****************! naloga: probuja m napredek naroda! | ^ a š namen: V edinosti in Slogi do cilja! | NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. 11 ' ! i ^ Največji slovenski dvotednil & v Zedinjenih državah. ^ The Largest Semi-Weekly in ^ the United States o( America. r4D N0 GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. Volume IV.—Letnik IV. Štev. 45. DULUTH, MINN., THURSDAY, JUNE 4, 1914. — ČETRTEK, 4. JUNIJA 1914. IH0ŽJE IN STRELJIVO ZA UPORNIKE IZ ZOR. DRŽAV. NAMENJENO OROŽJE JE OD- 10 IZ NEW YORKA, NE DA BI SKUŠALE MERODAJNE OBLASTI USTAVITI PARNIK. — NOVO UPANJE ZA SPORAZUM. MIROVNI POSREDOVALCI ODGOVORILI CARRANZI. — NEMŠKA PARNIKA KAZNOVANA, KER STA IZKRCALA ZA HUERTA OROŽJE. PREPREDENA PROTIREVOLUCIJA. ® »v. Fra j ’ ■ EKSPEDICIJSKA LADJA “KARLUK” PONESREČILA. PRISTOJBINE ZA KANAL PRED SODIŠČEM. 16 mož broječa posadka je izgubi¬ la življenje, ko je led strl la¬ djo. Usoda raziskovalcev ni znana. kfashington, D. C, 3. junija. — L a j je odplul iz New Yorka j-nik “ Antilla”, ki je naložen z 0 |jem in streljivom za konstitir \ , na liste. Ta vojni materijal bodo ožili v. Ta m pico. f tukajšnjih odločilnih krogih ,da vsled tega veliko razburjen- Državni tajnik je jako začuden, zvezne oblasti niso preprečile plutja parnika. Zagovarjajo se, je ukaz, pošiljaitev zadržati, kje zastal, da torej ni mogel pra- f-asno dospeti v New York v 'ro- pristojnim oblastim. Kaj se zgodi, ko pripluje ‘ ‘ Air ia” pod kubansko zastavo v mpico, se m mn j a zelo : cepijo, mpico je veljalo doslej za pro- lukojtoda kakor znano, ne sme beno orožje čez meksikansko jo- tj \Yaslmgton, t). C., 3. junija. — Zabaran, glavar tukajšnje ture konstitucioinalistov, je entiral včeraj iz meksikansfce- glavnega mesta došle lltieriove Zojavke, v katerih izraža • željo, j se udeleži CaiTanza konferen- po svojih zastopnikih. “Konsti- cibnalistom se ni treba nič po¬ tovati”, je izjavil. “S Huertom '■"•»g »Kmo ebraeuniti samo na boji- .j.Aič', a.” Durango, Mex., 3. junija. — Y 1 k' P” 'Salinas je ujel polkov- keyes 14 častnikov, katere je *j 1 takoj ustreliti. Tudi je zaple- dve strojni puški, 200 pušk, P nabojev in 123 konj. pashington, D. C., 3. junija. — 2 Ruje se umor Amerikanca F<®a Bumella o sv. Uri i očes ps popolna P< ajircčbfi-" Id ženske^ odpor* fr, I«# 1 ! Za .i.deče ""-J 914 , W$L 10 SV. V, d? reuiljevalea v Tamaulipas. njegovega 1 jgara Falls, Ont., Canada, 3. tuja. Meksikanskim bonstitu- »nalistom so sedaj odprta vsa po - ,Za ^dežitev posredovalne kon¬ ference. Posredovalci so poslali po daljšem posvetovanju tozadevno spomenico Rafaelu Zubaranu, za¬ stopniku Carranze v WaSbingto- nu. Ako sprejme Carranza predlo¬ ge konference, je pričakovati spo¬ razuma med nasprotnimi si stran¬ kami. Skoraj še važnejša je izjava meksika-nskih delegatov, iki pravi¬ jo, da je Huerta pripravljen odsto¬ piti, kakor hitro bo dežela politič¬ no “ pacifieirama Toda Carrair zova agentura v Washingtonu je na to takoj odgovorila: “Kar pri¬ de od Efuerte, ne upoštevamo. ’ ’ AVashington, D. C., 3.” junija. — Brigadni general Bliss je naznanil vojnemu departmentu, da so bili aretovani Quevado in njegovi pri- taži v El Paso. Kakor se govori, je nameraval začeti s protirevolu¬ cijo -v Chihuahui. Aretovanee so spravili začasno v Fort 'Wingate, X. čl. k drugim miksiknnskhtijbcr. guiicem. Quevada je bil med TTir ertovimi vojaki, ki so se podali v Presidio, Tex., toda posrečilo se mu je pobegniti. Na poziv mirovnih posredoval¬ cev je ukazali Huerta začeti pre¬ iskavo, ako je resnična vest, da je bil dne 16. maja ustreljen Ameri- kanec Wiilliani Siniš v Salinacruz. Wasliington, D. C., 2. junija. — Vojni tajnik Garrison je podal ofi- cijehio potočilo o kaznovanju nemških parnikov “Ypiranga” in “Bavaria”. Omenjena parnika sta iztožila v Puerto Mexieo orožje in streljivo za Huerta, vsled česar so ju amerikanski uradniki v Vera Cruz obsodili v denarno globo nad en milijon pezov. Garrison je iz j a vil, da sta bili ladji kaznovani, ker so izil ožili del za v Vera Cruz na¬ menjenega tovora v drugem pri¬ stanišču, ter so na ladji vpisali na¬ pačne podatke v 'ladijske knjige. Seatle, Wash., 3. junija. •— Iz St. Michael in Nome prihajajo kratka poročila, naznanjajoča, da je 16 duš broječa posadka “Kar' luk”, ekspedicijske ladje Vilhjial- raer 'Stefansona izgubila življenje, ko je prišla ladja severno med dve ledeni gori ter se 'razbila. Nesreča dokazuje, da se led ne porniče pro¬ ti severu od Point Barrovv, ampak proti jugu. Tako Stefanson in Amundsoin sta bila mnenja, da bo¬ de plavajoči led prinesel njuni la¬ dji iz Point Barrovv preko severni tečaj na Groenland. O usodi rešenih raziskovalcev ni določnih poročil. Mogoče se jim posreči rešitev. Rešili so z razbite ladje živež, lovske potrebščine, streljivo, sani in odeje. AMERIKA ZA TURKE. Carigrad, Turčija, 3. junija. — V Arnauitkny, na evropejskem ob¬ režju Bospora, so slovesno otvorili nova poslopja carigrajske višje šole. Poslopja so bila zgrajena s stroški $750,000, h katerim so pri¬ spevale razne amerikanske ’boga- tinke. Prva amerikansfca dekliška šola je bila ustanovljena v Turčiji uplival na naziranje Turkov gle¬ de ženske vzgoje. Senatni odsek za zunanje zadeve je sprejel tozadevno resolucijo. Druge vesti iz Washingto- na, D. C. DELAVSTVU NAKLONJENI DODATEK BIL SPREJET. V zbornici so enoglasno sprejeli dodatek h Claytonovi proti- trustni zakonski predlogi. Proti trustom. ŠTRAJKARSKI IZGREDI. Palermo, Sicilija, 1. junija. — Delavci v 'žveplenih rudnikih so zaštrajkali. Prišlo je tudi do veli¬ kih izgredov. Danes je razburjena množica razdejala skoraj pol me¬ sta Porto Bmpedocle. Izgredniki so zapalili kompanijske prodajal¬ ne, razdejali železniško progo ter porezali telefonske in telegrafiene žice. Požar je mogoče videti iz Gir- genti, ki je oddaljeno sedem milj od Porto Empedocle. % ŽENSKA OTROKA POGREŠANA. Pantiča Frank in Joe Rozich, 'dtirišev Jožef Rozich v New sta Pogrešana že od 2. t. Toka sta 8 in 12 let stara. Išče Policija s krvnimi psi in vse Rivalstvo okolice, pbili sled Krvni psi so P r i reki St. Louis, vs- * ar se sum b da sta dečka vto- a - Sta hudi risi so neutolažljivi radi sožalje. P = a vdarca. Naše iskre- fronta, Yy as i. r, . .. k(k t ; v - n -’ 3. junija. — ' w »o airetovali nekega _j at ‘peniterja, ki je osumi j en S 7 ŽENAMI. • 1e - Polici , a ]^' dr l lf, nter najmanj 7 žensk, i naj se oglasijo , katere poroSil pod ■/J ar Penter, Zimmermann Ra, trdi, da je po- 'V' p|A P^ 1 tosen. CERKEV UPEPELJENA. tlu'rley, Anglija, 2. junija. -— Če' ta bojevitih sufraget je zapalila zgodovinsko cerkev St. Mary v Wargrave, tri milje od tukaj. De¬ lo se jim je posrečilo, ker od cer kve ni ostalo drugo kot okajeno zidovje. Gasilci so našli na pogo rišeu letak, ki dokazuje, da so sto¬ rilke sufragete. Rešene so le stare kronike in nekaj altarskih pred metov. To je rešil vikar, ki je pla¬ nil v gorečo cerkev. Mnogo drago¬ cenih predmetov so uničili pla¬ meni. v L0M v POŠTO. ga juc> e v’ ‘ l! - 0aL ’ 3. junija. —- • Mont IK)Stnem urap lu v Rex- Q ez ' , So razstrelili z dinami- fi Banditi, in odnesli o" f358, dpi •anditi so najbrže oni, L (R' aaaja ustavili nek , d Northern železnice 10 esfort. KITAJSKI BANDITI. Peking, Kitajska, 3. junija. Iz Lanehovv, provinca Kansu, pri¬ hajajo brzojavke, ki naznanjajo ,da so banditiBelega volka” na- koeili vas Ning Chow te'r jo zapa lili.. Vsi misijonarji in Amerikanci so na, varnem, zgorela pa je (krist- jansika postaja, katero so banditi zažgali. LEPA SVOTICA. Peoria, IH., 2. junija. — 'Peoria, ki proizvaja največ špirituoz na vsem svetu, je plačala tekom zad¬ njih 13 let na davkih zvezni blaga j ni toliko, da bi mogli s tem pla¬ čati gradnjo Panamskega preko¬ pa. Davkar Percival G. Reunick, ki je ravnokar odstopil, je od leta 1901 sprejel lepo svoto $409.425. 861. Washington, D. C., 3. junija. — Z 8 proti 7 glasovi je sprejel se¬ natni odsek za zunanje zadeve Sutherlandovo resolucijo, ki naro¬ ča predsedniku W ! ilsonu, da se po¬ gaja z Veliko Britanijo glede 'spo¬ ra za pristojbine za plovbo skozi .Panamski prekop ako ne bi bilo rešiti te zadeve razsodiščnim po¬ tom. Resolucija pride sedaj pred plenum senata. — Senat je sprejel proračun za mornarico, ki zahteva 141 milijo¬ nov dolarjev. Preskrbljeno je za zgradbo dveh novih bojnih ladij. Izkupiček iz prodaje bojnih ladij “Idaho” in “ Missdssippi ” Grški se bode porabil za gradnjo tretje bojne ladje. — Tedenska poročila, bojne la¬ dje naznanjajo, da kaže na seve" rozapadu isetev prav dobro. Manj ugodno pa na jugozapadn in v Ohio dolini. Zapadno od Mississip- pi kaže pšenica izborno. Dež je preprečil škodo po suši v Kentu- cky, Kansas in drugje. — Pod uradnimi prostori polje dolskega tajnika Houstona So na¬ šli dinamit. Skraja so mislili, da gre za napad, pozneje je pa pri¬ znal čuvaj Janah, da je j sam polo¬ žil tja dinamit, iu ga “našel”, ker je upal dobiti A ako nagradth — Lepinj?} JataudaTčkn so pfri-. šli ti a 'sleu'.‘ fhfsi .■■ A an orna- rični tajnik' .potlačil. V poimj moral iti Edward fii',7 ; plačilni mojster na predsednikoivi ladji ■Maivflower”, poročnika Archi- bald Douglasa so pa prestavili na azijsko postajo. Prišlo je namreč na dan, da sta omenjena povabila na predsednikovo jahto več lahke živk in se tam zabavala ž njimi pri pijači po cele noči. KOGA ZADENE KRIVDA STRAŠNE KATASTROFE? Devetega junija se začne v Mont¬ real, Canada, preiskava. Vlad¬ ne ladje iščejo trupla po¬ nesrečenih. Washington, D. C., 2. junija. — Zbornica je sprejela dodatek h Claytomovi zakonski predlogi, ter s tem pripoznala zakonitost delav¬ skih in farmerskih organizacij. Dodatek izrecno povdarja, da teh organizacij ni smatrati z., “kom¬ binacije, preiprečojoče trgovino.” 14 lelt je tega, odkar je bila, spre¬ jeta iShermanova protitrustna po¬ stava, iin od tedaj so delavski na¬ sprotniki vedno poizkušali, razši¬ riti Shermanov zakon tudi na de¬ lavske organizacije. Sprejem do¬ datka h Claytonovi predlogi po - menja tedaj lepo delavsko zmago in pripoznanje delavskih zahtev. Dodatek je bil sprejet enoglasno. Washington, D. C., 3. junija. — Zvezno sodišče je ukazalo razpu¬ stitev bakozvanega žičarskega tru- sta, ki je obstajal pod imenom American Thread Go.”. V Bosto¬ nu so se začele zaključne razpra¬ ve v procesu zvezne vlade zoper United Shoe Maehinery iCo., radi kršitve She'rmanovega protitrust - nega zakona. V zbornici je bil sprejet pred¬ log za skrajno omejitev, sodnih prepovedi v delavskih borbah. No¬ bena sodna prepoved ne sme bit ; izdana, ki bi prepovedovala štraj- ke, mirne štrajkarske straže, pri¬ jazno pregovarjanje oseb, ki gre* .idi delo ali z dela, naj se pri- Tu Sfn • v štrsGkar.icrn. I’r(' po >d a ‘ i jun|a ije Ik ŠTRAJK KONČAN. Wakefield, 111., 2. junija. — De¬ vetsto delavcev tovarne za pohišt¬ vo, last Heywood Bros., se je vr¬ nilo po šesttedensfcem štrajku na' zaj na delo. se mž sme bojkotov, nar j a v štrajkarski sklad in mir n‘h zborovanj štrajfcarjev. Predsednik Wilso,n je začel bra¬ ti apel 29 delavskih voditeljev, ki so bili kot “dinamitardi” obsoje¬ ni v večletne zaporne kazni. Pred¬ sednik se bode bavil s to zadevo reč dni. San Francisco, Ca!., 3. junija. - Pred-sed. Humbold Saving Bank, George H. LuChinger je izvršil samomor. 'Poslužil se je plina. Bankirja so gnale v smrt finančne težkoče. NESTRPNO ČAKANJE. — Na Omarjev VESTI IZ INOZEMSTVA. POLOŽAJ V ALBANIJI. Dunajsko časopisje zahteva odlo - čen nastop. — Nova vlada na Francoskem. — Košutov politični dedič. Montreal, Canada, 3. junija. — 9. junija se začne tukaj preiskava katastrofe parnika “Empress of Ireland”. Imenovana je posebna kraljevska komisija, ki se bode bavila s to -zadevo. Sidmey N. S. W. 3. junija — Ministrski predsednik je izrazil u- panje, da bodo merodajne, oblasti poklicale na odgovor ravnatelje parobrodne družbe, ker so dovoli¬ li, da je bil-a zgrajena ladja, ki se je mogla potopiti v pet-najstili minutah. Boston, M-ass. 3. j letni konvenciji unije, je izjavil predsednik be| organiza¬ cije, Andrew Furnsethjda je po¬ sadka ‘ ‘ Empres of Ireland'' kriva tega, da se je. rešilo tako malo lju¬ di. Montreal,s, Oanada, 4. junija. — Danes -so odposlali na St. Lawren- ce reiko vladne ladje, ki bodo iska¬ le po vodi trupla ljudi, potopljene s parnikom “Empres of Ireland”. Na raznih točkah na obali so po¬ stavljene posebne straže, katerih naloga je, takoj obvestiti vladne ladje, čim opažij-o kako truplo. Quebec, Ont., Canada, 3. junija. — Prepoznanje trupAj s potoplje¬ nega parnika “Empres of Ire¬ land ’ ’ gre še precej! hitro od rok. Na vseh truplih se /vidi, da je za- d,el ‘45t.orst.ad” vL“Empress of .freland” z največ^« šilo, kajti Azmei(jkanimy-in- druge poškodbe, iflasom žadnjili poročil je izgubilo! 