek, tudi našemu miroljubnemu župniku ni po volji. Kaj neki misli naš Rabnzek ? Naš g. župnik so ti poslali, dragi „Štajerc", svoj čas neprimerni popravek ter zagovarjali cerkvenega služabnika. Pač niso premislili, kaj delajo! Neumni fantič zdaj še bolj nori. 14. maja je Šel s svojimi tercijalkami k g. žnpniku za godovno. Ko jih je župnik pogostil, ostali in prekrokali so črni tički od 11. ure do ranega jutra v prav zidani volji v temni noči in pod milim nebom. Fant je dekletam spanje s tem odganjal, da je letal za njimi po vrtu kakor blazen. Seveda, zraven je bila tudi Julika, katero organist zelo sovraži. Kaj pravi oče mežnar k temu obnašanju sinčka, kateremu sicer še ni veter za nšesa pripihal. Tudi mati ne vidi tega, ako ravno sega njen jeziček precej daleč. Organistu svetujemo, naj gre raje krave pasti, kajti take „izobrazbe", kakor jo on pod-učuje, ob vari nas o Gospod! Tihi opazovalec. Sv. Jakob V Slov. Gor. Mnogokrat si nam predragi „Štajerc" poročal o znanem kaplanu Rabnzek, ko je bil še v Skalah. Tvoja poročila dozdevala so se nam takrat skoraj neverjetna; danes pa, ko mi to kaplanče dobro poznamo, Tvojim poročilom radi verjamemo, ker ta fant tudi pri nas enake burke uganja. — Pol leta se že potepa med nami in dela med ljudstvom nemir, a prave pridige kakoršnih smo bili vajeni popred, še od njega nismo slišali. — Gotovo je že vse pozabil, kaj se je učil, zato pa na priž-nici ne znadruzega govoriti kakor o „Štajercu". — Ni torej čuda, če mu manjka poslušalcev. — To naj bo za danes! Jaka, Če se še pa vedno ne bodeš poboljšal, skrtačili Te pa bodemo prihodnjič tako, da bode Tvoj ,zašmiran" oziroma »lakiran gvantič" še bolj lnšten, kot je zdaj. — Gradiva je dovolj. Iz OplotniCO. Kaj storijo mašniki s človekom, kateri v njihov rog ne trobi, je pokazal naš župnik; ,Lezenšek. Na binkoštno nedeljo je bila pri prvi maši, katero župnik bere, kakor po navadi pridiga. Ljudje, zbrani pri službi božji, poslušali so, kaj bo Jurče spet povedal, kajti njegova navada je, namesto božje besede oznanjevat, o politiki govorit. No, Jnrček menda misli, da je cerkev nniverza, v kateri se ljudje politike učijo?! Ali o politiki ni bilo takrat kaj slišati. To je bil seveda veliki čudež, da je za binkošte pozabil na svoj ideal .,politiko". Govoril je veliko, a seveda ni ga bilo zastopit, kajti če kaj pametnega pove, govori tako tiho, da se ga ne zastopi. Pri tej pridigi začel je na-krat tako vpiti, da so ljudje kar gledali in se za Jnrčeka bali, češ da je morda zblaznel. Začel je govoriti o ačiteljstvu in potem je na nesramen način našo učiteljico napadel. Rekel je, da baje ne gre v cerkev in tudi k njemu v farovž ne pride in marsikaj druzega, kar ljudje sedaj govorijo. — No, Juri, po kaj bi šla g. učiteljica v farovž k tebi? Seveda si siromak, ker ti je dolgčas v tvoji palači; no, saj imaš kuharico, b katero se lahko kratkočasiš?! Li-ne? Svet ti damo, da g. učiteljico pri miru puatiš, kajti to ni čast zate, če žensko na kancelnn napadaš, ki ni takšna, kakor ti želiš-------------da bi otroke poneumila! Dokler smo mi zadovoljni s učiteljico, toliko časa bo dobro. Ali ti, Jure, so sramuj, da ti ženska čast ni sveta! Tvoj prijatelj. Kačjidol. Dne 17. t. m., kakor tudi danes 25. maja nas je zadela strašanska toča; od sv. Petra v Med. Selu do Rogatca je vse toča pobila. Lepi vinogradi, kateri so ravno letos obilno trgatev obetali, so popolnoma nničeni, in ne-le da letos ne bode tako zaželjene trgatve, tudi za drugo leto nam je ves np po vodi splaval. Hitra in izdatna pomoč je tnkaj prepotrebna. Obrnil sem se v to svrho skozi domačo podružnico na c. k. kmetijsko družbo za Štajersko, da vse potrebno ukrene, da se merodajni krogi k hitri podpori pozovejo. Na mestu bi bilo, da se nam i z -datno pomaga in pozovem tem potom naše državnozborske poslance •1 brez izjeme narodnosti in strank, da se z vso močjo potegnejo za nas nesrečne. Vse župane in drage merodajne može po toči prizadetih občin prosim, da mi takoj naznanijo t koliki meri je v dotični občini toča dne 17. t. m. kakor tndi 25. maja škode naredila, da vem nadalje postopati. Ptnjiko okrajno glavarstvo je, poklicano od slatinskih gospodov, poslalo takoj enega o. kr. komisarja na pregled za rogaški okraj. Od celjskega c. kr. okrajnega glavarstva pa pričakujem vsaki dan odgovora na mojo prvo prošnjo, katero obenem danes ponovim. Gotovo je, da nimamo pri vladnjočih državnih razmerah Bogaigavedi kakih podpor pričakovati, pa nekaj bode zedinjeno delo npam da le pomagalo. Imam že tndi od večih poslancev obljubo, da se bodo radi za našo podporo potegnili in smem pohvalno omeniti, da je poslanec za mesta in trga gospod deželni sodnijski svetnik Bihard Marki na našo prošnjo prihitel in si ogledal ogromno Škodo ha lica mesta. Akoravno Nemec in mestni poslanec, bil je prvi, kateri nam je svojo pomoč obljubil. Obžalujem pa tem potom one brezvestneže, ki itak ubogemu po toči hudo prizadetemu ljudstvu liberalne volilce kot povzročitelje te nezgode dolžijo. Fej, sram jih bodi, da se iz nas ubogih norce delajo! Pride pa enkrat tudi čez-nje šiba jeze Božje. Vsem enako meni po toči prizadetim pa kličem: Ne obupajmo, ampak delajmo naprej in milostljivi nad zvezdami nas bode v bodoče blagoslovil! Andrej Drofenig, kmet. Iz Skal. Dragi Štajerci Ker si nam vselej dobro došli in te z veseljem čitamo, poslali ti bomo tndi mi kot tvoji prijatelji sledeči dopis: Na binkoštno nedeljo je tnkaj močno deževalo, ali g. Bobič in znani kmet iz Šaleka se nista vstrašila tega vremena, letala sta od ene cerkve do drage in prosila predstojnika, da naj oznani na prižnici, naj ljudje volijo Bobiča, kakor je to tudi g. kaplan storil. Mi se čudimo tej predrznosti, kar uganjajo ti klerikalci! Ako mora biti volitev tajna, zakaj se pa po prižnicah ozna-nnje in vsiljuje Bobiča, kateremu se že kar pozna, da je priliznjenec?! No