1024 oseb živ¬ ljenje. Od prizadetih strani so takoj obljubili temeljito preiskavo o vz¬ rokih katastrofe. Preiskave se bo¬ do vršile -na Angleškem in v Ca- deti. Tako kapitan Kend ali s potop¬ ljenega parnika kakor kapitan Anderson s “iStorstad” bodeta za¬ slišana prva. Kapitan Anderson odločno trdi, da -ga ne zadene no¬ bena krivda. Nesreča se je zgodi¬ la, ko se je nenadoma, dvignila me¬ gla med obema ladjama, da “Em- press of Ireland” ni mogel več vi¬ dee! V LUBOSUMNOSTI. St. Paul, M-inn., 3. junija. — Iz ljubosumnosti je streljal Albert Masterman v Star hotelu na svojo ženo in lastnika hotela Tonny Skally. Skally je umrl v ibolnišm ci, obstreljena nezvesta žena se pa bori s smrtjo. Masterman se je vrnil pozno po noči v hotel, kjer je živel s svojo mlado ženo, in kakor pravijo, jo j° našel v hotelirjevem objiemu. Ta¬ koj je potegnil samokres tet začn streljati. Masterman je 28 let star, njegova žena 22 in Skally 45. Mo¬ rilca policija dosedaj še ni mogla zaslediti. Dunaj, Avstrija, 2. junija. — Dunajsko časopisje zastopa mne¬ nje, da morata Avstrija in Italija energično nastopiti v Albaniji, ako Vlasti ne pokažejo volje, napraviti red in mir v novi kneževini. Časo¬ pisje odločno zahteva, da vlada ne bo zopet tako počasna, kakor je bila pri pogajanjih glede Skadra. Iiz tukajšnjih in nemških listov je razvidno, da je izgubil knez Vi¬ ljem ves kredit. Pariš, Francija, 2. junija. — Mij nistrsfci predsednik Gaston Dou- me-rgue in drugi člani ministrstva so prišli v Elysee pr-ed predsedni¬ ka Poincare ter mu podali svojo ostavko, ki je bila takoj sprejeta. Novi parlament je začel poslo¬ vati. Pa ! ris, Francija, 2. ' junija, — Proti goispe Caillaux, soprogi biv¬ šega premirja in finančnega mi¬ nistra, je sedaj formelno dvignje¬ na obtožba, ki se glasi na premi¬ šljen umor urednika “Figaro”, Calmete-ja. Razprava se začne dne 20. julija. Budimpešta, Ogrsko,, 3. junija • -Neodvisna stranka je izvolila na mesto umrlega Franc Košuta grofa Karolyia za predsednika. Grof Karolyi je eden največjih nasprotnikov trozvCze. Dunaj, Avstrija, 2. .junija. — Hudi nalivi zadnjih dni so posta¬ li . za južno Tirolsko,, usodni. Re¬ ke in potoki so" pfeštopTTi"bregove ter poplav® pokrajino daleč nao¬ koli. Poplave so tudi na Koro¬ škem. Pri Delač je utonilo pet oseb. Berolin, Nemčija, 3. junija, — V berolinski zdravniški družbi so se zopet bavili s znanim Friedma' novim serumom zoper jetiko. Od¬ lični zdravniki so izjavili, da je Fridmanov serum navaden hum- bug, in da niso mogli z njim dose¬ či prav nobenih všpehov. Tudi du¬ najska medicinska družba se je tako izjavila. Zagreb, Tlrvatsko, 3. junija. — Velikanko razburjenje vlada po vsej Ilrvatski 'radi aretacije šestih dijakov in štirih privatnih urad¬ nikov. Oblasti trdijo, da so prišli na sled tajni družbi, ki je imela namen umoriti hrvatskega bana Skerleca. UMRLJIVOST V ZDR. DRŽ. Waishmgton, D. C., 3. junija, -— Odstotek umrljivosti v Združenih državah je bil leta 1913 za dve de¬ setini enega odstotka višji, kakor Rta 1912. Smrtninski odstotek v Združenih državah je znašal v le¬ tu 1913 14:1 na 1000 duš, leta 1912 pa le 13 :9. DRZEN BANČNI ROP. 'Champaign, 111., 2. junija, — Pet drznih banditov je obiskalo danes zjutraj ta kraj z električ¬ nim avtomobilom, ki jie bil očivid" no ukraden. Ustavili so se p : red Busseys banko. Medtem, ko so se postavili štirje banditi pred banko, in odganjali z grožnjami radoved¬ neže, ako so postajali in povpra¬ ševali, kaj se godi, je peti razstre¬ lil blagajno. 'S plenom $2500 so jo drzni banditi pobrali. Predno so se stanovalci zavedli, kaj bi bilo storiti, so bili roparji že tako da¬ leč, da jih niso mogli več dohiteti. “DINAMITARDI.” Chicago, 111., 1. junija. — Dan, na kateri se morajo zglasiti obso¬ jeni “dinamitardi” v jetnišnici v Leaweuworth, da nastopijo kazen, ali pa pred tukajšnjim zveznim maršalom, je določen na 25. juni¬ ja, a sedaj so podaljšali rok, da ima predsednik Wilson več časa preučiti peticijo, ki mu je ibila predložena za pomiloščenje obso¬ jencev. VELIKA NESREČA. Chicago, 111. 3. junija. -— Včeraj . popoldne se je pripetila velika ne' sreča v poslopju Smith Bros. Sto- rage Co. Ko je bila namreč vspe- njača v višini petega nadstropja, se je utrgala vrv, iu vspenjača j» zdrdrala z veliko naglico doli. V njej je bilo šest oseb, od katerih so štiri smrnonevarno ranjene. SLUŽBO DOBI STAVEC, kateri razume delati forme in vso ročno tiskarsko delo (job work. linijsko delo in unijska plača. Pi¬ šite na Narodni Vestnik, 405 W. Michigan St. (4x) Duluth, Minn. 2 narodni v estnik JUtji r SLOVENSKO KATOLIŠKO fSETl, I, PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box_95, Willock, Pa. 1 nodnredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II.' podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. ^ Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Citv, Pa. Blaeainik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St., Joliet, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. T porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II porotnik: MIHAEL '’ , .np/,w TRav;»tnr i KLOPČIČ, 169 Vietor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No._2, Box 11%,, Bridgeport, O. I. II. upr Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. I. upravnik: ANTON I. upravnik: PAVEL DEMŠAR, Box 135 Broughton, Pa. OBREGAR, Box 402', \Vitt, 111. MICHIGAN. Iron River. — Trije rudniki so prenehali obratovati pretekli te¬ den. Vsi so last Wickwire Min¬ ing Go. in neodvisne. Zaprli so rudnik Wiekwire, v katerem je de¬ lalo približno 150 mož, rudnik Cortlandt, v katerem je (bilo zapo¬ slenih okoli 100 delavcev in rud¬ nik Holmer z okoli 200 delavci. Za vzrok navaja družba, da so se po¬ lomile sesalke in da je voda pre¬ plavila rudnike. L’ Anse. —- Porota Baraga coun- ty je spoznala rojaka Jurija Šve¬ gla krivim, da je dne 17. decem¬ bra pr. 1. tekom htrajka. streljal na četi v Painesdale v šerifov avto¬ mobil. Predno je bila izrečena ob¬ sodba, je zahteval odvetnik West- erm Federatiou of Miners kot za¬ stopnik obtoženca, da odredi so¬ dišče novo razpravo. Sodnik se pa ni oziral na to razsodbo, ampak je obsodil Švegla v 1 — 3-letno ječo. luth ter Gary v okolici jeklarne, je sedaj vposlenih okoli 1600 ljudi-j, vendar je pa še mnogo delavcev, ki ne morejo dobiti dela. Zatorej naj rojaki ne hodijo sedaj sem za delom. Kadar se kaj odpre, bom poročal. Zvest Čitatelj. — V našem uradu so se zglasili: Rojak Mike Mihelič, iz Calumet, Mich., po opravkih v New Duluth; Vincenc Mikulič, mirovni sodnik iz Aurora, Minn.; Mrs. Jakovich iz Mesaibe; Anton Burgar in Jožef Sleme grede na farme v Willard, Wis. ' \ Aurora John Moder in Poročil ju je R bik. Bilo srečn Poročila sta se g. dč, Julija Barle. '. Lvden v Biwa- MINNESOTA. Duluth. — V torek je bil prvi dan, ko so se mogli volilei regi¬ strirati za primarne volitve, ki se vršijo dne 16. junija. Prihodnji dan za za vpisanje je določen na dne 9. junija. Kdor se tedaj še ni dal vpisati za volitve, naj to pra¬ vočasno stori, drugače ne ho smel voliti. — V torek je počastil Duluth David Goldstein, bivši socialist in sedanji so-cialistožrc. Sklical je za zvečer zborovanje v Auditorium kjer je ponavljal svoje stare, ob¬ rabljene fraze zoper socializem. — Zborovanje se je vršilo pod nad - zorstvom Columbovih vitezov, ki so se zakleli, da ugonobijo sociali¬ zem in s tem rešijo človeštvo po 'gube. Če si le ne pokvarijo želodca s to juho, katero so si nadrobili. —Charles P. Lawler, ki je ustre lil dne 10. aprila vdovo svojega brata, Mary Lavvler v Astoria ho¬ telu, se najhrže ne 'bode zagovar¬ jal za svoj čin pred pristojno ob¬ lastjo, ker je zblaznel. Poslali ga bodo v državno bolnico Za umobol- ne zločince v St. Peter. — Delavske razmere so še vedno jako slabe, in kakor vse kaže, ni veliko upanja, da hi se kaj kmalu obrnilo na boljše. Brezposelni de¬ lavci prihajajo iz vseh krajev, a ne morejo dobiti dela. Nek rojak, ki je že delj časa brez 'dela, nam je naznanil, kako postopajo z brez¬ poselnimi na Steel Plant. Ome¬ njeni rojak že dalj časa čaka na delo, ponudil se je že večkrat, a so ga vedno odklonili. Sedaj je pri¬ šel na to. da dobijo delo le oni, ki se skažejo, da jih je poslala kaka posredovalnica za službe. Jasno je da obstoji nekak “grafter- ski zistem, da se mora delavec najprej ločiti od dolarja, predno dobi delo. Torej izkoriščanje na vseh koncih in krajih. — V jeklarni, cementni tovarni in pri drugih podjetjih v New Du* Ely. — Chandler Ore Co. je zni¬ žala vsem svojim delavcem za 25c od šilita. Vzrokov družba ni: na¬ vedla, zakaj je odščipnila teh 25c od že itak ne sijajnega zaslužka, namignila pa je, da lahko vsak gre s trebuhom za kruhom, ako noče delati za manjšo plačo. V rudniku je zaposlenih okoli 300 delavcev. — Članom društva sv. Barbare št. 2 se naznanja, da se vrši pri¬ hodnja seja v nedeljo, dne 7. juni¬ ja popoldne. Želeti je, da se je čla¬ ni polnoštevilno udeleže. Na dnev¬ nem redu je razmotrivanje o novih društvenih pravilih. Izvoljeni pri¬ pravljalni odbor se je potrudil po možnosti, da preuredi pravila za večji napredek društva in v zado¬ voljnost ter korist članov. — Fr, Erčulj, predsednik pripravljalnega odbora, Frank Pengal in Anton Bolka, zapisnikarja. —• S hčerkami so bile obdarova¬ ne družine Pomšek, Šuštaršič, Tr- hlen, Stepančič, Arko, Marentič in Flajnik. Čestitamo! — Delavske razmere so sedaj sila slabe. Rojaki zapuščajo tru¬ moma naselbino. Zadnjič se jih je na en dan odpeljalo 63 v staro do¬ movino. Zatorej ni svetovati ro¬ jakom, da bi hodili dela semkaj iskat, ker je že dovolj brezposel¬ nih. V Pioneer rudniku, ki je e' den največjih, so odpustili na en dan 150 delavcev. Upajmo, da se te žalostne razmere kmalu obrnejo na boljše. — Ludvik Perušek, za stopni.k N. V. • Pokojnik je delal v runiku v Narii- \vauk. P. v m.! Mesaba. — V nedeljo je nastal nastal na dosedaj neznan načina žar, ki je napravil škode za okoli $25.000. Močan veter je povzročil, da so se plameni hitro razširili. Po gorela je vaška dvorana, Sam Loe- vvenšteina trgovina z oblekami, Owl restavrant in E. L. Smithova trgovina. Prišli so gasilci tudi iz Aurore. Nashwauk. — Dne 1. junija je nastal na dosedaj še nepojasnjen način požar, ki je uničil kotlarno, strojnico, laboratorij in nekaj dru¬ gih manjših poslopij Crosby rud¬ nika. Škode je za okoli $25.000. Virginia. — Zadnji nalivi so po¬ gasili gozdne požare, toda državni gozdar Fred Besette se boji, da se zopet pojavijo, ko postane suho. Zadnji požari so napravili največ škode med Aurora in Tower, kjer je zgorelo mnogo dobrega lesa. Iz- najdel je, da so nastali požari, ker so nekateri delavci palil štore. Državni gozdar svari ljudstvo, naj bode previdno. Winton. — Nek našemljen zli¬ kovec je napadel Mrs-. Henry So- lonen, ko se je peljala z vozom s svoje pet milj od tu oddaljene far’ me v to mesto. Udaril jo je po gla¬ vi, toda ne dovolj močno, da bi se onesvestila. Napadenka je imela, še toliko moči, da se je ubranila na¬ padalca, ki jo je končno pustil in izginil Policija išče lopova. OHIO. — Umrla je Neža Praznik, stara 31 let, za suši-co. Bolehala je sedem mesecev. Doma je bila iz Žirovnice, fara Grahovo, in je stanovala 13 let v Ameriki. Zapušča soproga in troje otrok. — Staričem Žitko je umrl leto in pol stari sinček, starišem Trček je -umrla 2 in pol stara hčerka. -— Dne 27. maja zjutraj je umr- la 19Tetna Albina Darovic, za su- sico. -— Umrl je za pljučnico Anton Tisovec, gostilničar na MainZ St, 'Zapušča -soprogo in pet otroki BiH je elan društva sv. Janeza Krst. št. 71, JSKJ. v Collimvood. Star .je bil 34 lat, doma iz Gorenjega Polja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 13 let, gostilno je vodil 9 let. Pokoj njegovi duši! NEW Y0RK. Buffalo. — Dne 22. maja se je v tej mali slovenski naselbini o" glasila bela žena in pretrgala nit življenja šele tridesetletni Jožeti Darovic roj. Senica iz Toplic na Dolenjskem. Bolehala je že več let, slednjič -se je pa podvrgla tež¬ ki operaciji in umrla po preteka petih dni Zapušča žalujočega so¬ proga in dva nedorasla otroka. Bo¬ di ji ohranjen prijazen spomin ! WY0MING. Rock Springs. — Smrtno je po¬ nesrečil rojak Ant. Hafner. Ko je odhajal iz rova št. 2, se je utrgam Vispenjača in rojak se je tako ne¬ srečno udaril na glavi, da je po preteku petih dni v groznih bole¬ činah umrl v Ivemerer bolnici. Po¬ kojnik zapušča tukaj vdovo in dvoje malih otrok v starosti ene¬ ga. leta oziroma štiri tednov in pa brata, v stari domovini pa mater in več bratov. Bil je član društva sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa. Doma je bil iz Stare Lo' e na Gorenjskem. Blag mu spomin! -— Barberton. — Dne 9. maja se je podvrgel operaciji rojak John Jankovič, član društva “Dolen¬ jec” S. N. P. J. Operirali so ga v mestni bolnici radi bolezni v že¬ lodcu. Stanje bolnika je povoljno. — Dne 13. maja so operirali Iv. Obrezarja, do-ma iz Daljne vasi pri Cirkinici, radi vnetja slepiča. Ope¬ racijo j ep restal Srečno in se po¬ čuti dobro. —Tukajšnji rojaki so se začeli zanimati za meriško državljanst¬ vo. Dne 14. maja so postali ameri¬ ški državljani sledeči rojaki: John Rataj, Fr. Kramer, Fr. Kranjec, Joe Troha, Peter Lužar, Ant. Pe¬ trič # — Andrej Repar, član in nad¬ zornik dr. “Triglav”, štev. 48, S. N. P. J., je kupil -hišo na 4. ulici, blizo postaje Erie železnice. — Rojak Martin Mažek gradi veliko moderno poslopje za stano¬ vanje. v katerem 'b-o 16 sob. P-oslop je je eno največjih slovenskih stavb -v tukajšnji naselbini. Rojak Fr. Škraba, doma iz Iga pri Ljubljani, je nevarno obo¬ lel in se je po nasvetu zdravnikov podal v zdravilišče v Mt. Vernon. Eveleth. — Andrew Fest in Hu¬ go Forsman sta utonila dne 1. ju¬ nija zgodaj zjutraj v Ely jez um. Utopljenca in neki Montaro so se odpeljali -malo po polnoči s čolnom na jezero. Ko so -hoteli menjati sedeže, se je čoln prevrnil, in vsi so padli v vodo. Fest in Fo„ man sta utonila, Montaru se je pa po- sreeio splezati na čoln. Ker ni imel vesel, si je pomagal z rokami ter se po peturni vožnji srečno rešil ter obve-stil policijo o nesreči. — Truplo utonil ih sedaj iščejo. Hibbing. — Dne 2. junija so po¬ kopali tukaj 45 let starega Mike Kovatiča, ki je umrl za pljučnico. ILLINOIS. Chicago. — Tukaj v -Chicagi sta bili dne 20. maja 2 poroki v slo¬ venski cerkvi sv. Štefana. Poročil se je namreč sin dobro znanega ro jaka Martina Kremesec, kateri bi¬ va že v Ameriki 30 let, Martin Kremesec, z gdč. Marijo 'Widetich, hčerjo dobro znanega rojaka Ma¬ tije AVidetidh. Ravno isti dan se je poročil g. Ant. Fabjan slovenski krojač v -Chicagi, z gdč. Marijo Kremesec, sestro gori imenovanega ženina. Bilo srečno! NEW JERSEY. Newark. — Te dni popoldan je začelo goreti vstanovanju splošno znanega in priljubljenega, rojaka starega Koširja. Zgorelo je skoraj pol vica stanovanja, tako da se je moral Košir preseliti. ARIZONA. Bisbec. — V tukajšnji naselbini nas večkrat obiskuje gospa Štor¬ klja. Pred kratkim se je oglasila pri rodbini Fr. Kočevarja in mn podarila krepkega sinčka. Čestita¬ mo ! se je vrnil v glavno mesto. Da ne bi prišel v konflikt s Združenimi državami Severne Amerike, ki so zahtevale razpustitev legije tuj cev, je izdal dne 6. septembra 1866 razglas, v katerem razpušča av¬ strijski in belgijski zbor prosto¬ voljcev kot posebni armadni del, odveže vojake njihove prisege, tei jim dovoli, da se vrnejo v Evropo. Obenem pa je izra-zil cesar željo, da naj bi ostali njegovi rojaki pri njem, da bi se dali uvrstiti v me- ksikan-sko narodno armado, v ka¬ teri bi tvorili jedro ter zanesljivi element. Dvanajststo avstrijskih prosto voljcev se je odzvalo cesarjevemu klicu, medtem, ko je sklenilo nad petnajststo mož, da se vrnejo v domovino ter prepustijo Maksimi¬ lijana njegovi usodi. Med tem je bilo največ onih častnikov, ki so že izpočetka vstopili v avstro-me- ksikanski prostovoljni zbor, ali so postali častniki pod poveljstvom grofa Tli u n -H o h e n st e in a. Cesarja je globoko užalostila vest, da se je javila nad polovica njegovih ro¬ jakov za domovino. Najhrže se je tudi o njemu vzbudila misel, da bi mnogo vojakov vstopilo v me- ksikansko -narodno armado, ako bi jih častniki pozvali k temu. Resnič n ost te domneve se bo kmalu po¬ kazala. COLORADO. Leadville. — Društvo sv. Bar- oare, štev. 79 je sklenilo dne 13. junija t 1. prirediti -veselico v slo¬ venski dvorani na ,ste v. 210 W . Cnestnut Sr. v korist društveni blagajni. Društvo si hoče n-a-mreč nabaviti novo drutoveno zastavo, 'hčuj&tvo je najuljudneje vablje- o, da se udeleži te’ zabave. Kdor 'iritd članov društva sv. Barbare izostane ne veselici, plača v društ- vedno blagajno $10. Ravno tako Ji oni, ki stanuj ib zunaj me- i — Ker bi se imel t vršiti dru¬ štvena seja dne 13^ torej na dan, ko se vrši veslica,-jr Ijilo sklenje¬ no, preložiti sejo n ( ax!*e.l6.-jjuni- ja>. —\Na veselici bodte svirala ta cian UnioaAsrodba.. Na veselo svi¬ denje. ODBOR. Pueblo. — Umrli: Ciril Maver, star 10 mesecev; Ana Ančnik, sta¬ ra 17 mesecev in Ana Cvar, stara 3 mesece. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “-N. V.” Milutin. PREDGOVOR. O tragičnem koncu .m-eksikan- Po razglasitvi omenjenega mani¬ festa so se zbrali po Meksiki raz¬ deljeni deli avstrijskega zbora pro- (Nadal.jevanje na 6. strani.) POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand McMalian. GRANT IMAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj noprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost tvolilcev. Priporoča se slovenskim volilcem da glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grant McMahan. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. skega cesarstva pod Habsburža¬ nom Maksi-milijamom se je že več¬ krat in veliko pisalo. Toda neki del one borbe še ni našel opisoval¬ ca, namreč zadnji boji dela ce¬ sarske armade, ki je bila ma-d tri mesece zaprt v Vera Cruz, in ki je branil to važno pristaniško mesto proti veliki premoči še nad en te¬ den po žalostni katastrofi v Quere- tano dne 19. junija 1867. Vzrok, da hranitev “glavnega ključa k mek-sikanski državi’ še ni prišla v javnost, je iskati v o" kolnosti, da so se iz-med 30 Avstrij¬ cev, ki so se nahajali med temi branitelji, vrnili samo trije čast¬ niki v svojo domovin-o, medtem, ko so odšli francoski prostovoljci v Brazilijo in Španci na Antile. Opisane dogodke sem spisal na podlagi svojih zapiskov in upam, da bodem vzbudil z njimi zanima¬ nje med -čitatelj-i. Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. r TT7 v. •• ; Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. Naborni general in njegov adjutant. Proti koncu leta 1866 je izčrpal meksikanski cesar Maksimilijan že vsa ona pomožna sredstva, ki naj bi utrdila njegovo moč v tuji de¬ želi; ko tudi misija njegove sopro¬ ge Charlotte v Evropo k Napo¬ leonu III. in papežu Piju IX. ni imela uspeha, je sklenil cesar od¬ stopiti in se vrniti v Evropo. Ma¬ ksimilijan je prišel pri izvršitvi te¬ ga sklepa že do Orzaha, ko se je zganila klerikalna stranka ter po¬ slala za -cesarjem odposlanstvo, ki je prosilo cesarja, naj ostane v de¬ želi. Klerikalna stranka: mu je tu¬ di obljubila izdatno pomoč. Ma- skimilijan se je dal preprositi ter Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJANOVICH. Političen glas, uvrščen po naročilu Mr. 0h a Ako hočet e ht) nepristranski nika > bo e S0 ,. ‘ ‘fp lil * ,i att i ‘tolst to- ;r^i fril __ __ NARODI vestnik i. jtnu;)* S 1E Iz stare domovine. cenejše, a in V, niški llltli' kranjsko. Smrtna kosa. V Železnikih je " v 76 . letu starosti gospa M. « air f , ma t,i g. zdravnika dr. pe®^ ar » __ y Šmartnem pri Li- ^^umrla c. kr. poštariea gospa Sientina Watzak, roj. Skrem I Aretiran Konjski .tat. Dne o. ponoči je nekdo iz 'domače- II hleva posestnika Iv. Ogrin v § a r i Domžalah ukradel llu- ?-i?T)n 8 . maja 60 pa ° :rožni,ki ' za ' , mi ukradeno kobilo v hlevu 32 ri ne „a kajžarskega sina Antona niatnik v Št. Jurju na Taboru, Blatnika, ki je bil kolo ukradel, ^Umrla je v Idriji 721etna vdova L pa Marija Tušar, mati g. c. kr. rudniškega kontrolorja Iv. Tušar • Dne 14. maja je 'bila ravno pri fosilu, ko se je hipoma od kapi za¬ deta zgrudila. ... Ljubljanska garnizija. V voja- "kili krogih se govori, da namer a- J. a vojna uprava pomnožiti ljub- Jliansko garnizijo. Nastaniti hoče v Ljubljani en polk havflbične artile¬ rije in nekaj domobranskih ulan- £e v pa tudi en oddelek saperjev 'pride tja. Vojna uprava stopi men da še vtem mesecu v dotiko s pri¬ stojnimi faktorji zaradi preskrbe prostorov za to vojaštvo. Kje je hranilna knjižica? V ne¬ ki hiši na Sv. Petra cesti v Ljub¬ ljani je pred kratkim umrla neka stara ženska. Imela je hranilno knjižico, glasečo se na večjo vsoto denarja. Par dni pred smrtjo jo je začel obiskovati neki duhovnik. Ko je ženska umrla, niso dobili itP X nilne knjižice. Umrl je v Domžalah dne 17. ma¬ ja o'b 3 . uri popoldne v 80 letni itarosti g. Ivan Riedl, bivši tovar- ar slamnikov in ustanovitelj I. kranjskega vojaškega društva v Domžalah. Ranjki j bil vseskozi navdušen patrijot ter je rad pri¬ povedoval o svojih dogodi .ja jih ojnega leta 1859, na Laškem ter je kot tak užival po vsej okolic simpatije. Nesreče pri streljanju. Jos. Pa¬ pež. hlapec na Mirni, je poskušal itreljati samokresom. Ke’r pa pri prvem proženju ni ‘vžgalo, je za cel preiskavati samokres. Preden je dognal vzrok odpovedi, se je pa samokres sprožil in mu pognal kroglo v levo roko. V kandijski bolnišnici, kjer se sedaj zdravi, so um s pomočjo Rontgenovih žarkov kroglo odstranili. Franc Gorše, posestnik na Dra¬ žjih selih, je streljal s puško; nesreča pa je hotela, da mu je vrg- f° patrono nazaj in sicer v desno ^ oko, katerega vid je sedaj uničen. Domžalski župan častni občan. P a izredno slovesen način je ob¬ činski odbor v Domžalah počastil B '°jega župana Matija Janežiča. ' nedeljo, 10. nika, ravno na r an ’ ko je (bil pred 40 leti —- 10 P a Ja 1874 — prvič izvoljen žnpa" fn>m v Domžalah, kar je potem ne¬ pretrgano skozi vseh 40 let ostal, ia j e občinski odbor v slavnostni V’, e Ji ob častni udeležbi veteranske¬ ga društva, požarnih hramb iz ponižal in Stoba, domžalske god- r rajnega; šolskega sveta in dru p e §a odličnega občinstva soglas¬ no imenoval častnim občanom ob' omžale in mu ob s vir an ju CUlt 0 A«* F es arske himne poklonil prekras- W diplomo! [Fožar. Te dni je pričelo iz ne- li^anega \- zro jj a g 0rek j p r j p e ter- '■ . Seza ’b pri Ilirski Bistrici, r rje bilo mirno in tiho vreme, L j' Požar kaj hitro širil in kmalu L 1 ?. s °sedova domačija Fr. it ; , ■ ' Ua ! v v Plamenu. Na lice me- Prešla takoj ilirsko 'bistriška f 0s p 8, hramba, z načelnikom g. iilee? Sprtnosti vrlih ga- Pl ^ P° sre čilo po trudapol- Ba i C 6 , a °° 0n i lokalizirati, tako htr-., C vsa ka nevarnost od- " ‘®njeina. pe j* r °l ) ’ ampak nesreča. Te dni rsk ' a ^° r znaai0 > poročalo o ro- | lark ,, , m na padu na postiljona ketlip Ca ' ^ i e Pripeljal pošto iz ? Vl . ,'j 1 ' v ^ T, ° Vo mesto. Zdaj se pa al \ l e kluga, ki se je označe" iel D ? a ' a Padalec, v dobri volji P 0 W s a 2 v^ Mar ' kle i cu v hlevu sa¬ ku v V^avil ga je proti nje- iako r °i lJ ^ u -1 metra ter zavpil, jenu Mična priča pravi: “Živ- .vi.V®*!” Sam Markeljc pa motk Denar ali smrt! ” v tem , u se je sprožil samokres Projektil udrl Markeljcu lice, mu izbil zob in obtičal v gor nji čeljusti. Markeljc se je zgrudil v krvi. Sluga pa, misleč, da je mr- tev, je tekel neznano kam. Mar¬ keljc in Sluga sta dobra prijate¬ lja in iz iste fare. Markeljcu so projektil izvlekli in ni nikakršne nevarnosti za njegovo življenje. Ko bi mu ne izbil zoba, bi bila le lahka poškodba. Da bi mu sluga drugače kaj grozil, o tem sam Markeljc nič ne ve. Dva sleparja. Že mnogokrat ka¬ znovani črevljar Štamcer iz Št. Jur ja, se je zopet oglasil Na semenj dan 11 . maja je prišel k mesarju Gačniku v Novo mesto. Ponudil mu je vola, potem pa telička. Te¬ lička bi bil kupil. Rekel je, da mu ga drugi dan pripelje. Pogodila sta se in dal mu je aro. Telička pa ni bilo ne drugi, ne naslednji dan in ga še do danes ni. — Isti dan pa je ponujal Okleščan Franc iz Goriškevasi po gostilnah v Kan- diji krompir. Tako je prišel k Štemiburju, se dobro nabil in na¬ jedel pečenke ter (izginil. Oglasil se je tudi pri Mežnaršiču, kjer je isto naredil. Privoščil si je toliko svinjine, da jo je vzel še seboj tu¬ di za popotnico, ter odšel, ne da bi