Bobič, mislil si da boš zmagal in zato si toliko letal po šaleški dolini ter lovil kmete na svoje limanice. Pa ni Slo! Mi kmeti nismo več tako neumni, kakor lansko leto, ker smo volili Korošca. Letos je vse drogače! Mi napredujemo in Be ne vdamo klerikalski pošasti „Naj klerikalski strup jezika Vas srdito v srce pika, Naj le zlobno govori; Vzeti nam ne more slavo, Ne skaliti bistro glavo; Večna bode kmetska čast." Živeli napredni kmetje! Iz Središča. Zopet se obračam s prošnjo na tebe, dragi „Štajerc", da mi prepustiš mali prostorček v svojem listn, da primem za ušesa naše središke prvake in da spozna svet, kake žalostne razmere vladajo v našem trgn. Bes burne so bile letošnje državuozborake »olitve. Ali Se bnr-nejše so bile naše občinske volitve dne 13. maja. Znani prvaški migleč Kol&rič je moral spoznati, da je proti volji ljudstva, le skozi nepoštena dejstva takorekoč po sili zlezil v občinski odbor. Zdaj si pa poglejmo, kake so bile te volitve. Dne 11. maja je zaropotal boben in občinski sluga nam je naznanil: dne 13. maja bodo občinske volitve; ker ima naša občina mnogo gospodarstva, zberite si in volite može, kateri bodo dobro gospodarili! Bes dober nasvet! Ali Sinko je pozabil napisati: Možje volilci, volite nas odbornike, kateri smo do zdaj prav pridno zapravljali, kateri smo pripomogli občini v teku petih let do 6 4.0 0 0 kron dolga! Že preje je raznosil Plohov Joži, kateri je že davno svojo pamet na šnopsu zapil, listke s kandidati, in to s samimi starimi odborniki, le med bolj zanesljive osebe. Torej oznanilo „izberite si" je naravnost škandal in izzivanje. Vkljub temu si je ljudska volja v zadnjem hipu postavila osem novih kandidatov, in vnel se je hnd boj. Kolaričeva banda, na čelu jim Plohov Joži, je bila v tretjem razredu navidezno zelo slaba; okoli 10 volilcev je stalo nasproti 40, večji del samim posestnikom. Gotovo bodeš strmel, dragi bralec, ko bereš: 10 volilcev je premaga 1 o 4 0! Kako je to mogoče ? Jaz pravim: nadzomištva je manjkalo! Pa poglejmo, kako je vodil ta generalni štab svojo malo vojsko. Pre- — 4 — skrbel je vsakemu volilen po dve, po tri pooblastili, sebi pa celo pet. Ali se ne sramuješ, go-spodine Kolarič, da si moral s pooblastilom svoje žene sam sebe voliti ? Ali se ne sramuješ nadalje, da so te volili gospod Uroš, g. Badan, za tretjega gospoda pa ne vem kako se piše?! S takimi in enakimi sredstvi je prišel Kolarič do enakosti glasov. Vkljub vsem svojim naporom je vendar moral žrebati. Vprašamo te, Kolarič, zakaj se vendar tako strastno poteguješ za tem odborništvom, kjer vendar vidiš, da te ljndBtvo ne mara? Zdaj pa Vi, gospod Kočevar, ki pravite: to sem samo jaz kot deželni poslanec iz Središča naredil. Vi kot deželni poslanec se ne sramujete s pooblastilom svoje žene oddati sami sebi glas, da s tem poderete voljo ljudstva; se tudi ne sramujete, da vas volijo isti trije gospodje kakor Kolariča?! Vi ste pokazali ljudstvu, da ga prezirate, ljudstvo pa vam pove, da vas bode strmoglavilo, ker odslej ne bode treba več Plobovemu Joži natrekavati za pooblastili. Ako pomislimo, da je v tretjem razredu nekaj nad 150 volilcev in da se je udeležilo s pooblastili vred okoli 60 volitve, razvi-dimo koliko zaupanja ima ta prvaška Kolaričeva banda. Pač le s pomočjo tistih 90. bojazljivcev in strahopetnežev, kateri se niso udeležili volitve, bode zamogel Kolariček nadalje sesati; ali ti bojazljivci bodo morali svojo bojazen drago plačati. V drugem razredu so trije odborniki žrebali, v 1. razredu je imela Kolaričeva banda 4 volilce, nasprotniki se pa vsled neke pomote in poraza tretjega in drugega razreda niso udeležili. Gospod Jari Polanec, katerega ljudstvo želi, je strogo interpeliral Kočevarja in Kolariča zaradi nepoštenosti, ki se je godila pri volitvah. Prišlo je do hudih razporov in sliSl se, da bodo volitve razveljavljene in odbor razpnščen. Vsekakor je dokaz doprinešen, da se drži Sinkotova nasilna snltanska gospoda le z grdimi sleparijami na krmilu. No, kmalu se podre tron teh ljudi! Opazovalec. Iz podenske doline. Predragi „Štajerc"! Ne zameri nam, da te nekoliko nadlegujemo z našim dopisom! — Naznanimo, da 12. maja, ko so imeli klerikalci zbor pri znanemu Simonu Čertov p. d. Najekovcu, so kar volilcom v glasovnice za-pisavali ime, kterega mora vsaki 14. majnika voliti, čeprav volilec ni vedel in ni bil zadovoljen s tem, samo reklo se jim je: to glasovnico oddaj 14. maja volilni komisiji. Že skozi dva meseca pred volitvo, so ti ljndje agitirali za volitev in trgali kar pred cerkvijo v nedeljah volilce za jopiče ,da boš gvišno znami volov". 14. maja 1907, na dan volitve, je pa čakal Boste za neko hnto volilce, ko so šli po poti na volišče, da jih je še kontroliral in jim zapisoval glasovnice. Ali ni postava, da ne sme volilca siliti in brez dovoljenja zapisati ime v glasovnico? Znabiti da taki ljudje ne spadajo pod to postavo, kakor mi? Ko so 15. maja 1907 zvedeli, kteri je izvoljen, so dali na streho hiše, v kateri je občinska pisarna, fano. Ljndje niso vedeli kaj to pomeni. Sel je en voznik mimo tiste hiše in je videl fano; prašal je: »Kaj pa je, ali se Cin-glarca vdaja, da ima že fano nad svojim stanovanjem?. . .