bil plačal. Oko postave pa ga je kmalu zasledilo in oddalo, kam dr spada. Mrtvega je v Savi našel Martin Šinkovec, tovarniški poslovodja na Jesenicah, 26 let starega tovar¬ niškega delavca Fr. Jenkota, pri¬ stojnega v Mavčiče pri Kranju. Ponesrečeni je prišel dne 13. ma¬ ja iz Skednja na Jesenice, ter pri tovarniškem blagajničarju dvignil svojo rezervno nagrado v znesku 27 K. Zglasil se je potem v Stroso- vi gostilni, katero je okoli 8 . ure zvečer precej vinjen zapustil. Dru¬ gi dan dne 14. maja ga je videl Šinkovec v sredi Save za tovarno mrtvega ležati. Jeli izvršil Jenko samoumor ali pa se je v pijanosti ponesrečil, ni jasno. Našlo se ie pri njem še 34 K 32 vin. gotovine. Truplo so prenesli v mrtvašm na Jesenice. Moderno dekle. Te dni se je za¬ tekla pred dežjem v črnuško cer¬ kev mlada deklica, po obleki so¬ diti boljšega stanu. Tu je vedrila celo popoldne in jokala. Pripove¬ dovala je, da je stara 14 let, iz Trsta je odšla od doma, doma da si o gleda Ljubljano, a med potj '0 ji je burja denar odnesla. Zašla je proti 'Celju in brez denarja in hra¬ ne blodila tri dni. Naslov očeta je prav poevdala. Ostala je pri župa nu šest dni. V teh dneh poklicani oblast še ni našla očeta, čegar na¬ slov je imela, pač pa je oče izve¬ del za izgubljeno hčer po pismu županstva in takoj prišel po dekli¬ co. Ušla je že trikrat od doma in za zadnji izlet je sestri vzela večjo svoto denarja, zapravila vse po gostilnah v moški družbi in nazad¬ nje brez denarja obtičala na Črnu čah. Med potom je celo svoje lase prodala in ko so jo vprašali, zakaj nima las, je rekla, da so ji izpadli vsled bolezni. Žalostni oče jo je odpeljal zopet domov. Za dekle, še ne nad 14 let staro, je tako živ¬ ljenje pač nad vse žalostno. Poča¬ snost tržaške policije v tem slu¬ čaju je pa tudi občudovanja vred¬ na. Umrli so v Ljubljani: Dne 9. ma ja: Marija Škerl, zasebnica, 36 let, Dunajska cesta 52. — Viktorija Benedikt, roj. Mrhar, trgovčeva vdova, 65 let, Poljanski nasip 34. Dine 10. maja. Marjana Knez, mestna uboga, 88 let, Karlovška cesta štev. 7. ■— Satn. Lenarčič, sin tovarniškega ključarja, 1 mesec Nežna ulica 1 . Dne 12. maja: Klavdija Favaj hiralka, 31 let, Eadeckega cesta 9 _ Matija Jankovič, bivši kovač let, Ilovica 7. Karolina Ob lak, krojačeva hči, 2. meseca, Stre liska ulica 15. Due 13. maja: Jos. Viudišer, de l avee — hiralec, 76 let, Radeckega cesta 9. ' PRIMORSKO. Sammor 84 letnega starčka. V Derndičih pri Pazinu so našli oibe- šenga na podstrešju v domači hi¬ ši 841etnega Iv) Denrdič. Mož je zadnjih 14 dni ka'zal znake umo- bolnosti. Umrl je v Gorici gostilničar in posestnik Jos. Gor, anc. Smrtna nesreča. 11. maja proti večeru so kopali delavci tvrdke Urbanisc v Gorici v ulici Fornace ilovico. Vsled dolgotrajnega dežev¬ ja pa se je zemlja udrla in je pod- sula delavce. Razen 521etnega de¬ lavca Petra Kuštrina so se rešili vsi. Kuštrina pa je zasula ilovica in tovariši ga niso mogli pravo¬ časno rešiti. Ko je prišel zdravnik dr. Barnaba, je 'bilo že prepozno, konstatirati je mogel le smrt po¬ nesrečenca. Okraden kmet. Te dni je delal Aleksander Furlan na svojem po¬ sestvu v bližini Grete. Ker mu je pa bilo vroče, je slekel jopič, v žepu jopiča pa je imel listnico s 400 K. Celo zadevo je naznanil po- čal ter oblekel jopič, je zapazil. da v žepu mi več listnice in tudi ne 400 K. elo zadevo je naznanil po¬ liciji, ki je kot osumljena aretirala dva težaka. 50.000 sardel v Lloydovem arze¬ nalu. V dok Lloydovega arzenala so pripeljali Italijanski parnik Dandolo” benečanske paroplov- ne družbe. Ko so zatvormice zapr¬ li in vodo odstranili, nudil se je delavcem redek prizor. Ko je povr šje vode počasi padalo opazili so nebroj sardel, ki so zastonj iskale izhoda. Delavci se z zaboji, rešeti in vrečami polovili sardele, kar je bilo vapričo velike množine pač la¬ hko delo. Domneva se, da je bilo v celem v je tih pač nad 50 000 sar¬ del. Stavka na ribjem trgu v Trstu. Na 'ribjem trgu v Trstu pričela se je zadnje dni zanimiva stavka. Preprodajalci rib pričeli so stav¬ kati radi tega, ker je tržaški ma¬ gistrat dovolil čožotskim ribičem poseben ločen prostor na ribjem trgu, namreč vse one mize na mor¬ ski strani. Občinstvo, ki želi ku¬ piti sveže ribe in poceni, je dajalo prednost čmožotskim ribičem in se je zanemarjalo preprodajalce. Ti so protestirali na magistratu in ko niso takoj dobili zadoščenja, so proglasili stavko. Ribe sedaj mir¬ ne; počivajo v ledu in se mehčajo. Preprodajalci hočejo stavkati to¬ liko časa, da se'čmožotskim ribi¬ čem me odvzame njihovih predpra- 'ic. Otrpnenje tilnika na avstrijski vojni ladji. Vsled otrpnenja tilni¬ ka je obolelo na avstrijski vojni ladji “Zenta” več oseb. Tako leži v vojaški bolnišnici v Dubrovniku vsled otrpnenja tilnika ladijski učenec Nikolaj Halter, v Kotoru vsled iste bolezni ladijski učenec Heune je že Umrl; v Pulju pa so bolnišnici iz iste ladje ladijski učenci And. Ludwig, Avg. Potoč¬ nik in Aleksander Cabero. Morna¬ riško poveljništvo je poklicalo voj¬ no ladjo “Zonta” v Pulj, kjer mo¬ ra prestati karanteno. Vsled ob¬ širnih varnostnih odredb se do se¬ daj ni pripetil noben nadaljni slu¬ čaj otrpnenja tilnika in je upati, da se je s tem ta nevarna bolezen za enkrat zopet zatrta. Aretiran morilec. V noči od 9. na 10 . maja je bila v Benetkah na grozovit način umorjena neka stara ženica in oropana. Umor je vzbujal v Benetkah veliko razbur¬ jenje in je varnostna oblast izdala za morilcem tiralico. Te dni pa sta dva policijska agenta opazila na trgu (Stare mitnice v Trstu dva človeka, ki sta se sumljivo obna¬ šala. Eden od obeh je popoluoma odgovarjal popisu morilca. Agen' fa sta sumljiva človeka aretirala. Dognalo se je, da sta 241etni Peter Pangali in 271etni Viljem Galli. Peter Pangali odgovarja popolno¬ ma popisu morilca ter so pri njem našli vse številke beneškega lista “II Gazzettino”, v katerih je bil opisan oni umor. Peter Pangali je rodom iz Benetk ter po poklicu ri¬ bič. Viljem Galli pa je svak Pan- galija ter je bil aretiran radi tega. ker je dajal zločincu zavetišče. Pangali a e prišel iz Benetk v Trst 12 maja in je dobil takoj službo kot težak pri nekem obrtniku. Ka¬ ka zmota je naravnost izključena, čeprav Pangali vsako krivdo od¬ ločno taji. Izročili so oba laškim oblastim. ŠTAJERSKO. Aretovan vlomilec. V Celju so 13. maja aretovali 471etnega ku¬ harja Tarnaža Liendla, ki je vlo¬ mil v neko stanovanje, v katerem je vse prebrskal. Zalotila pa ga je pri delu gospodinja, kateri je de¬ jal, da je detektiv. Vsled njenega vpitja pa je pobegnil, a so ga na cesti vjeli. Z žveplom pomešan dež je šel dne 10. maja ponoči v Ljubnu in okolici. Še zjutraj je bil ves zrak napolnjen z žveplenim duhom, na tleh, zlasti v lužah, je bilo pa opa¬ ziti žveplene sledi. Iz zavrete de¬ ževnice te noči so se dvigale žvep¬ lene sopare. Mikroskopiena preis¬ kava je dognala, da je med dežjem padal tudi vulkanski prah. Najbr- že je ta pojav v zvezi s kakim zad¬ njih izbruhom Vezuva ali Etne. Od Sv. Trojice v Slov. goricah pišejo: Vdova Marija Mulec v Ve- ranjah živi ze kakih 20 let skupaj s svojim 521et starim svakom Fi¬ lipom Mulcem. Sinova Franc in Janez pa ne moreta tega materne¬ ga razmerja trpeti in je prišlo za¬ radi tega že večkrat do hudih pre¬ pirov. Zadnjo nedeljo sta se 291et' ni Franc in stric Filip Mulec zno¬ va sprla. Stric je vzel v roke re¬ volver in ustrelil dvakrat v. neča¬ ka; ta je še mogel pobegniti iz soibe, pred hišo pa se je ‘zgrudil. Ena krogla ga je zadela v prsi, druga v trebuh. Poklicani zdrav¬ nik dr. Bruno Weixl je konstatr ral, da sta obe 'rani smrtno nevar¬ ni. Filipa Mulca so orožniki odpe¬ ljali v zapor. Iz Zavodne pri Celju. V četrtek 14. maja popoldne je došel v go¬ stilno “Pri zelenin travniku” ne¬ znan, boljše oblečen človek. Moral je razmere v hiši dobro poznati, kajti kakor 'hitro jie opazil, da je žena Teppeyevega poslovodje Kon čana z otrokom spodaj, se je spla¬ zil v Končanovo stanovanje, leže¬ če v prvem nadstrpju. Slučaj je hotel, da ga je neki dečko opazil v stanovanju in sklical ljudi. Vlo- rrllee je na to bežal po cesti proti Podgoršku. Letelo je za nuin ka¬ kih 15 ljudi in še bi !; : i pobegnil, L.ko ga ne bi prijel Jane/ Slokan. Po kratkem kavsu in ravan, pri čemur je neznanec grozil z orož¬ jem, so ga. prijeli in oddali roki pravice. Pravijo, da je vlomilec i" ki agent iz Celovca. Iz Prek >pe pri Vranskem. V jedo, dne 13. maja ob 10 ur:'zve¬ čer se je vnel ogenj v pod*-'--**' sobi pri g. Ant. Cizeju m! Na sre¬ čo je takoj opazila dun domača dekla in./ : i •.••da mi ;>or. >č. Pre- kopska požarna hramba je bila ta¬ koj pri rokah in ogenj ustavila. V konkurz je prišla Roza Satler posestnica na Polzeli. Začasni u- pravitelj konkurne mase je odvet¬ nik dr. Urban Lemež. Ponarejeno bučno olje. Politič¬ ne oblasti na Štajerskem razgla¬ šajo, da se je pojavilo zadnji čas jako juuogo ponarejenega bučne¬ ga olja po trgovinah i.n opozarja¬ jo, da je to ponarejanje zdravju škodljivo ter torej kaznjivo. Na Boču so prijeli orožniki dva divja lovca, nekega And. Plemeni¬ taša in Jak. Novaka. Postreljala sta precejšnjo množino divjačine; •meso sta snedla, kože pa prodaja¬ la v Rogatcu. Umrl je v Mariboru vpokojeni podmaršal Adolf Latterer pl. Lin- denburg, 79 let star. Udeležil se je 1. 1859 vojne v Italiji, leta 1866 se je bojeval na Južnem Nemškem in leta 1882. proti vstašem v Južni Dalmaciji. Kasneje je služil med drugim tudi kot polkovnik v Ljub¬ ljani in Dubrovniku. Iv. Tnušic jc prišel svojemu sinu na pomoč, a ga je hlapec napadel z gnojnimi vilami. Sina Jož. Tau- šica so prepeljali vsled poškodb po obrazu v deželno bolnišnico, Ja¬ neža pa oddali deželnemu sodišču v Celovcu. Izselniška kontrolna komisija v Beljaku. Kakor znano, pelje se skozi Beljak posebno pomladi ve¬ liko italijanskih delavcev, kar po¬ rabljajo 'razni elementi, ki so vo¬ jaščini še podvrženi ali pa še niso oblekli vojaške suknje, da bi se pomešali med te delavce izmuznili iz Avstrije. Za nadzorovanje ob¬ stoji v Beljaku posebna komisija in so v zadnjih dneh funkcionarji te kontrolne komisije prijeli več takih ljudi sumljivih nedovoljene¬ ga izseljevanja in jih oddali v nji¬ hove domovne občitne. V Starem dvoru je ustrelil vsled nepravilnega ravnanja s puško neki tamošnji posestnik 71etno Pavlino Obmann. Dekletce je ibilo na mestu mrtvo. RAZNO. čuden slučaj sugestije. V Ra- venni se je po šolskem pouku igra¬ lo več otrok pred šolskim poslop¬ jem. Neki deček je sedel pred vra¬ ti, ko je zaslišal od znotraj uda¬ rec. Ker nihče ni bil več v sobi, je pogledal deček iz 'radovednosti skozi ključavnico. Skočil pa je pre strašen od vrat ter zakričal, da se¬ di na stolu učiteljice črno oblečen strah, ki mu miga, naj pride bli¬ že. Tovariši so se pa pogledovali in se najprvo posmehovali dečku. Ko so se najprvo posmehovali so tudi pogledali skozi ključavnico, in se prestrašili, češ, da so videli isto vizijo. Učiteljica je prihitela, (odprla vrat ter pokazala otrokom, da ni bil nihče v šolski sobi in da ni sedel strah na njenem stolu. Po¬ slala je potem po župnika in kapla¬ na, da pomirita otroke, toda vse je bilo zaman. Ko so pa otroci zo¬ pet pogledali skozi ključavnico, so menili, da zopet vidijo strah na .stolu. In kar je bilo najbolj čud- mezni izpraševali, enako opisali no, so vsi otroci, ko so jih posa- prikazen. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Mtnn. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Bos 123. Podpredsednik: Tr. Okoren, Box 711. I. tajnik: Brank PeterUn, Uox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Pranoelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Prank štrukelj, John Kapuš. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a Francelj. Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. | Svoji k svojim! s * Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim tfi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- {ji {jj jene in bogato založeno {ji i grocerijsko trgovino. I s s s s s s V zalogi ima občeznano “Oremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobro|en poset in naklonjenost se ulfudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina. £ Si Si Si s; Si Si Si u: BIVVABIK, M1NN. Telefon 63. {jj SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSi Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “t/iket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. KOROŠKO. Pri iskanju šmarnic se je pone¬ srečila. Dekla Frančiška Čergonja, vslužbena pri nekem gozdarju v Trbižu, se je odstranila pred par dnevi od doma, češ, da gre iskat v bližnje skale šmarnice, a se ni vrnila. Iskanje je sedaj dognalo, da je Čergonja padla raz skalo, približno 30 metrov visoko ter pri tem padla v vsled dežja zelo na¬ rasli potok. Ker pa je še sedaj voda potoka zelo motna, niso mo¬ gli do sedaj najti njenega trupla.