* Tudi se čuje, da pravijo, da tisti, kteri niso z klerikalci volili, so antikristi. Ali tako mi povemo, da tisti, ki jih imajo za antikriste, so pošteni, imajo boljšo vero in ljubezen do bližnega kakor pa oni, ki vlečejo z klerikalci in hodijo pridno v cerkev, ali le na videz ljndem, znotraj je pa vse drugače. Potrudil se je neki najemnik, dobro agitirati pred volitvo pri nas, ali izdalo ni nič, njegovo sladko govorjenje! Tndi tnkajšni Jetom odriha kar po naprednjakih in moderjuje in misli da je že vse z veliko žlico zajel. Ali zastopi pa prav malo, če glin da bo že kmalo trikrat „majoren." Kajne, kar je znal dedej in oča takojest in več ni treba ?! če bi bili pa res vsi taki; bilo bi zlo slabo na svetu! No mi iz podenske doline in Plajberga bodemo delali, da se zjasni. Naprednjaki. St. Vid v podjunski dolini. Ljubi »Štajerc"! Z našim češkim župnikom Svatonom gre menda vse h koncu. V njegovi glavi se je pričelo vse mešati in vrteti. Kakor blazen leta okoli in psnje pismeno ter ustmeno naprednjake na nesramni način. V svoji zmedenosti ne opravlja niti cerkvenih molitev popolnoma v reda. Pred l ob 10. n g- V junij L 2. kratkem je molil pri Marijini pobožnorti kosov roženkranca in šel potem vun; zunaj mu je prišlo v glavo, da ni molitev si prišel je zopet v cerkev in dejal: „Ea del kranca sem izpustil; a to nič ne stori, Mati Božja naprej molila." Menda bode stil Svaton polagoma vsa cerkvena opravili teri božji. Celib šest tednov ni obiskal S verouk v šoli; g. nadučitelj je moral verouk zanj! Župnik je rekel, da je hripav: kmalu potem je umrl neki kmet, ki je zspi cerkvi precejšni legat. In glejte, Svaton ni naenkrat več hripav, temveč je na pokop: tako kričal, da je bilo slišati po vsem St. Kaj vse denar stori, — celo žapnikovo hrij vost odstrani! Dva tedna preje je umrl večji kmet njegovega mišljenja, ki pa ni tonn legata zapustil. In ljubeznivi župnik odprl niti ust; zastonj pač ni nič, še smrt Svaton je imel tudi svoj čas lepo deklo, i tero se je šel neki fant iz naše vasi Bpreh. Ali oj smola! Župnik je bil ravno na lovnifl i. juu je zagledal parček. Prilezel je na češki nsianija pri čisto tiho k parčetu, prijel fanta od zadaj, m vrgel na tla in ga krepko s puško tepel. Oj ljubosumje! Še nekaj: Svaton je stil cerkveno uro toliko popraviti, da bije „bin Bohm", hišna ura pa na mesto „tik- vedtto Bto je tak",Heil! Našemu vrlemu tajni je hotel vzeti službo in napraviti ne! „landsmana" iz češkega za tajnika. Ali naše bivalstvo je preprečilo te načrte, ker ima i enim Cehom do grla dovolj. ob ot junij n; ob Antonu: vZg. pos. B ob £ kraj očuvan lušakn uežov hov ca jven, vsi Pircher. v I v 1 Novice. Somišljeniki! Naznanite nam še naprej slučaje volilne sleparije. Boj še ni končan. I s klinom! UČiteljstvo je pričelo hoditi čndna pota. \\ Koroškem se vendar hvala Bogu lahko trdi, h\ so učitelji skozinakoz naprednega značaji Čast jim, kajti edino brezznačajni učitelj men biti črnega mišljenja. Zato spoštoje tudi m koroško ljudstvo Bvoje nčitelji in jim inofi i veseljem svojo deco v poduk. Drugače, žaliboj] povsem drugače stoji stvar na Spodnjem Šl jerskem. Takaj dobimo še učitelje, ki ao — rikalni. Čudno je to! Ako je kakšen meŽDu] klerikalec, potem se mu to v božjem imenn olj pusti. Ali ves razvitek učiteljstva se je zgodil il Ojstri borbi proti klerikalizmn, ki hoče, da ■' učitelj sveče prižigal in farovški kuharici ,Kb»\ die Hand" rekel ... In pri nas na Štajerekei] dobimo vkljub temu klerikalne učitelje. V skoormužkem okraju so n. p. skoraj n| učitelji za ho f rata Ploja delali. Potisni So si sami s tem dejanjem sramotili pečat na čelo! Pa še nekaj. V drugih skih okrajih so se učitelji večinoma oklenil nove .narodne" stranke. To je njih st?ar i nikomur ne pade na misel, da bi jim to politi&i| pravico zabranil. Pač pa se izprosimo to-1 da bi duhovnik cerkev in učite šolo z b o r a b 1 j a 1! In to se je od obeli strani v neštevilnih slučajih godilo! To si 1*1 demo pa tndi v naprej zapomnili. Mi smo »I liki prijatelji šole in učiteljstva, ali t hipn, b| se bodo učitelji poniževali za sluge polil strank in zlorabljali nedolžno dušo dece, tem trenutku se neha prijateljstvo. Cavi consules! odu ;no, vsa — V šeuičn: [u v Ka raj B [junija c ijunija c in. dnt Iv, Stei junija P" g 11. ur oblC ob ol rbe< ncu n v nstei: mi j a fande v g u: inija Skerlic junija ja pr 10. n len p' P edr ce jb-lak imor s zevi m da to Iz Spoilnje-Štajerskega. obdržijil Vinogradniki, pozor! Tadi letos deželni vinogradniški inštruktorji zelenega cepljenja trsja, glede ravnanja b trajal poleti in glede boja proti peronosperi. Ti ptfl učni tečaji se vršijo takole: Za o k r a j Lij niča v Sausal-Kleinstatten dne 17. juniju 11. nri pri Kameriču; dne 18. junija ob zjutraj pri posestniku g. Dreier v Ober-Fahr»l bachu; dne 20. junija ob 9. uri zjutraj pri fl sestniku Zweidig v Bači; dne 22. janija obJ uri pri posestniku Schober v Mitternegu. vori g. J. Arndt. — Za okraj Mariboai dne 6. jnnija ob 9. uri dopoldne pri posestni Lipp v Klapenbergu; dne 8. junija ob 91 pri posestnika Weingerl v Wolftala; 12. janf ob 2. uri pri dr. Bartu v Sussenbergu. Gowj| g. V. Wresner. — Dne 21! junija ob 10. pri posestniku Sočniku v Framu; dne 24.J in že ne »ti i ek . J' m Ploj — 5 — l.nri pri posestniku Lesjakn v Hcastjn. [g.Virant. — Z* okraj sv. Lenart: i5JnniJ8 eb 9. nri pri pos, Herman v Par-,nri pri g. Pollan v Navardi; dne 6. i. ari zjutraj pri g. Pečovnik v Cerm-) 2. nri pri g. Zezler v Zavrhn; dne b 9. nri pri pos. Eiler v Zg. Ročici; ija ob 9. nri pri g. Kiirbisch v Zg. I 3. uri popoldne v trsjem zavodu v oi; dne 10. junija ob 9. uri pri g. Mar-^Zg. Korenu; dne 15. junija ob 9. uri t. Brezniku v Stanetincih. Govori g. J. [— Za okraj Radgona: dne 20. ob 9. nri pri g. Ani Polt v Kločah. — t r a j Zg. Radgona: dne 12. junija pri ^ran v Sovjaku; 18. junija pri g. Tišlerju dne 14. junija pri g. Wurzinger jeJovem vrhu, dne 18. junija pri g. Stntzu loven; doe 19 junija pri g. Hold v Grešil, iiakokrat ob 9. uri dopoldne. Govori iher — Za okraj Slov. Bistrica: jjoaija pri g. Škerbinek v Jelovecu, 5. pri g. Goričanu v Gaberniku, 7. junija [Pertiskn v Verhovlju, 10. junija pri g. | r Packi, 12. junija v deželnem trtnem l t Ritosnojn, 14. junija pri g. Gallnnn v Ido, mkokrat ob 10. uri dop, Govori g. Vi-|l-7 okraju Konjice: 1. junija pri ojfaiko v Vezini, 20. junija pri g. Gori-n Kiceniku, vsakokrat cb 10. uri. — Za ij Rogatec: 2. junija pri g. Spornu, ob 1. nri v trtnem zavodu v Žitalah, ob 2. uri pri g. Višovišeku v sv. Flo-loe 6. junija ob 2. nri pri g, Debelaku ermagori. — V okraju Šmarje: ob 3. uri v Dvoru, 9. junija ob 10. Drofenigu v Kačjemdolu, 10. junija pri g. Kaulich v Sv. Štefanu, 12. ju-■ ob 10. nri pri g. Jenčiču v Zibeki, dne 14. , ob 11. uri pri g. Pogelšeku v Sv. Emi. T okraju Kozje: dne 2. junija pri bet v Velikem Kamnu, 9. junija pri g. men i Gorjancih; dne 16. junija pri g. De-ih t Farčn in 23. junija pri g. Žibretu v lensteinn. — V okraju Ljutomer: dne nuja pri g. Vrabl v Altstrasu, 10. junija pri funded v Muratzenberg, 14. junija pri g. t Presiki, 22. pri g. Stampar v Strmecu, \ pri g dehantn v Kummersbergu, vsakokrat i 10. mi dop. — Za okraj Ormuž: dne [juniji pri g. Rajhn v Korašiču, cb 7. uri pri [Skerlic v Lohoncih, 12. pri g. SinkovKaagu, | junija pri grofa d'Avernas v Žerovnicih, 19. jija pr: g. Petovar v Vrebrovniku, vsakokrat 10. n:i dopoldne. — Z oz'rom na izredni poletnega ravnanja s trsjem zlasti vsled povzročene po zimskem mrazu, nadalje (dni pomen boja proti peronosperi in ze-cepljeuja. — leži pač v interesu vsacega igradtika, da se udeleži teh tečajev in pošlje [ijimi tadi avoje viničarje ter delavce. — A. Stiegler. trgovec Jurza je bil v časa volitev nedolžnosti čistega bofrata P loja. I je nedolžni Ploj vozil, storil je to z vozom. Menda mu je zmanjkalo dro-, bi si plačal lastnega fijakerja, kakor i »godilo njegovemu tovarišu, fiaancerju ilemu kandidatu Po v alej u v Savinjski Hi človek se mora vendar vprašati: od ta izredna prijaznost ptujskega trgorca Jurze? j mi 'emo, odkod to pride. Gospod Jurza je i zakaj komercialni svetnik. To mu hofrat Ploj in zato je Jurza zdaj ata ... Schone Seelen finden sich zn I nnd zn Land! Župnik Keček v Stopercah je med volitvami I agitiral za Ploja. Seveda, duševno sta si j in Keček precej sorodna; prvi je ločen od tie žene in stoji v sodnijski preiskavi zaradi i ne preveč lepe zadeve, — Keček pa mora Minsk mesec precej rajniž za otroka, ka- ; je dobila rudarka Cebin, ker ji je hodil . ,,nogo zdravit" . . . Torej ednaka sta si, j in Keček! Ali to vendar ne gre, da si npa iek pribijati plakate za Ploja na cerkev samo! [to je storil; še danes, ko pišemo te vrstice, i Plojevi plakati na cerkvenem zidovju. Ali loj cerkev zidal in plačal? Ali je Keček iz ;aj za, cerkev dal? To je naravnost iba božjega hrama in zato pač ni so ljudje hudo razburjeni. Kaj ko svoje plakate po cerkvenem zi- dovju obeSal? Sramota! Kečeku pa bodemo odslej natanko na prste gledali. Iu mi ne bodemo tako namiljeni, kakor ona kmetica, kateri je ta kntar venec iz glave strgal! Lepi kutar! 27. t. m. bo videli ljudje, ki so bili slučajno na kolodvoru v Prage rskem, prav čudno igro. Neki kot kanon pijani far je štorkljal tam po peronu, z odvezauimi hlačami, glažek v roki in nadlegoval potnike. Mož je bil tako pijan, da se je ljudem kar gnnsilo. Sedel je potem k neki mizi, pri kateri je bila zbrana judovska (!)družba; judjeso ae Beveda zelo zabavali in norčevali iz|pijanegakatoli§kega(?) duhovnika(?). Potem je prišel pijanec k neki drugi mizi, od koder so ga pa gospodi napodili. V vagonu pa je dobil pijani kntar nekje muzikanta, ki mu je igral na harmoniko, da je v zabavo vBeh navzočih plesal. Taki svinjarji se nahajajo danes med našo duhovščino. Splošno se je govorilo, da je bil ta duhovniški pijanec kaplan iz Majšperga. Opozarjamo višjo cerkveno oblast na ta dogodek in smo pripravljeni, našo trditev s pričami dokazati. Fej! Iz Ragoznice nam poroča prijatelj: Ragoz-niški prvaki, na čelu jim seveda bahači Brenčiči, bo si med in po volitvi marsikaj iztnhtali. Zdaj pravijo: tisti, kateri so Oraiga volili, bodo odslej nemško govorili; tistim, kateri so glasovali za mlinarja Zadravca, bode ta otrobov dal! No, ragozniški črnuhi, temu dostavimo mi še to-le: tisti, kateri bo na komando volili nedolžnosti polnega hofrata Ploja, naj si dobijo pri bv. dnhn pameti, da bi jo i oni ne polomili tako, kakor jo je polomil Ploj v tistem gozdičku . . . 0 Korenu v Kolpergu se nam še piše: Martin Koren je letal po občini za volilci in agitiral na vse pretege za Pišeka, tako da mu je že sape zmanjkalo in je dva para škornjov porabil. Ligal je, da hočejo naprednjaki vse mašnike požreti in divji zakon vpeljati. No, kar se tiče divjega zakona, naj črnuhi le pred svojimi durmi pometajo. Zakaj pa Pišek ne živi 8 svojo krščansko mu poročeno ženo? Zakaj pa je hofrat Ploj ločen od svoje žene? Koren je teptal postave in spada zato v luknjo Baje je tudi vino iz kleti nosil za Pišekove volilce. Sod-nija bode že preizkala celo1 zadevo in — Korenček, Korenček, v luknji si ohladiš vroče klerikalno srce! Nova nemška Šola. V Sladki gori na Spod. Štajerskem se bode sezidala nemška šola. Šolsko društvo je darovalo v ta namen 20.000 kron. Prvaki se jezijo in tulijo kakor besni, — ali mi gremo naprej! Točal Komaj ee je pričelo ozelenjenje in že emo doživeli na Sp. Štajerskem točo. 17. t.m. je padla velikanska toča v Rogaški Slatini, Sv. Trojici, Vel. Rodini, Topolah, Takačevi itd. in uničila vso upanje. Škode je najmanje od 40.000 do 50.000 K. Upati je, da bode oblast enkrat uspešno nesrečnežem pomagala! Tri nesreče v Trbovljah. Rudar. Jos. Stopar je padel na knp premoga in se težko na roki ranil. — Rudar Job. Ulega je cepil drva in se b sekiro težko na nogi ranil. — 531etni rudar Franc Merzel pa je padel po stopnicah in se nbil. Tri nesreče na enem dnevn! Obstrelil se je v levo oko lesni trgovec F. Simmerl v Oplotnici. Iz Koroškega. Na naslov nekega Schusterja, župnika v Svečah I V „Nemiru" z dne 4. maja napadli ste me prav po ,, krščansko"; govorite o meni le kot „Mannerjn" in ,, človeku" in zato govorim i jaz le o ..Schusterju" in ,človeku". Jezite se, da sem stavil g. Seifritzu razna vprašanja. Ali naj bi vas za dovoljenje prosil? Pišete, da se bojim za rudniško blagajno v Bistrici in obre-kujete tudi zadnjo. Jaz pa sem