* Tudi ni izključeno, da je voda od- meseca njeno truplo v Dravo. — De klica je bila stara šele 16 let ter doma s Hrvaškega. Sleparski kvartopirec. V Volš- perku je pri kvartanju osleparil zi¬ darski pomočnik I. Taferner ko¬ čarja I. Tačla za približno 500 K. Tačl je bil vsled izredne izgube silno razburjen in je naznanil sle¬ parskega kartopirca, posebno še, ker so mu ljudje zagotovili, da se je Taferner pri igri posluževal ne¬ dovoljenih sredstev. Policija je Ta- fernerja prijela in vložila proti njemu ovadbo radi sleparjenja. Požar. V bližini vasi Vajre je izbruhnil pri posestniku Emilu Kochu požar, ki je' vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Škoda znaša 1300 — 1500 K, zavarovalni¬ na pa samo 500 K. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Sirovi hlapec. Pri Sv. Tomažu se je sprl hlapec Jožef Janeš s si¬ nom svojega gospodarja Jožefom Taušicem ter ga me'd prepirom ra¬ nil z nožem na obrazu Posestnik Vsi na krov za PEERLESS NIČ NI BOLJŠEGA KOT DOBER IN ZADOVOLJIV ČIK, DA IMATE MIRNE ŽIVCE IN ČISTO GLAVO. STROJNIKI POCESTNIH ŽELEZNIC SO NAJBOLJ ZAPOSLENI DELAVCI NA SVETU. — ŠTARTATI — VSTAVITI — PAZITI NA PROMET — OSKRBOVATI POTNIKE —VSAKO MINUTO JE TREBA DELATI. To bi bilo slabo delo, če bi ne imeli PEERLESS, s katerim bi preganjali sit¬ nosti. Vendar vse te neprilike se po¬ zabijo, in delo gre gladko izpod rok, ako rabijo ta bo gat, omlajen m zadovoljiv tobak. PEERLESS Long Cut Tobacco F.F.ADMHS&Ca Tho Amari&an Tobacco Co., Succcuop y idV ’ PEERLESS MiTssrankft©. iniV'd||im. je napravljen iz pristnega južno Kentucky~ ž kega toba¬ ka, ter je staran tri do pet let tako, da se dobi iz njega poln, zrel okus in bogat vonj. Ta tobak smo izdelovali že pred petdesetimi leti — in ga še vedno izdelujemo. Močni, živahni možje nečejo rabiti drugega tobaka, kakor hitro so okusili PEERLESS — zato ker nima nobeden tobak istega okusa kot PEERLESS. Ta to¬ bak da popolno zadovoljstvo, kakor ga dobite iz do¬ brega kosila. Poskusite PEERLESS skozi en teden za žvečenje in kadenje, in nikdar ga ne boste pustili. Prodaja se po¬ vsod po 5c zavoj. Druge velikosti po lOc, 20c in 40 v zavojih in 45c v kositerni škatljici. THE AMERICAN TOBACCO CO M PANY •V : m- NARODNI VESTNIK LiNi» H Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Sami-Weekljr. Owned and published by ttie Slovenlan Printing & Publishlng Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The Pest Acrertlsmg mediurr among Slovenians in the Northwest Rates on appllcation 'ntered as second-class matter May >1.1911 st It 8 P° s ' 8 ^ c8 Ouiuth, Itlinn., under the Acl March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. xh»|» vsak ponedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto ■ . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemalo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: •‘Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. ŠKANDALOZNE RAZMERE. Tudi oni, ki niso tako pazn-o zasledovali zadnjih v najvišji meri sramotnih dogodkov v Colorado, so menda vsaj v novejšem času morali priti do spoznanja, da je država v ve¬ liki meri vsega kriva, da je v državi Colorado taka gnjiloba. Ako ima prav znani naprednjak sodnik B. Lindsej iz Denverja — in kot poznavalec razmer bode gotovo imel prav, — potem je država Colorado v političnem oziru še veliko bolj gnjila in zanemarjena, kakor bi mogel soditi tudi najstrožji opazovalec iz da¬ ljave. « ‘Tekom zaslišanja pred zvezno komisijo za industrijelne zadeve, ki preiskuje rudarske razmere v Colorado je izjavil sodnik Lindsey v New Yorku, da so sedanje razmere v Colo¬ rado hujše kot štrajk. Zadnji dogodki niso bili drugo kot “partialni izbruh veliko obsežnej¬ šega nereda”. Nikjer v Združenih državah ni korporacij, ki bi se posluževale takih nezako¬ nitih Sredstev, kakor so v Colorado. Na sto¬ tine otrok je izgubilo, svoje prehranite!je, ker v rudnikih niso upeljane zakonito določene varnostne naprave. “Colorado” je nadaljeval sodnik, “je spravila korupcijo* mož na višek. Sodniki, člani vrhovnega državnega sodišča so ponižni sluge mogočnih korporacij. Advo¬ kati in trgovci so odvisni od njih te'r jim slepo udani. Seveda je tudi tam najti neustrašene može, ali ti so morali doprinesti svoji nevstra- šenosti velike žrtve.” Znano je sedaj najširši javnosti, da so. raz¬ mere v Colorado škandalozne in sramotne za vso Ameriko, a še vedno ni videti znamenja, da bi jili skušali odpraviti. Smelo se lahko tr¬ di, da je Colorado najslabše vladana in v po¬ litičnem ozira naj-korap-nejša izmed vseh 48 držav unije! Kako pride to? Kaj je vzrok temu, da se vlada v Californiji po zahtevi kapitalističnih mogotcev? Odgovor je lahak: ker ljudstvo ne sme in ne more voliti 'po .prosti volji, 'ker se dogajajo za časa volitev nečuvema nasilja. De¬ lavec—ivolilec ne sme voliti po svojem prepri¬ čanju, ker bi v tem slučaju takoj izgubil delo in zaslužek. Organizirati se ne sme, ker ima kapitalizem največji strah pred delavsko or¬ ganizacijo, dobro vedoč, da posamznika lahko ugonobi, na močni organizaciji pa da bi si polomil zobe. Oni “princip” katerega omenja mlajši Rockefeller ni prav nič dragega, kakor strah pred organizovanim delavcem. Organi' zovani delavci vedo, da imajo za seboj močno zaslombo, da morejo tedaj tudi na volišču po¬ kazati svoje prepričanje. In kadar 'bode de lavstvo tako močno, da bode pri volitvah ob¬ veljala njegova, je udarila poslednja ura Ro¬ ckefellerju, korporacijam in dragim takim krvopijam. kakor je bila p'rva. Canadski parnik ni postal žrtev katastrofe na morju, ampak na reki. Strašna je misel, da so morali vsi nesrečniki, katere je potegnil potapljajoči Se parnik "se¬ boj, iti v smrt, dasi je bilo rešilno obrežje blizu. In naglica, s katero se je zgodila nesre¬ ča. Četrt ure pozneje, ko je zadel danski to¬ vorni parnik v “Empress of Ireland”, so zagrnili valovi ponosno ladjo. V notrini par¬ nika so se morali v tem času odigrati strahot¬ ni prizori. Potniki so mirno spali, ko se je zaril železni sprednji -konec v parnikove stra¬ nice ter jih raztrgal. Mnogi nesrečniki so mo¬ rali biti ubiti že v svojih posteljah, medtem, ko je zadobilo dvajset ljudi tako težke poškod¬ be, da so- umrli po svoji “rešitvi”. Usoda teh je mogoče še. žalostnejša. Da obstoji skoraj polovica rešencev iz po¬ sadke mož, se ni čuditi. Pri katastrofi “Tita~ nica” so se sicer res izkazali možje kot juna¬ ki, te'r so pustili ženam in otrokom prednost, toda pri tem ne smemo pozabiti, da se “Tita- nic” ni tak-o, naglo potopil, da s -0 imeli možje čas, se zavesti svoje -dolžnosti, medtem, ko se je “Empress of Ireland” potopil tako hitro, -da pač ni imel nikdo čas misliti na drago, ka¬ kor na lastno rešitev. Da se je rešilo toliko članov posadke, je tudi razumljivo, ker so 'bili zaposleni na krovu. Tudi je razumljivo, da so možje hitrejše prišli ua krov, kot ženske. Ka¬ tastrofa se je zaključila tako hitro, da se ne bi mogoče nikdo rešil, ako bi čakali na žene in otroke. Kratkomalo, položaj je bil tak, da ne¬ pisana postava: “ženske in otroke naprej”, -ni mogla priti do veljave.- Seveda pa pri tem ni pozabiti, da napravlja v sp-lošno-sti jako slab utis, ker -se je rešilo tako malo žensk in otrok. Treba je pač čakati razsodbe camadske vlade, ki je uvedla preiskavo. Nehote se človek tudi vpraša, če ibi vzdržal ka-k drug prekooceanski parnik tak sunek, ali če bi se zgodilo ž njim tako, kakor z “Empress of Ireland”. Kolikokrat beremo, d-a so oprem¬ ljeni ti -o-rjaki z dvojnimi stranicami’in dvoj¬ nim -dnom, da bi se -mogli vzdržati nad vodo tudi takrat, če bi bili varnostni oddelki že na pol napolnjeni z vodo. Toda tudi o- ponosnem “Titanicu” so -trdili, da se sploh ne more po¬ topiti. Odgovor na to vprašanje je pač prepu¬ stiti izvedencem. In ako ti pravilno odgovorijo, morajo reči, da je ladja, kateri se ne -more ni: zgoditi, v teoriji sicer mogoča, v praksi pa ne_ Vedno neumorno delujoči človeški duh bode iz¬ našel sicer še nove varnotne priprave za več jo varnost ladjeploVbe, toda popolnoma od¬ straniti nevanosti pa ne bo mogel. ‘VELIKA HABSBURŠKA’ POTOP “EMPRESS OF IRELAND’ Znanstvo je precej zmanjšalo nevarnosti la- djeplovbe, -toda popolnoma jih seveda ni mo¬ glo odpraviti. “Titanic” se je -razbil ob lede¬ ni gori. Ona strašna katastrofa je imela za posledico, da je bila sklicana mednarodna kon¬ ferenca v Londonu, in od tega časa imamo redno varnostno službo na morju, ladijsko patruljo, katere -dolžnost je, da pazi na lede¬ ne gore in svari pred njimi ladje. Toda naj¬ hujšega sovražnika ladjeplovbe, megle, ni mo¬ goče ugonobiti, tudi najboljše varnostne pri¬ prave, katere je izumil iznajdljivi človeški um, ne morejo napram megli ničesar opraviti. Empress of Ireland” je bil zgrajen leta 1906, je tedaj razmeroma še nov parnik. O- r- _ - je bil z v-semi varnostnimi napravami, katere pozna moderna tehnika. Ko je začela vstajati megla, je storil kapitan svojo dolž¬ nost, ter se držal predpisov, ki so določeni za talce slučaje. Kakor pravijo, je celo zapovedal ustaviti stroje. Tn vendar leži danes “Empress -of Treland na dnu St. Lawrence reke, in okoli 1000 ljudi je potonilo ž njim. , - .ek nehote primerja katastrofo “Titani- ca” s -katastrofo parnik-a “Empre-ss of Ire¬ land”. Toda oni dramatični prizori, ki so se odigrali pri katastrofi prvega parnika, manj¬ kajo pri drugi skoraj popolnoma. Toda druga katastrofa je v mnogih ozirih še prožnejša, Pod tem naslovom je nedavin-o v Krakovu iz¬ šla brošura, v kateri p-sevdonimni pisatelj O- ktavius pripoveduje, kako bo leta 1918 med Avstrijo in Rusijo izbruhnila silna vojna, v kateri ho podlegla Rusija, ki bo -nato razdelje¬ na, namesto sedanje Avstro-Ogrske pa nasto¬ pi Velik-a Habsburška. Celo reč je Oktavius takole zamislil: V Stanislavu se -bo vršil ka¬ zenski proces proti ruskim špijonom, ki bodo neusmiljeno obsojeni. Vsled pritiska pauslavi' tičnih krogov bor uski car Avstriji stavil za¬ htevo, da -stanislavske ‘ ‘ mučenike ’ ’ izpusti, in s tem združil ultknatum. Na Dunaju 'bodo za¬ htevo in ultknatum odklonili, nakar Rusij-a dne 3. marca 1918 napove Avstro-Ogr-s-ki voj no. Iz tega se pa ne izcimi evropska vojna, kajti Anglija in Francija ostaneta netvralni, vsled česar tudi za Italijo in Nemčijo manjka casus foederis. Sicer pa Avstro-Ogrska dobi drugod zaveznike proti Rusiji: podpirajo jo v vojni Turčija, Romunija, Švedska, Norveška, Kitajska in Japonska. Z Rusijo drži na Bal-ka nu samo Srbija, ki ji pa padeta takoj v hrbet Bulgarija in Albanija z napovedjo vojne. Še istega dne, ko Rusija Avstro-Ogrski napove vojno, to- je dne 3. marca 1918, izide na Duna¬ ju mobilizacijsko povelje za celokupno vojno moč, našlednji dan pa cesarski vojni manifest. Ob izbruhu vojne razpolagajo nasprotniki z naslednjimi vojnimi -silami: Rusija ima na glavnem bojišču v Ruski Podolij! 52 pehotnih divizij in 6 divizij črne vojske; v Besarabiji 8 pehotnih divizij in dve diviziji črne vojske; na Finskem tri pehotne -divizije, 1 divizijo mej-ne straže n- 3 divizije črne vojske. — Av¬ stro-Ogrska ima na jugu in jugovzhodu 6 di¬ vizij prve in 6 divizij druge linije; na glavnem bojišču ima 54 divizij prve in 14 divizij druge linije. — Ruska mornarica šteje: v Baltiškem morju 137 ladij vseh tipov s 440 tisoč tonami nosilne sile, v Črnem morju pa 73 ladij vseh ti¬ pov z ( 211.000 tonami nosilne sile. — Avstro- ogrs-ko vojno brodovje ima vsega 131 ladij vseh tipov s 306.000 tonami nosilne sile. Dalje postavijo na bojišče Ru-munija 12 divizij prve in 6 divizij drage linije; Bulgarija 540.000 000 mož; Albanija 100.000 mož, Turčija 370,- 000 mož, Švedska 250 tisoč mož, Norveška 130. 