le g. Seifritza vprašal, je-li se hoče zavzemati zato, da ee vpo-števa tudi gospodarske in kmetijske delavce v starostno preakrbo. To sem vprašal na prošnjo delavcev samih. Kaj pa ima to s starostno blagajno v Bistrici opraviti ? Ničesar, ker mi nismo njeni člani. Samo zato ste napisali to zadevo, da bi se zopet enkrat v dotično blagajno zaleteli. To je itak že vaša navada, vi krasni dušni pastir! Vi hujskate delavce, češ da morajo oni plačevati za uradnike rudnika in gozdarstva. To je pa laž, prav klerikalna laž. Po mojem znanjn je pri blagajni v Bistrici le en gozdar, ta pa že 12 let. Plačal je ta mož v blagajno gotovo že 1700 K, dobil pa še ničesar. Tako stoji stvar in kdor" drugače govori, ta je 1 a ž n i k. Zapomnite si to, Schnstar! Drugič pa sem prosil kandidata, naj bi deloval nato, da postane katehet odgovoren isti oblasti kakor učitelj. Zakaj to? Da bi si otroci tudi od kateheta kaj priučili in da bi postali duhovniki ednaki učiteljem, ne pa hujskačem! In nadalje zato, da dobimo lo zmožne katehete. Katehet, ki ne podnčuje v predpisanem jeziku, ali ki hujska narodnostno v šoli, ali ki psuje nemške otroke — ta ne spada v šolo, tega naj si obdrži škof za-se! Ali tudi iz drugih vzrokov ne spadajo nekateri kateheti v šolo, in eden teh ste vi, Schusterl Vi govorite iz navade v cjrkvi tako tiho, da vas ljudje ne razumejo, in otroci v šoli istotako ne. Ko bi Vi, Schuster, ne imeli klerikalnih predsodkov, priznali bi, da imam prav. Kar ae pa Drave tiče, bi se gotovo obrnila, ko bi čnla vaše govorjenje, vaše pridige in nagrobne govore. Vi Schuster se jezite, da ne obiskujem cerkve. Žal da živimo v času, ko ni več veliko pravih duhovnikov. Pred današnjimi hujskajočimi farji pase mi tako gnnei, da se jib izogibam, kjer le količkaj morem. Jaz; najdem Boga povsod in občujem lahko z Bogom, brez da bi potreboval posredovanja onih, ki so omadeževalci prave vere. Torej, Schuster, jas spoštujem pravo vero in prave duhovnike, zaničujem pa farje. Ali vam to zadostuje? Klin a klinom! A. Manner, gozdarski mojster. Kaplan Jos. Lekol v Prevalu je pri zadnjih volitvah čisto na besedo pozabil, da božje kraljestvo ni od tega sveta. Možicilj, ki je še moker za ušesi, se je obnašal v občinski pisarni kakor predrzni paglavec, ki se več materine šibe ne boji. Metal je akte okoli, imenoval občinske uslužbence „grobe" in kričal: kaj je to za eno občina! Mož bi zaslužil, da bi se ga postavilo na hladno. Na dnevu volitve je hotel nasilno pregledati volilne listke penzijonistov Diete, Skrivavnik in Labe. Vzel je volilen Ladra listek in izradiral že napisano ime ter načekal ime „Grafenauer" na listek. Res, škof naj bi imel toliko srca, da bi prebivalstvo v Prevalu rešil tega politiknjočoga popa, ki pozabi, da apada duhovnik v cerkev! Tatovi. Dalje časa sem so se vršili v Sp. Dravogradu in okolici razni vlomi in tatvine; istotako v Velikovcu itd. Te dni pa je prišel v bolnico v Slovenjgradec hlapec Suppanz iz Otič-nika; imel je hnde opekline na roki. Priznal je potem razne tatvine in povedal, da bo mu bili razni hlapci tovariši. Orožniki so dolgoprsteže polovili. Gospodarske. Zoper gosenice na sadnem drevju priporočamo tole sredstvo: Vzemi žveplo (Schwefelein-schlag) na štangi, zažgi in pokadi vejevje; gosenice bo takoj usmrčene. To je ednostavno, ali dobro sredstvo. Letos je nevarnost vsled gosenice posebno hnda. Torej na delo! 0 času košnje. Med vsemi krmili, ki jih ima kmet na razpolago, je seno najbolj dragoceno. Oao ni samo govedi, marveč tudi konjem najbolj prikladno. Ako sestavljamo primerno krmo, rabiti moramo osobito po zimi tudi seno, katero ne deluje v živalskem telesu samo na zdravje ugodno, marveč je tudi jako redilna brana. Da dobimo pa v senu redilne snovi v pravem razmerju, treba je, da seno ob pravem Času pokosimo, ga pravilno hranimo in v pravi množini živini polagamo. Pri nas pa so ljudje, csobito kar se košnje tiče, prevečkrat napačnega mnenja. „Travo je treba kositi, dokler se je zdi človeku škoda", rekel je živinorejec, ki je imel v blevu čredo lepo rejenih krav. Imel je prav, žal, da ni dobil dovolj poBnemalcev. Mnogo kmetov ne kosi prej, dokler ne gre trava v seme. Oni mislijo da dobijo s tem več sena. To je vsekakor res, da ne dobimo z rano košujo več pridelka, toda pri senu ne smemo gledati samo na dobroto. Osobito nam je gledati na to, koliko rediloih snovi ima Beno in v tem ozira zamoremo mnogo sena, ki je bilo pozno košeno, nadomestiti z manjšo množino sena, ki ee je spravilo rano, ker ima to seno več redilnih snovi in ga Živali lažje in boljše prebavijo. Gospodar mora toraj paziti na to, da pokosi seno ob pravem času. Najboljši čas za košnjo sena je takrat, ko je pričela večina trav cveteti. V tem času nahaja se v steblu, v listih in v cvetju — 6 največ beljakovine in sladkorja. Ako kosimo v tem času, dobimo dobro seno in dosti. Da je razlika med senom pokoSenim v raznih časih res velika, razvidimo lahko tudi iz kemičnih preiskav, ki dajejo povprečno množino redilnih snovi. Poglejmo eno tako preiskavo! Trava je imela v ICO kg: prebav, beljakovin« tolste oglenih kidratov ko je bila kg kg kg mlada: 8 2 1-6 427 zrela: 5 5 10 40 8 stara: 34 07 369 Povdariti je, da so te Številke srednje, toraj vzete iz več posknšenj. V posameznih slučajih je razlika lahko še večja. Kar se s pozno košnjo torej več pridela, je vedno na škodo redilnosti sena, kajti čim začenja napravljati rastlina seme, uporabi zato vse redilne snovi. S tem, da postimo travo zoreti, ošibi se tudi travnik in dobre trave začnejo polagoma izumirati, a na njihovo mesto ae naselijo razni pleveli. Trava, ki je dozorela ne poganja vnovič in večletne trave napravijo samo malo listov, s katerimi nabirajo redilne snovi za zimo. Dvoletne trave pa, kakor n. pr. italijanska pahovka, so dovršile svojo nalogo in izum rje j o. Vsak kmetovalec je to že na žitu opazil. Ako pokosimo žito, dokler je še zeleno, vidimo da požene ječmen ali rž novo steblje, pri zrelem žita pa se to ne dogaja. Enako se godi na travnika. Mnogo kmetov čaka s košnjo dostikrat tudi zato, da se napravi seme, ki naj bi pomladilo travnik. To mnenje pa je že radi tega slabo, ker vstraja večina trav in zeljišč več let in se pomnoževali večinoma travniški pleveli, ki so jako trdnega življenja in prej zorijo, nego dobre trave in zato se njihovo seme tndi prej raztrosi. Kmet mora gledati tndi na vreme, ko odbira čas za košnjo. Boljše je začeti 8 dni prej ob lepem vremenu, nego spravljati 8 dni bolj pozno v dežja na pol gnilo seno. Ako začnemo pozno kositi, zastane lahko mnogo dela. Najboljše je kositi zjutraj in zvečer, ko se nahaja v travi mnogo vlage, kar košnjo močno olajša. Potrebno je toraj, da se začne s košnjo rano zjutraj, rajši za uro pred solnčnim vshodom a se opuBti delo o poldanski hodi vročini, ko ima trava le malo soka iu nj moči trave, podreti z jednim mahom. Kdor hoče imeti torej dobro in redilno seno in še eno ali dve košnji ali vsaj dobro paSo, ta naj kosi ob pravem časa. Dokler je trava mlada, dobimo ž njo redilno pičo, s. katero zamoremo živino ceneje in boljše hraniti, nego s senom, nabranim po stari navadi, ko je trava odcvela. Sedaj, ko je živinoreja v kmetijstva vedno večjega pomena, gledati bi moral kmet, da ne dobi samo mnogo piče, marveč tudi dobro pičo. Iz vseh teh razlogov naj se torej vsakdo potradi, da pokosi rano svoje travnike, ako mu vreme to dopušča. „Prim. Gosp." JlmfyariwjlmfflriiwujLl Pri zdravljenju raznih ran se moramo zlasti nato ozirati, da se rane popolnoma Šele tedaj ozdravijo, kadar so odstranjeni iz njih vsi nezdravi deli. Kratkomalo je potrebno da se varuje rano takoj pred vsako nečistostjo in da se rabi sredstva, ki hladijo ter branijo bolečinam. Dobro temu namenu služeče domače sredstvo je obče znana Pragerska domala žavba iz apoteke B. Fragner, c kr. dvorni Iferant v Pragi, ki se dobiva tudi v tu-kajflnih apotekah (glej ^n^erat). Št 20.B,6 11. 2.821 Objava. Na štajerski deželni poljedelski šoli v Grot-tendorfu pri Gradcu se podeli začetkom šolskega 1. 1907/08 večje Število deželnih prostih mest (Landes Freiplatze). Namen te šole je izobrazba in vzgoja kmetskih sinov za kmetijski poklic. Gojenci morajo ostati dve leti, pri manjšemu predznanju tri leta na zavodu, morajo v tem času se udeležiti Šolskega poduka kakor tudi vseh poljedelskih delov in se morajo zadržati po obstoječih šolskih predpisih. Do deželnih prostih mest imajo pravico le na Štajersko pristojni, ne pod 16. leti stari mladeniči in sicer v prvi vrsti sinovi poljedelcev. S prostim mestom je združeno brezplačno vživanje poduka, staaovanja in navadne hrane. Za obleko in Šolske potrebščine skrbeti ima vsak gojenec sam. Prosilci za taka prosta mesta ima nasloviti prošnje na Staj. deželni odbor in jim priložiti krstni list, domovinski list, odpustnico vsaj iz ljudske šole, zdravstveno spričevalo, nravstveno spričevalo, dokaz njih dosedanjega poljed. delovanja ter občinsko potrdilo o razmerah posestva starišev; prošnje se vložijo najdalje do 15. junija 1907 na kakšnem delavniku osebno pri ravnateljstvu deželne poljedelske Sole (Landes-Ackerbauschule); tam se podvržejo prosilci tudi skušnji glede znanja ki so si ga pridobili v ljudski šoli. Kdor dobi prosto mesto mora se pri vstopu s posebnim reverzom zavezati, da se bode pečal po dokončanju poduka na tem zavodu rajmanje 3 leta na Štajerskem s kmetijstvom ali pa da bode za vsako teh 3 let, v katerih se nahaja izven dežele plačal 200 K Staj. dež. skladu. Gradec, 17. maja 1907. Od staj. dež. odbora. Hlapec za 1 konja in 8 kravi se sprejme takoj pri J o s. Be r-linger, Vurperg pri |Ptuju. Mesečna plača 12 do 14 kron. 820 Hiša z dobrim, zidanim p se je pričela v Celju na kolodvor, skem prostoru na voglu hiše hotela Stadt "vVien od Johanna Eossa Velika zaloga modnega in peiilnega blaga n ženske, Š t o fi in c a j g i za moške obleke, a m e r i k a n-a k i h in tudi drngih svilenih robe ev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blsga po zelo nizki ceni. Pontrežba zelo solidna. Za obilni obisk se priporočaj Mann Koss, j Rudarji Za Vrdniški rudnik sprejme ravnateljstvo | grebu, Visoke ulice St. 22, dobre in j knape (hajerje in lanferje), kateri niso i in ne pod 18 let stari. Delo traja seno a pogoji bo ugodni. Na pismen« | sanja ee tndi takoj odgovori. 202 Lesna trgovina! Pri žagi dil in lesni trgovini Adalb. Ruzicka vi! dobiva vedno vse vrste mehkega in trdega suh ga lesa, vinogradniške palice, rezane, mehke, j darski les iz hrasta, vse po nizki ceni. Ril nakupuje vse vrste okroglega in sodarskega i Žagar ki se razume dobro na „Vollgatter' -j se sprejme takoj pri mestni žagi v Ptuju. Proda se lepo malo posestvo, obenem prodaja vina,,— itd. Obstoji iz ene lepo zidane hise, ki je s cejm dvejno stanovanje, eno z dvema soboma, kuhijjJ drugo z eno sobo, kuhinjo, speis, 2 kleti, 5 r Static, kravja Stala za 4 krave, skedenj, svinjski! nadalje 3 orale zemlje in to je lepi sabV™-nik, njiva in dosti izabele, da se dobi 2 pc—, Proda sama Antonija Majcen v Rossweinj pri Mariboru. Zahvala. Z ozirom na smrt dne 20. maja fl v Obrižu pri Središču umrlega pokojnini] Talszdba EZozos katerega so položilij dne 22. maja t. njemu počitku na pokopališču v sem bil nezmožen, pri pogrebu so posamezniku za prijazno udeležbo Vsled tega izrekam tem potom zlai vanim veterancem v Središču in duhovščini kakor tudi mestnemu pokop zavodu v Ptuju za korektno vodstvo plejSo zahvalo. Središče, 22. maja 1907. Nlatijas Dečko posestnik v Središču, kot zet in s svojo ti hčerko. r:.