000 m-ož. V Aziji pa: Japonska 600.000 in Ki¬ tajska 200.000 mož. Srbija bo imela samo 350 tisoč -mož. Akcija na -morju prične na nepričakovan način: S privoljenjem Turčije spravi namreč Avstro-Ogrska svoje torpedne in p-odmor. čol¬ ne skrivoma skozi Dardanele v Črno morje; že 4. marca, 1918 se izvrši napad na rusko voj¬ no brodovje, ki je zbrano pred Sevastopljem. Avstrijci potope tri ruske oklop-nice. Med tem očit-o prijadra skozi Dardanele avstro - 0grska eskadra in prisili rusko brodovje k pomorski bitki, ki konča z velikim ruskim porazom Glavni uspeh te bitke je, da se avstrijska eska dra posredno lahko udeležuje -operacij na ti¬ hem, in sicer s tem, da ogrožuje levo krilo ru¬ ske armade in podpira desno krilo c. in kr. ar¬ made. Na suhem poteka vojna takole: Po šte¬ vilnih praskah in manjših bitkah pod Kamie- ni-cami - Podolskem, pri Moliilevu in Pr-osku- i‘ovu pride One 27. marca do trdovratnega bo¬ ja v ozemlju krog Zmerynke, kjer je važno železniško, križišče, štiri -dni kasneje, to je dne 1. aprila, se bije -velika, ‘bitka na ozemlju med Polonoyjem, Chmielnikom, Vinico in Bracla- vom. V tej ogromni bitki stoji na avstro - ogr¬ sko - rumunski strani 1,050.000 mož; glavni stan se nahaja v Zmerynki. Ruski glavni stan je v Kozjatinu. Ta bitka ali pravzaprav cela -vrsta posebnih bitk traja osem dni in konča po nezaslišanih napornih zaveznikov z rednim umikanjem Rusov. Izgube na -obeh straneh so strašne. Rusi izgube 100.000 mrtvih in ranje¬ nih, 30.000 vjeti-h i-n 112 topov. Zavezniki pa izgube 118.000 mrtvih in ranjenih. Znamenita zmaga je pa zaveznike tako utrudila, da za¬ enkrat ne morejo misliti na preganjanje sov¬ ražnika. Šele dne 19. aprila, ko pridejo oja- čenja, začno zaveznikka .zopet z ofenzivo, in sicer z 1,450.000 možmi v smeri proti Kijevu. Ruska armada stoji ondi v utrjenjem položa¬ ju. Šele -dne 29. aprila pridejo zavezniki tako blizu prve fortifikacije črte, da dobe s sovra¬ žnikom zopet stik. Ra-zvijej-o se boji, ki se kon¬ čno zgoste v eno samo bitko gorostasnega ob¬ sega. Izprva ima bitka samo frontalen značaj, ker je nemogoče obiti -strašne utrdbe, ki jih hrani 1 miljon 120.000 Rusov. Ker bi pa splo¬ šen frontalen napad moral prinesti nezasliša¬ ne žrtve in bi bil njegov uspeh dvomljiv, skle¬ ne avstro-ogrs-ko višje poveljstvo, da se s celo vrže na -rusko levo krilo. -Po devet dni trajajo¬ či bitki se zaveznikkom kon-ano posreči streti rusk-o levo krilo, -s ei-mer je usoda cele kijev¬ ske bitke odločena. Rus-ka armada je vržena nazaj na drago obrambno črto in se mora po silnih iz-gubah umakniti za Dnjepr v smeri piro ti Kursku. Za-vezniki zasedejo Kijev, Ta¬ ko je ruska moč zlomljena v največji bitki, ki se je kdaj vršila na svetu. Tak je tedaj potek na glavnem' bojišču; kakšen vspeh na drugih bojiščih, pisatelj ne pove. Po vsem soditi pa rusko orožje nikjer nima sreče, kajti Rusija prosi končno za pre¬ mirje, ki se 18. junija tudi sklene. Nato se za¬ čno mirovna pogajanja -na kongresu na Duna¬ ju. Mir se glasom pridejanega zemljevida sklene takole: V srednji Evropi se razteza sil¬ na nova država “Velika Habsburška”, ki- ob¬ sega današnjo Avstroogr-sko, k-ongr-esno Polj¬ sko, -del Litavske in Beloruske, skoraj celo ju¬ žno -Rusijo, kjer prebivajo Malorasi, krimski polotok in Azorsko -morje do kubanske reke. Ru-munija se poveča v Besarabijo in ji pripade tudi Odesa. Na severu ležita novi republiki: Baltiška in Finska. Na Balkanu se ja-ko zmanj ša Srbija, poveča se pa zel-o Bolgarija. Ko je- poljski pisatelj tak-o razdedil Rusijo (kakor -so nemški in-francoski pisatelji v po¬ dobnih brošurah razdelili Avstrijo oziroma Nemčijo), opiše še organizacijo nove velike habsburške države. Nova Habsburška' je zve¬ zna -država, ki jo tvorijo: Avstrija, Ogrska, Poljska, Ukrajina, Hrvatsk-a, in Bosna-Her- cegovina. Vse zvezne -države imajo dalekose’ žno avtonomijo; skupne zvezna stvari vodi skupna vlada, .se-stoječa iz zunanjega, vojnega, mornariškega, notranjega, poštnega, železni¬ škega in finančnega ministrstva. Državni je¬ zik je — nemški. Upajmo, da bodo bodoče slo¬ vanske Zvezne države vsaj to določbo gospoda Okt-avi-ja ovrgl-e. .. Spočetka, kadar srce začenja -stoprav slu¬ titi, da je več nego prijateljstvo, kar je tako neprestano vleče k dragemu človeku, očaraje, razveseljuje srce ona boječnost, ona srame-žlji v ost, ona zmedenost, s ko jo mu se približuje kako prijetno bitje. Kajti one lastnosti so sve~ dokinje gotovega nagnjenja. Ali pozneje, ka¬ dar je srce -sladko ranjeno po prej neznanem čutu in kadar postaja užo nemirno zbok čud¬ nih spremeb, koje se v njem vrše, išče pokoja v sami zavesti zagotovljenega mu souetja, ta¬ krat pa postaja takšno obnašenje najhuje mučenje. “-Sp-oznavaj se!’ — “Ljubi bljižnega!” Ni li v tem začetek in konec vse modrosti, vse člo¬ veške omike ? Stoletij je bilo po-treba, da se je rodil prvi nauk; minola so stoletja, da se je oglasil drugi in pretekla bodejo stoletja, da bode ta nauka razumelo in izpolnjevalo vesolj no človeštvo! -Srce človeško, v vek nemirno, hrepeneče vedno po sreči, -želeče si vedn-o nekaj tajnega, ne-znanega, mora imeti nekaj ali nekoga, da se ga oklene z vsemi svojimi silami, z vso svojo mogočno, vročo kipečo strastjo. .. nekoga, ko¬ mur zaupa -svoje misli, upe, načrte in težnje svoje. Sreča ! — Človek hrepe-ni po njej, trudi se za njo, leta za njo, da mu noge krvave, da mu sape izmanjka da pade i-n obleži. To je življe¬ nje! O nespamet in zaslepljenost! Kakor na- sejane glave premaganih v pripovedkah ne strašijo pogumnih snubačev lepe kraljičine, da se drug za drugim oslepljen dr e ve v goto¬ vo smrt, tako tudi človek ne odneha in se ne ustavi v svojem teku za srečo, dasi vidi pot s padli-mi posut. A Čase You can get the best beer by asking f it. Make no mistake; is admittedly the finest tasting ^ brewed. It is a significant fact ^ trtp« it i. ^ every one who tries it lmmediat f prefers it. The best cafes in your town serve i t A čase in your home mea ^ that complete satisfaetion tliat comes from having the best. X Val Blatz Brewing Company Brandt: Duluth, Minn. m ' Tako je pač: kd-o-r hoče uživati sladkost hrepenenja, naj si odseka rajši roko, nego da bi po-segel po cilju, zakaj jabolko je zmerom gnilo. In kdor ni radoveden, se mu n ! i bati raz¬ očaranja. Največja prodaja fonografov Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj¬ glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev široka, 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine, bogato emajlirana ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste stroji prodajali io se doslej po $40.00, zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬ daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi ploščami katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter CGLUM- BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrozani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. Al NewYorkC POLITIČEN OGLAS, Priobčen po naročilu Mr. Peter Cosgrove, kandidat za 60. okraj. Peter Cosgrove. VOLILCEM 60. DISTRIKTA! Naznanjam Vam, cenjeni volilci, da kandidiram za- county commis- sioner-ja za 60. okraj. Naš okraj potrebuje ceste, in če bom jaz iz¬ voljen, deloval bom vedno na to, da zadobi 60. okraj boljše ee-ste in več cest. Jaz sem bil rojen kot farmer in kot tak vem potrebo do¬ brih cest, ki pomagajo tudi mešča¬ nom, ker zamore kmet, če so ceste dobre, pripeljati pridelke v mesto na trg. Dam vam ča-stn-o besedo, da 'bom deloval vedno za dobrobit naše-ga okraja, če bom izvoljen. Jaz sem delavec in prijatelj vseh, kateri služijo kruh s tem ali onim delom. Se Vam uljudho priporo¬ čam, da odas-te dne lč. junija glas za PETER COSGROVE kandidat za 60. distrikt. N E W DULUTH . JEKLARSKO MESTO MINNES0H je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče dda' ie ' prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki bc stala $30,000,000.00 in okoli cementne tvornice, hi bo stala $ 2 , 000 , 000.00 sc bo napolnila z raznimi drugimi tvornieami, s podjetji, ^ r F l ' b0 domovi. — Danes je NEW DULUTH še vas, čez dve ali tri le« ^ ^ Zemljišča se dražijo rapiuno. — Doslužite se te redke ’ sto iJ- deležni velikega dobička. — Kojaki, investirajte denar jeklar**' dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. v tim leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, prid' vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTH n v a J b0 T la eiU, Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna V bo zvišala početkom drugega meseca. NEW DULUTH REALTY CO 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, Podružnica: 313 Commonwealtli Ave., (naspr gasilnice), Neur Dulutli, Minn. — - --- NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. Važno za rojake. Kdor hoče imeti -dobro narejeno o ileko naj pride v mojo krojačni- c ° - J mar n mnogo vzorcev vsako- vrstnega blaga, da s>i lahko vsak iz iere > Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar, krojač in trgovec, Chisholm, Minn. Slovencem in Hrvat^ grocerijo m V zalog-i imam v« dn ° go po nizkih cenah- Anton Smol* IŠČEM 0, Peter Ba-rts-a m J'” 1 ; j>, oba iz Starega trg* U j< na Kranjskenn Zad^j žna radi dedšč® e ' sj taikoj zglasita, ah P’ jo rojaki, če bi ' e . p/ slov. Piše naj se u ^ v- ro-dni Vestnik, _ -Str. Duluth, Min* V' NAROČAJTE sE ^£D SLOVENSKI 13 ž 0 ZDRUŽENIH D ll/ - NARODNI vestnik Cena 50 centov in kih in hevralgijo. Cena 25c in $1.00, Severova zdravila so naprodaj v vseh leka rnah. Vedno vprašajte za Severova. vrnite vse nadomestitve. Ako vaš lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas CEDAR RAPIDS I0WA q qq ® ® m ®• ^^Poljedelstvo in gospodinjstvo. obdeloanje zemlje. (Dalje). K obdelovanju zemlje, če govo- [ s plošno, spada tudi osuse-vair Namakanje; vendar spadajo f 1 |. £ i e iovanju zemlje le ona dela n,. ,r ° n0 iiu, ki so potrebna, da kme- ’ r -o zemljo tako pripravimo, da P , bse jemo, in 'da je pozneje ta- l Vdelujemo, da setev povoljno r e in dozori. V glavnem ob-de- ' 0 J m0 toraj zemljo, da prvič, prr ^ avim0 dobro gredo za seme, dru- i 1 !: da spravimo za življenje in ‘svoj rastlin potrebne snovi v •boljšem stanu do korenin, tre- ... da konzerviramo zemeljsko Jokroto, in četrtič, da vničujemo •el S pravilnim'obdelovanjem enilje bomo zmanjšali neugodnost h nasprotstva zoper razvoj rast- j n in zboljšali ter ojačili bomo || s ’ dobre lastnosti zemlje. lazpofcana vrhnja zemeljska skorja sko- i katero mokrota hitro hlapi. ITjiva ne me biti nikdar taka, ampak se mora prej zrahljati. [Zemlja je takorekoč -mati in /.i- ielj rastlin, in rast ter razvoj njih e mnogo odvisen od obdelovanja bilje. Pripravljanje grede, je za azliene rastline različno in je tir i odvisno od kakovosti zemlje; lendar pri vseh semenih je treba fpoštevati, da potrebuje seme zra- toplote in mokrote, ako hoče- da se bo kal zbudil in da bo začelo .poganjati, in da po- rastlina prhle, rahle, ven- lar kompaktne korenine, ki so te* °elj zdravemu in močnemu razvo¬ dje, in slednjič temelj lepemu obilnemu pridelku. Če je zemlja srbno in pravilno pripravljena f s setev, se bo -se-me hitro razvilo prvi pogoj za lepo rast in lepi fridelek je storjen. Ako hočemo najboljšega pridel- : a ; -i e 'P a treba, da je poleg dobro plavljenega zemljišča, tudi J '" 0(kl ° podnebje, in da je v zemlji m m ® ® m m kamen, ampak pripravljena mora biti tako, da je rahla, vendar kom¬ paktno vdelana tam, kjer naj bi seme kalilo in se vko-reni-nilo. Na* pačno bi bilo toraj, če bi farmer pustil spomladi preorano njivo delj časa nepovlečen-o z brano, kaj¬ ti v tem slučaju bi bil tak zrak v zemlji tako silen, da bi oropal zemljo preveč vlage. Obdelovanje poveča isto moč zemlje, katera us'r,kava mokroto. Strniše e je naravno precej stla¬ čeno in trdo, ker je ni poleti nik-do rahljal, in vsled tega bo steklo raz strnišča mn-o-go- jesenske in zimske moče, posebno če je zemlja valovi¬ ta. Če smo pa strnišče takoj po> žet¬ vi preiskali ali preorali, zlezla bo jesenska in zimska moča v zemljo. Skušnje so pokazale, da vsebuje zemlja, katera je bila preorana v jeseni več mokrote kot ona, ki je ležala nepreorana. Tudi izhlapen* je mokrote se omeji s primernim obdelovanjem zemlje. Zemlja vsebuje mokroto vsled treh različnih naravnih delovanj. V onih pokrajinah kjer pade ja¬ ko malo dežja vsebuje zemlja tu¬ di nekaj malega mokrote, katero je usrkala iz zraka na slični način kot usrka sol mokroto in je vlaž¬ na ne da bi vlili vodo na njo. To •mokroto 1 drži zemlja trdovratno in rastline je ne morejo usrkati iz nje. Drugi način močenja zemlje je takozvani kapilarni način. Če nam¬ reč denemo nekaj zemlje v poso* do v