*>~ 10.000 kron plačila = = za osebe brez brade in za plešce — Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dane rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „M08 Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. A ko to ni istina plačamo lO.OOO kron v gotovini vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" 6 tednov in ostal = brez brade, plešast ali z redkimi lasmi. == Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! oj >Mos gold. 5. diskretni zavoji IDobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo lio trgovino sveta: -Magasinet, Copenhagen 370 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Ik JOT \ __-V Objava. v Odbor hranilnice (šparkase) v Ljutomeru je sklenil, da se oa I. juliia 1907 naprej obresti za vloge........ . ./3 od 4°|o na ^\ in za hipotekama posojila od 5°|o na ^ \ zvišajo. Litno kapital-odpisno-plačilo (Kapitalabschlagzahlnng) pa bo zniža od l°/0 n«'/«"/«. Hranilnica (šparkasa) Ljutomer dne 22 maja 1907. RaVItflteljStVO. / X X X jva»*lIffc i Kakor ima vse, kar je dobro, •W 11" • svoje posnemovalce, tako skuša i času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti t renome staroznanih Rogaških mineralnih vod ^iuna štajerske dežele). Omenimo torej, da sta i.Tempelqnelle in „Styria Quelle" pravi rogaški idi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg i Štajerski deželni žreb (panter) in na zamaSku U{A(fHA v bližini okrajne ceste, obstoječe 'tvVMVV iz 12570 m2 vinograda, 2338 m3 ^nikov, 6758 m3 lepega gozda, 6151 m2 njiv DOBoika, 1 novo zidana hiša s 3 sobami j kabijo, komp. vinsko prešo lepa volbana klet, [hkv za govedino in prašiče, se ceno proda. Poizv6 se pri A. Geuer v Poličanah. x$ lapee ii, dostojen, zanesljiv, ki vsa dela razume, ^dnih letih, se za gOBtilno na Koroškem do B. junija sprejme. Prepise spričeval se želi. Več pove upravništvo tega lista. 329 31L Gozdarski paznik (Heger) se za takojšni vstop išče. Ponudbe kakor zahteva plačila se pošiljajo na oskrbništvo Cerje-Tužno pri Varaždinu (Hrvatsko.) Jos. Kasimir, Ptuj trgovina a špecerijo, materijalom, barvnim == blagom. = Priporočam. Za živino klajnoapno, kornaj-burški redilni prašek, rdečo sol, grenka sol, žvepleno cvetje i. t. d. Za setev: za travo, repo in druga semena. 3-7 letna detelja brez grinta karbolinej, barve, laki, čepici (pinsel). ■ff^ Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reelno dobro postrežbo; Omenim Se. da se nahaja moja trgovina le v lastni Mil, kjer ije bila preje glavna tobaona trunkal -rmt 120 Ura na perpendikelj z bilom (Schlagwerk)K 10.60 v^lepo polirancm kostna .z orehovega le*a, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoča. t bilom (Schlagwerk) na uro in na pol uro .... k 1420 Bilo »lično zvonenjn v stolpi zviša ceno pri prvi uri u E 1.—, pri drugi za Te ure so vsled svoje vrednosti in krasote elegantni predmet v pohištvu. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mosta (Brnx) št. 87G (Češko). Bogato ilustrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo po zahtevi vsakomor zastonj in franko. 5*9 Gumi = za zeleno cepljenje ~— (Rebengummi zur gtiinen Veredelnng) ===== naj izvrstnej ši === prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem brata Slawitsch v Ptuju. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko« Prve vrste parobrodi. — Naravnost Dre« prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana — Izbora* oprava na ladji. — Nizke vezne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener GOrtel na Dunaii ali Fi*anc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev 41. 6*7 Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez S00O slikami o niklnastih, srebrnih in alatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninah, godbenih inStrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniSkih cenih, Niklnasla remonterura......K S— Sistem Roskopf-patent......, k— Švicarska, originalna sistem Roskopf patent-ura........." 6'— Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura . . . . „ 7"— Srebrna rem.-ura „ Gloria" deh . . . , '8 40 Srebrna rem.-ura, z dvojnatim pokrivalo .....„1250 Ura kukavica K 8-50, budilnica 2 90, kuhinjska ura K 3-— „Schwarwalder"-ura K 280. Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike I Zamenjava aH pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Briix) St. 876 (Češko). 618 Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v PttljU (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). »ooooooooooooooocodc Hiša z trgovino .*.•.•. . * , • . z mešanim blagom v lepem planinskem kraju zgorno Štajerske na državni cesti zraven cerkve in šole ležoče se zaradi bolezni proda. Ponudbe naj se položi pod ,Hoher Verdienst" na upravništvo tega lista. 330 Za sv. birmo! Priporočava vsem cenjenim kupcem svojo veliko zalogo blaga. Posebno opozarjamo šivilje, naj si ogledajo naše razno blago in naglašamo, da se dobi vse po znani pošteni in nizki ceni pri firmi brata Slavttsth trgovina v Ptuju. p o z o R im P o z o R l"^ ristne snovi za napravo domaČe pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj le jeden del mojih snovij zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februar 1907 preizkuSane od c. kr. preizkusoval-nice krasil v (irad™ glede njih neSkodjivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkusov al nice, nimajo v sebi nikakih zdravja škodljivih tvarin, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebno na zgoraj stoječe, registro-vano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponapravljenirai izdelki. Kmetovalci pozor! Staroznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim hru-škovim In jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80°/o ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate Eijačo na tropino in drozi ali tudi na samo vodo. er je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago! Vsak ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode.) Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj Z odličnim spoštovanjem udani Andrej Pollak, to^'g£TEjj*hi in „Pri Črnem, psu" Gradec, Annenstrasse štv. 46 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Prava britev iz Solinga za vsako mojo britev prevzamem polnogaran-cijo, ker je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. Štev. 8700 Dobra britev, s fino polirano votlo brušeno klino, povsem ostra, črno pobran les in etui K 1.60 Štev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po-lirana V, votlo brušena, povsem ostra, črno pol. les in etui............... K 2.— Štev. 8703. Ista britev kot 8702. ali »/. votlo brušena K 2-50 Štev. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela •/< votlo brušena, črno pobran les, povsem ostra in etui..............K 2.fc0 Štev. 8710. Izredno fina britev v izborni izpeljavi '/, votlo brušena, črno pol. les, povsem ostra z etui..................K 3.50 Štev. 8715 mesto lesa prava slonova kost, 'I, votlo brušena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 4.80 Varstveni aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti ...........-.....K 3.50 Jermena za britve K 1.20, K 1.60 in K 2 —. ^pSu"0 Hanns Konrad 'Tffi^BrST štev. 876 (Češko.) Bogato iluBtrovaa cenik z bad 3000 slikami zastonj in franko. 642 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 671 vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo izbomega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfaktarnega blaga, štofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup ju prodaja dobra pristna natarna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. 2e 40 let sem se rabi omehkajočo Praijersko domačo žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. |sT* razpoSUja se vsak tlan *VL 1 ctla doza 70 vin., '/, 50 vin. po pošti proti naprej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno snatnko. ------- Glavni depot: == B. FRAGNER, c. k. dvorni liferent. Apoteka •zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Ogrnke. *--------------------- ] Zahtevajte 215 zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 100(1 slikami. Garancija več let Vsako ne breznapačno blago sn vzerce pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srebrna dam-o.~ a sko rementvsr gold. " "u Nr. 3S2 Srebrna rementvar O en za gospode gold. O.ov Nr. 3S7 Srebrna anker 15 kamenjev gold. .5, dvojni fi.cn mantel gold. « ou Nr. 341] Srebrna anker dvojni mantel 15 kamenjev, po- ^-Q'^O sobno močna gold. ''" ov Anton Kiffmann največja zaloga ir srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg P I, Štajersko. Styria-bicikelni Novi modeli 1907. Cena za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) S po K 180K200 Styria-** bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria- -------Doppelglockenlager po K 280 >------ Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseč-nemu poplačilu in sicer samo n o v a k o 1 e s a. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, posije cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlanche und Lanfm'antel). Brata Slawitsch,p,r«rSSK Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih 335 koles ne razpošilja in ne proda. Ramburfi-JlmeriRa-Cink* Najhitrejša vo*-nja po morji 5 dni, 7 nr, 38 minut. Redna direktna ire-sa x brzo- in poitmmi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, a Hambnrka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura. ta »tajersko Gradec, IV., Annemtrasse 10, JJsterr. Hof." '.» KftXKXKXXXXKXXttX Oblastveno varovano! wi Alleinechter Balsam •i: tu SekiituiiiMfolkki flu A. Thierry in Pnirids tii CoMtitb-SaaitraB. Vsake ponarejanje kun Edino pristen ji Thierryjev bali z zeleno varstveno znamko: 12 majhnih ali 6 dvojnatiha ali velika specijaloa steklena tentnim zaslopom Kfr-j Thierryjevo centifolijsto ■ za vse 9e za tako stare nm poSkodbeitd^lcnckaKS'ttl se samo po povzetju ali dear Te dve domači zdravili ste ■ boljši nplo*nozram in stin Naslavlja naj se u lekarnarja A. Thierry .h Zaloga po skoro vseh lekanui ice s tisočiizvrnih zahvalnih p stonj in poštnine prošfc kx»oooo«k»oooc Fabrika za poljedelske in vinogradniški] Josef Dangls Wfw. Glel EriporoČa najnovejše „G6pelna, mlatilne stroje, rme, Srot-mline, za rezanje repe, ,.MaisrebkrJ, za gnojnico, brani egge)* konjske ročne grablje, vili za travo :n Žitje, mline s kamnitimi. cinaiimi .Vorbn tične preSe (z orij Diff-Hebelpi esswerkij seher (z največjim se dobiji le pri ncuj "Angleški „Gnsstilj Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čil raiicijo. Ceniki zastonj in laM xxxxxxxxxxxxxxxa Vsako števi jelkoveh, smrekoveh-boroveh štorov (4 metnj 30 do 60 cm debeline) kupi me8tna pan v Ptuju. Meščanska parna ža Na novem lentnem trgu (Lendplatz) ■raven klalnice in plinarake hiše j nova parna žaga vsakemu v Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi iaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, spahati i. t. d. ooo V ptujskem mestnem nem kopališča m dobijo odsihmal kopele s hiaponom p] Jih jako zniianih cenah. Vsak navadei I uri popoldan in viako nedeljo in vukd] •b ViH uri predpeldan za 60 vin.] carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kipallifci (Nf Badeanotalt). Umetni mlin in • • • • • Črna pel na Sp. Štajerskem se radi drnzega ceni in pod ogodnimi pogoji proda;! je primerno za druge industrijske na ima vodne sile in je okolica b Vpraša se pri npravi tega lista. »OOOttOOOOOOOOO AVIZOI Ako hočete realiteto ali obrt vsake vnty vile, gostilne, posestva, ceglarne, sanati prostoru ali v provinciji hitro in zm\ ali prodati, obrnite se zanesljivo ca prvorazredno internacionalno podjel z realitetami Dunaj V/2, Schbnbrunntrij Prvo največjo podjetje, zastopstvo v i Avstro-Ogrsko. Kar se ogledovanja in | tiče zahtevajte brezplačni obisk, za ta] treba nič plačati. OOOOOOOOOOOOOOO, bdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart liak: W. BuaisrH