kateri je nekaj vode, bomo videli, da’jo ista naglo potegne v sebe. Ta voda . gre proti površju zemlje na isti način kot gre petro¬ lej navzgor po taktu ali kot gre voda navzgor po kosu sladkorja, če ga denemo v njo, in ta mokrota je od zemlje lahko razdražljiva, toraj jo tudi rastline lahko usr- kavajo. Zemlja usrka lahko mnogo mo¬ krote na ta način, vendar ne usr- kajo vse vrste prsti enake količine kapilarne mokrote. Rahle zemlje in iste, ki obstojijo večinoma iz organiičnih snovi, bodo usrkale maj več mokrote, medtem ko bodo tež* ke, ilovnate zemlje to mokroto po¬ časneje prevažale od zdolaj navz¬ gor. Zemlja pa ni dovelj prepoje¬ na z mokroto, če drži le toliko množino kapilarne mokrote ko-.i kor jo more usrkati sama, kajti prostorčki med zemeljskimi ses 1 - r ji so v tem slučaju še prazni. Zato imamo še tretji način močenja zem Ije, katerega imenujemo “prosto močenje”. Razloček med prostim in kapilarnim močenjem bo najlo- žje razviden iz sledeče primere: Recimo, da denemo več kamenčkov v kozarec, kaferga napolnimo po¬ tem z vodo. Položimo potem roko ta je to znak, da ne more zrak v zemlje, zategadel je ta mokrota škodljiva, če se nahaja tam, tj er bi se morale razvijati korenine. Če je pa prosta mokrota par čevljev pod površjem zemlje in nekdiko pod koreninskih pasom, potem je prosta mokrota jako blagodanja, ker se spremeni v kapilarno mo* kroto, . atera leže počasi navzgor in rastline jo sproti usrkavajo kar povzroča bujno rast. Treba pa je, da omejimo izhla- penje mokrote iz zemlje kolikor največ mogoče. Malokje pade rav¬ no prav dežja in ravno v pravem času, da se zamorejo rastline pre¬ življati in rasti. Zategadel naj ob¬ deluje farmer zemljo tako, da bo pridržal mokroto v zemlji do iste¬ ga časa ko jo bodo rastline potre¬ bovale, in tako, da se bo mokrota le počasi pomikala iz motrine zem¬ lje, kjer stoji, navzgor proti po¬ vršju. Čim hitreje bo mokrota iz* 'hlapovala na površju, tem hitreje se bo pomikala od zdolaj navzgor. Uvideti moramo toraj, da je po¬ trebno in važno vsako prehitro iz¬ hlapevanje omejiti in z.adržavati. Da pa to dosežemo moramo vrhno zemsko plast vedno rahljati, da ne bo skorjasta in razpokana, kakor- šno kaže slika. Med dobro -vleža- nkni plastmi in med zrahljano naj* vrhnejšo skorjo zemlje ni prave zveze in zato ne more mokrota na glo izhlapevati, ampak je pridrža¬ na pri koreninah rastlin, kjer jo te vsrkavajo in rastline so bolj žive in se lepše razvijajo. Čez čas, po¬ sebno po dežju, se -vrlina zem-ska plast zopet vleže na spodnje pla¬ sti in pekoče solnce jo napravi skorjasto in razpokano. Zveza vrh ne, plasti z dolnimi je zopet po-pol na in mokrota bo hitro izhlapeva la skozi 'razpokline skorje, če ne borno vrline plasti zrahljali pred no se vleže in strdi. Pogosto rah¬ ljanje vtrhne skorje- je toraj ve-li' ke važnosti v kmetijstvu. To rah lanje naj se pa ne vrši pregloboko, in dovolj je, če se rahlja vrhna plast pridemo do globočine enega do treh palcev, ka'r je največ od visno od vrste rastlin in globoko¬ sti njih korenin. Obdelovanje zemlje je tudi zelo važno vsled tega ker se ž njim vni čuje in odstranjuje plevel, kateri duši setev in vporaldja mokroto in hranilne nvi mesto, da bi jih vpo rabila setev, Vprašanje , zatiranja plevela mora skušati farmer reši ti kol-iko-r bolj vgodno mogoče, in noben napreden kmet ne bo pustil, da bi ra-stel na njegovem polju plevel v seme. Najboljše sredstvo za vničevanje plevela je premem- 'ba setve s takimi rastlinami, kate¬ re treba pogosto obdelovati ali kultivirati, kot turšieo, krompir, itd. Da se doseže pri zatiranju plevela uspeh, je treba pogosto ra¬ biti brano in rezalni pljug (di-se plough) dokler je plevel še maj¬ hen, in setev je potreba tudi po¬ zneje pogosto obdelovati s kulti¬ vatorjem, motiko in z drugim o- ro-djem. K sreči je pa vse obdelo¬ vanje zemlje, ki se vrši vsled pri- državanje mokrote, koristno za vničevanje plevela. (Dalje prihodnjič). Jetika se ne prime, p-ac pa se zamere zanesti na zdravo- osebo iz bolne, če s6 zdravi človek z jetič¬ nim človekom preveč druži. Spati v isti spalnici ali postelji z 'bolno osebo, ali jesti in piti iz iste poso¬ de katero rabi jetični, poljubovan je in udihovanje prahu v sohi kjer prebiva jetični, to so najb-olj na¬ vadna sredstva za prenos jetike iz bolne osebe na zdravo. Le isti, ki so čili in trdnega zdravja naj bi se družili z jetičnimi in t-o le v to¬ liko kolikor zahteva postrežbo. Politi življenja. Kadar vsaki organ v va-šetn ustroju pravilno deluje, pravite, da ste “polni življe¬ nja”. Da se -ohranite v t-akem zdravem stanu — morate vzdrževati celi-ustroj v redu in nerednosti odpraviti takoj na prvi prikaz. Življehski Počivanje jetičnih v svežem zrahu v sa¬ natoriju v Pokeg’ama, Minn. Da razsaja ta bela kuga v Ame¬ riki s tak-o strahovitostjo, je -tudi mnogo krivo preseljevanje iz sta¬ novanja -v stanovanje. Sobe, v ka¬ terih s-o živeli, hirali in umirali jetični, so prepojene z jetičnimi trosi, i-n zdravi ljudje, ki se nase¬ lijo v taka stanovanja so izpostav¬ ljeni v veliki meri napadu jetike. Nekatera taka stanovanja so tako prepojena jetičnih ibacil-ov, da so zanesla jetiko v zdrave družine, ki so -se naselile v nje, vzlic vsem razkuževanj a m in zdravstvenim odredbam, in oblasti bi storile naj¬ boljše delo, če bi taka stanovanja vpepelila. -Sve-ži zrak je velik odpomoček zoper jetiko, zatorej, kadar gradi¬ te hišo-, gradite jo tako, da se bo lahko prezračila, posebno kar se tiče spalnic, naj ima sveži, čisti zrak kolikor mogoče mnogo dosto¬ pa. Nizka majhna spalnica, kjer manjka okenj ali kjer se držijo okna po zimi povsem zaprta in za Balzam (Se-verah Bal-sarn of Life) je tonika i-n krepčilo za slabotne moške in ženske, po - pravi nerednosti v prebavi, donaša moč in čil-ost, prežene zapeko, nepreba.vo ali slabo prebavo, prenovi rudeče celice v krv-i, okrepča slabokrvne ljudi ter podeli novo živ¬ ljenje okreva-ncem in toni-čn-o vpliva v staro-sti. Severove TAB-LAX Sladkorno odvajalo Prijetno učinkuje Za odrasje in otroke Cena 10 in 25 centov Slab želodec pomenja slabo slast in slaba slast pome¬ nja slabo voljo. Podajte se na poit k zdravju. Rabite - SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC (Severa's -S tornadi Bitters) pred jedjo, kot predpisano v navodilu. Je splošni pospeševalec slasti in krepčilo. Oslabele mišice. Farmarji, rudarji, mehaniki in sploh vsi, ki delajo, večkratrabij-o SEVEROVO Gothardsko olje (-Severa’s Gothard Oil) zoper izvin je * nja, otolkljaje, poškodbe, otekline, sla¬ botne mišice, revmatične bolečine v bo- Jedilnica z odprtimi ofcni Minnesota. v Pokegfama, Rahlanje vrhnje zemelj ske skorje z hrano. ''°lj hrane in mokrote za nirtva. Le posejte lepo, eml jo, ki ste jo dobili iz j. . i an )e, pa boste videli, da lo 2a ° P r idelek za nič, in -da fcJ 1115 ’ .d°kler ne bo izpostav- ia 6 ' Vemo > da je zemlja iz ,l et ■ Up 7Vu zraka in so-lnca eno ) D £ e ' Kotovi meri drži ta za- °hd V Za Vrkno zem sko plast, o Vo ]j, e °' an i e zemlje ima namen top -, 1 Z i raku solncu boljši pri* J® j. e ; A 7 ” zemlji je miljone ^«5»° majhnih trosov in [plote ni ° V ’ ^ Potrebujejo zraka, tri p„ 111 Voc ^ e za »voj razvoj, ka- iv)j a - na obratno oživljajo n pre- ti zeap S ^' ne ' A re,n ^ ar P a ne sme žal a ^ ako razorana, da bi 1 it u i. e p ak 7n bi prišlo v jam- § v 0[ i 1 n P rev eč zraka, solnca 6 ’ ^ ve P e hi bile pa suhe kot čez kozarec in obrnimo ga tako, da 'bo voda iztekla iz kozarca, ka¬ menčki bodo pa ostali v njemu. Ko odteče vsa voda, bo še vedno pr r cei mokrote v ko-za-reu in na ka nenčki-h in to je kapilarna mokio- fa Ako sedaj zopet napolnimo kozarec z vo-do, je potem v njemu poleg kapilarne -mokrote, ki se je takorekoč prijela kamenčkov in kozarca, še ona mokrota ali voda. katero smo nalili na kapilarno mo kroto-, in to prilito mokroto - im.;' nujemo “iprosto mobrotS”, zate ker lahko odteče, ker se ni prijela kozarca in kamenčkov. Pros-ta mo- krota se pomika v zemlji navzdol vsled naravnega pritiska, vsled teže bi djali v navadnem življenju, dokler ne pride do neke naravne meje pri koji obstoji in ne gre na prej. Kjer se nahaja prosta mokro- JETIKA ALI SUŠICA. (Tuberculosisj. (Dalje.) Jetični tros ali bacil ne bo vsto pil v človeško telo nikdar ne da bi bil povabljen. Omenili smo že, da otroci jetičnih starišev niso je- t'č’- ob rojstvu, pač pa so mogoče nagnjeni k jetiki. Poleg te nagnje¬ nosti je še mnogo drugih stvari, ki izpostavljajo človeka jetičnim t-rosom. Vsaka stvar, ki dela telo fizično slabo, blaži pot jetičnim trosom, zato pa razsaja jetika naj bolj med trpečim in v pomanjkan¬ ju živečim proleta-rijatu, ki se- mu či za skromno življenje po zaduh lih tovarnah in podzemskih ja' rnali_ Poleg tega zakrivijo jetiko tudi razne druge (bo-lezni, ki oslabi • jo človeški sestoj. -Pa ne -samo to, ampak tudi raz uzdano in pretirano življenje, p*, več pijače, kad-enja, sp-oIškega ob¬ čevanja, tudi preveč jedi bo- zmanj šalo moč človeškega tele-sa in bo vabilo jetični tros vanj. Glavni povzročitelj jetike je pa revščina in pomanjkanje. Ge primanjkuje telesu primeme hrane, č'e telo ni dovolj oblečeno in nima pravega stanovanja, in če mora to telo dan na dan težko delati, je povsem na ravno, da oslabi in se ne -more bra niti jetičnim trosom, katerih je povsod na miljone. pažena iz bojazni, da bi ne uhaja¬ la toplota, je pravo gnjez-do za tu¬ berkulozo. Slabi zrak oslabi člove¬ ka, zastrupi kri in napravi pljuča posebno pripravna za razvoj in množenje jetičnih trosov. Sobe, po-sebno spalnice, naj bodo pro¬ strane, dovlj visoke, in naj imajo kolikor mogoče več odprtin za zra¬ čenje. V Združenih državah po-dleže je¬ tiki ok-olii 100.000 ljudi na leto. V začetku tega spisa smo primerjali pogin 1400 ljudi pri potopu parni¬ ka Titanic s mrtjo okoli 100.000 ljudi, ki umrejo radi jetike v Zdru- enih držaivah na leto. Vendar ta primera ni zadostna in popolna, kajti jetika ne prizadene le istih tisočev zemljanov, ki so- pomrli ra¬ di nje, ampak muči še stotis-oče drugih, ki hirajo in počasi umira¬ jo leto za letom. Katastrofa Tita¬ nic, ali bolj novejša katastrofa parnika Empress of Ireland, kjer je v-tonilo nad 1000 potnikov v St. Lawrenee veletoku, je torej ma¬ lenkost v primeri s šibo-, katero zo- vemo jetika ali sušica. Poleg tega tudi niso zapusti-le žrtve potopov semena za zdrave ljudi, kot ga zapusti umrli v okuženih sobah in - -okuženi obleki. V sami državi Minnesota je o* koli 10.000 ljudi, ki so manj ali )olj jetični. Vlada države Minne¬ sota ceni, da trpi $11.000.000— letne škode v-sled razsajanja te bele- kuge- med ljudmi, i-n ta sv-ota presega stroške- za vzdrževanje vladnih uradov za $2,000,0l>0.— Čudno je to-raj, -da zdravstvene oblasti ne napnejo vseli moči, da bi to bolezen omejile, če se že ne' da popolnoma iztrebiti. (Dalje prihodnjič.) John SkiiSS Edini s! ovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DTPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro' založeni saloon v mnogo- b rojen poset. PLAČAN OGLAS. Priobčen po naročilu Charles T. Murphy. VZROKI KATASTROFE. Ottavva', On-t., Canada, 30. maja. — Alexande-r Johnston, pomožni minister za m-ornarico, je naznanil, da 'bode uvedena stroga preiskava vzrokov katastrofe “Empress of Ireland”. POLITIČEN OGLAS Priobčen po naročilu Mr. Frank L. Ma- gie, kandidat za šerifa za St. Louis okraj Plačano $6.00. GLASUJTE ZA CHARLES T. MURPHY KANDIDAT ZA POSLANCA ZA 61. OKRAJ. Jaz se hočem zavzeti za dobre ceste. Dalje, da se na farme posodi -dr¬ žavni denar. Dalje, da se državna zemlja deloma sčisti, predno se po¬ nudi v prodajo, in da se stroški, ki so se porabili za izboljšanje, pri - štejejo k ceni zemlje, in da se to plačuje nazaj na lahke obroke. Vzak-onjenje novih postav in sprememba obstoječih za izboljša¬ nje pogojev pod -katerimi delav¬ stvo dela in v me-dnarddno delav¬ stvo. Za napredek vseh stvari v korist okraja. Zanašam se na slovenske -glasove CHARLES T. MURPHY. FRANK L. MAGIE. Cenjenim volilcem St. Louis okraja! Urad šerifa je -ede-n izmed -naj¬ važnejših okrajnih uradov. Poleg vzdrževanja miru in reda mora še¬ rif izvrševati nalog so-dišča v zlo¬ činskih in civilnih zadevali. Kd-or hoče te naloge in dolžnosti pravil¬ no izvrševati, mora biti ne le Srčen -in ne-pristransk, ampak mora imeti vse lastnosti, katere so potrebne, da bo zamogel izvrševati svoje dol¬ žnosti siebi v kredit in ljudstvu v zadovoljnost. Vsled moje 'mnogo - letne izkušnje kot pomožni šerif sem si svest dovolj teh zmožnosti, da bi z-amogel postaviti šerifov u- r-ad na tisto stopinjo kamor spada, -i-n- -vsled tega sem postal kandidat. Trditi smem, da se jaz nisem ni¬ kdar strašil izvrševati moj posel. Aretacijle, zapiranje in .transpor¬ tiran j e zločincev, t-o- ni vse, kar spada v delokrog šerifa. Tudi ci¬ vilno uradovanje j-e važn-a panoga šerifovega urada in on se mora te¬ mu delu posvetiti z vso pozorno¬ stjo. Da se zamo-re to delo pravilno izvrševati, n-i potreba imeti le srč- a-osti in poštenosti, ampak tudi za¬ nesljivosti in znanj-a; drugače se mora to delo izročiti drugim, i-n te stroške morajo -nositi direktni in indirektni davkoplačevalci; šerif pa vendar ne ve,' če je delo pravil¬ no rešeno a-li ne. Jaz sem popolno¬ ma prepričan, da zamorem vsled mojih mnogoletnih izkušenj ta po¬ sel bolje opravljati kot je oprav¬ ljan sedaj. Ja.-z poznam potrebe v uradu in potrebe pri lju-dst.vu, ki plačuje, uradnike z naravnostnimi ali nenaravnostnimi davki, in ob¬ ljubljam -storiti -vse v -moji moči, da se bo ljudstvu kolikor mogoče vstreglo. Prva tri leta uradovanja seda * njega šerifa Mein-i-nga je stal ta u- rad davkoplačevalce za $55,677,- 16 več, -nego je stal zadnja tri leta p-od -njegovim prednikom. Avdit-orjev denarni račun izdat¬ kov za St. Louis okraj je sledeči: 1908, stroški in plače za urad šerifa. $23,890.85 1909, stroški in plače ea ura-d šerifa. $25,503 01 1910, stroški in plače za urad šerifa. $29,819.00 Skupaj. $79,212.86 Sedanji šerif je zasedel urad me¬ seca januarja 1911. 1911 je plačalo ljudstvo za šerifov urad. $38,762.07 1912 je plačalo ljudstvo za šerifov urad. $49,577.37 1913 je plačalo ljudstvo za -šerifov urad. $46,550.58 Skupaj.$134,890.02 Če to primerjate, najde-te, da je veljal šerifo-v urad v treh letih, pod Meindngom $55,677.16 več kot pod •njegovim prednikom — to je za sedemdeset odstotkov več! Ako mislite, da sem jaz zmožen bolje-voditi ta Urad kot sedanji še¬ rif, V-am bom jako hvaležen, ako •mi boste -naklonjeni i-n boste gla* sovali za-me pri primarnih volit¬ vah dne 16. junija 1914. Z Vsem spoštovanjem, Vaš FRANA L. MAGIE. RAD BI ZVEDEL za naslov mojega brata, ki s ha j a nekje v Clevieland, O. mu je Ignacij Markovič, dot vasi Ravne pri Blokah. Prosi jake, naj bi blagovolijo na-zi njega naslov ali naj se pa si glasi. Henrik Markovič Mc K Minn. Loc. Box 114 . Dopisi. I ' S !&&i>'SS>-fS.><+'š'S Biwabik, Minn. Cenjeno uredništvo:— Tukajšnje razmere so zelo slabe. Zaslužek je pičel, in skoraj v kvar veri in na'rodu. Naš župnik stovoljc-ev na črti Mexico-Vera Cruz skupaj in kot zbirališče čet, ki so želele se vrniti domov, je bilo določeno mesto Vera Cruz. To mesto, katero imenujejo zbog svoje krasne lege, izbornega pod¬ nebja, lepih nasadov, stavb in či¬ stosti “la Puebla de los Angelos”, t. j.: kraj angeljev, je ‘bilo podobno velikemu, pestrobojnemu vojnemu taborišču, toda brez izrazitega voj nega značaja, brez -discipline. Ni -kdo ni več mislil na sovražnika in 'boj, ampak samo na to, kako bi si preskrbeli denar za povratek. Francozi, ki so se pripravljali že od meseca julija 1866 za odhod, so prodajali konje, opravo, orožje in streljivo; Belgijci so se ravnali po njih, toda tudi Avstrijci niso ho¬ teli zaostati ter so prodali vse-, kar so mogli spraviti v -denar. Arzenal v Puebla bi mo-gel -o tem marsi¬ kaj povedati. To divje, samovlastno postopa nje je obsojati tembolj, ker je bilo vendar znamo, da se nahaja sovra¬ žni general Porfirio Di-az v bližini Pue-ble- in 'da-- komaj čaka na odhod legije tujcev. O -Božiču 1. 1866 je prišel na po- zorišče 'tega počemjajnja brig-odni general Louis Perez-Gomez, pod- prefekt in okrajni vojaški povelj¬ nik iz Cordove. Prefekt v Vera Cruz mu je- naročil, naj preskrbi v Puebla vojni materij al in moštvo za hranitev Cordove in Vera Cruz. Arzenal v Puebla je bil pod po¬ veljstvom nekega avstrijskega ma¬ jorja, ki je bil takrat zelo zapo¬ slen s predajo arzenala vojaškemu poveljništvu v Puebla. Pri tem so me rabili za tolmača ter sem moral posebno posredovati pri občevanju z generalom Perez-Gomezom. Dne 31. decembra 1866 me je -dal pokli¬ cati general k sebi v hotel “ de las Diligencias” (hotel pri pošti). Pri¬ šel sem točno ter se mu javil. “Kar vstopite, senor”, sem za¬ slišal sonorni glas brigadirja, m skoraj v istem trenutku se je po¬ javila med vratmi visoka postava vojaški obleki. Na prsih sta se svetili dve vrsti redov in odliko¬ vanj. Vstopil sem, se poklonil in vprašal po “povelju”. General mi je mignil, naj se vsedem. Sedla sva; jaz v napetem pričakovanju, on -me je pa motril od nog do gla¬ ve. Ta trenotek mi je bil nepri¬ jeten. Kaj li-oče tuji mož od mene, sem si mislil, ali naj ponovim vpraša- nje po “povelju”? General je menda opazil mojo zadrego in me je vprašal. “Kako se pišete? Ali -ste skle¬ nili z drugimi Avstrijci bežati -do¬ mov (a la patria fugarse)?” Povedal sem mu svoje ime ter omenil, da sem se javil za prestop v cesarsko armado, da pa ne vem, če ostanem v Puebla, ali odkora¬ kam v Meksiko. “Don Conrado, pri meni osta¬ nete,” je odvrnil general zapove- ljujoče ter mi podal roko. Začuden vslecl prijaznosti visokega gospo¬ da nisem takoj vedel, kakšen od govor naj bi mu -dal. Še predno sem mogel kaj reči, je nadaljeval: “Jaz sem Španec, general nje¬ govega veličanstva cesarja Maksi¬ milijana in podprefekt Cordove. Svojo -ženo in otro-ke sem poslal v Habano. Hudi časi pridejo. Cor- dve milje južno od mesta Eiv Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš če pokaže brez vseh -stroškov Anton Hočevar, El.y, Minn. CENTRALNA LEGA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S p AR(u ^ toplo \ urejene po m 2l 0 »"SS* rt Park ILIJA RATKOVICH, lastni^ ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE IN SUPERIOR STREET i V# ‘ TELEFON: MELROSE 1673. duluth, Mik, SE PR POROČA SLOVENCEM ZA OBILEN p CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA^ ■ * Si 0 ’ A ,‘l^li iver i ‘ -gaiia ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANI^ MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV D» a ®V s sP raVl1 .Jod' ,tK* tva in jlost JO zai , in P 1 ijil e bila KDO VE KJE JE m John Grahek, doma iz Cernom!ja na Dolenjskem. Pred par meseci je bival na Cuyuna Range in'od te¬ daj se ne ve nič več o njem. Kdor ve zanj, naj mi blagovoli poslati njegov naslov, ali naj se -pa sam javi, ker imam nekaj zelo važne¬ ga za njega! John Mesojedec, Box 21. (Adv.) Aurora, Minn. m zatorej ...»željan w možen P 1 ’* Ittdkih P « 1 amrni in str Fitger Brevving Duluth - Minn. Co. V*6lna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih l cah varjeno iz Silili!:- e in nekakse: Mil njegove Josip Geržin SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. zastopnik za ELY, Umešali vedno bolj® sama vHal : vesti, niti sre To je morali fete še tesne ‘•Pozabiti h -od nog-d' vtemel j e Tako po ne bc njegoveg mislili edi jpojo rešitev, jši stiski; V prejšnjih letih. Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kake so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsa¬ ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi-■ navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da Hi¬ ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše preK ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobre poznano grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očis l i vse zaostale K ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavne ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupJ celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe 11 ' preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadalje ^ rabo tega zdravila V BOLEZNI ŽELODCA v BOLEZNI JETER v bolezni Črevesja. , v rt|V v T ° zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker kISk:iT?°^: 3e Li V .I aZnih dru ^ sluča i ih ’ k ot pri zapeki, nervoznosti^ kože, zgubi mo% lenem život 11 ’ bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, 11 ae ’ ^ Ha I H RS * tj, ■Ni 5e r 1 -Ui & 'Ojž Maj ^-V 0je Š ‘h H, Hjz ‘b ■ S H IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAG 0 lH TRINERJEV LINIMENT je precej »'očno zdravilo, lahko se ga p- , e r- ečme v u dih, sklepih in mišic 3 T. mm oljem. Večkrat se pripeti, da boH^ akcije treb a UP ° ra 1 §& Vedn ° d ° ma pri da lahko tako) v kHu ‘H EK 1> “i. .junija 1914. NARODNI vestnik A> :f, N u H 'E * \ ■ M’ je izdihnila nesrečca deklica in sklenila roke. “Iz v drage neznane roke . . . Strašno je 'tu kakor tam! In “Moj Bog l- neznanca v uruge ,(n ' • človek: kar mraz me je stresel, ko sem ga zagledala v ve la gr ° \ko vam je 'dejal, da me lioče spraviti iz te hiše, potem je go 71 ' ' ,i„ ne misli storiti tega v i &° T0 ’ ati volku njegov plen.’ ’ mojo rešitev in korist; on je ris, ki ho- t* iztrgali v tun. o o x v i ady Helena je pokimala s tesnobo v srcu. “Nobenega dvoma ni,” je 'dejala,* ‘da si mislite pravo. Toda sami p strašno je tu kakor taim . . Meni roji po glavi le to: vsi pravn -ažejo, da morebiti ne ostanem več štiriindvajset ur v oblasti * na “' •- .u» in da bo svatba še to zimo. ‘Tristo medvedov, oče! Lopo sneho doboste”, je vzkliknil Stržen 1 trčil z molčečim starcem. ‘'To ni poglavitna reč”, ga je poučila županja. “Poštenje, prid¬ at 0 je prvo, in pa, da se lepo vzameta. Enaki z enakimi, to je naj- aljša zveza. Na gosposko ne bi hotela možiti Minice; da bi pa Tine ; ed kočarji iskal neveste, tega pa zopet ne. Ta Franca Lojzetova je tdna, pripravna, pametna; za sneho bi je pa Vi, oče vendar ne ho- ' m jaz tudi ne”. Hladne >so bile te besede, in vendar so deklico, 1 P Mimo tekla po vodo, spekle do srca. Potegnila je ruto na )r ? z ’ da skrije rdečico, ki jo je polila, i-n solzice, ki so ji zaigrale v Bila - ------ . • • 1 •” je pač zelo občutljiva, in prvi požir pelina je najgremkejši; j P nj c ° # e Icef! J £ f a som a se mu človek privadi. Lajzetu nap rimer se to govorjenje m I e 0 hudo, pač pa nekako pusto, kakor da bi kdo dokazoval Ej Pc ’?> da ne vidi. Pokimal je malo, češ, mati govori prav, in pri- i lzni1 1? mha. Župnik je ustal in se odpravil domov; mlado in staro 1 k Pozdravljalo, kakor dobra družina častitljevega očeta. ,j ^eten far”, opom-ni 'Stržen proti županu, ki je bil zopet prise- ' mož ni odgovoril nič, ampak začel zopet bobnati ob mizo, tako Je čutil Stržen, da ni zadel prave strune. S kratkim pozdravom je 7 tudi čedin druščino, o ,77, Lo j ze , zd-aj sedi pa ti sem!” je klical Stržen, “boš ti kaj 1 P” L ojze je sicer ubogal, a on je bil le bolj ustvarjen, da po- ; / ogovor je zastal. St ? 36 S ta i cuna , ril pred mano v Dramljah? vpraša črez nekaj << T rzen zamišljenega župana. o “p az .Lomnim tri gospodarje na Vaši hiši,” de Mejač počasi in tr¬ ki »Vt - 3e bil rajni Žerjav, dober kmet in pravičen trgovec, a mož - * v ari se Si- Ta je zapustil tisoče. — Njegov sin pa je bil učen; začel ** po Sedaf je pravi čas. Spomlad je tu — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res je sicer, da mora tudi kmeto¬ valec, vsaj v začetku, trdo delati; toda on se trudi za sebe, za svojo lepšo 'bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista. Važno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno c ,kmetovanje. Mi prodajamo zemljo v enem najrodovitnejših krajev držaye WiscOnsin, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem - ljišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite, in mi smo prepričani, da boste ku¬ pili od nas! — Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si svet o- gledate. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA 198 First Ave., Milvvaukee, Wis, 2 FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdelfen dobiček - - - - $1,550.000. V to Danko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. rV<°#K^ n ° Vem “ si ~ de norca delal iz o5eta in ndegov , e " a trgovanja. 1) V n1 ' P ry e roke! je dejal in kupil od Čiče cel voz kresilnega, kamenja. 1 ta krat so pa začeli prodajati žveplenke, in blago mu je oble- Lravi osel je moral biti”, je omenil Stržen.” 1* T°. so dejali ljudje, ko je bil prišel na boben; prej pa ne, ker tjg.. a J ki so kupovali od njega. Lojze, ti si hodil delat k njemu?” ste n dl1 ”’ ^ de J' al Ij0 i ze - “To je bil tisti, ki je jedel o petkih meso. , Pa rekli: o petkih je meso, ob nedeljah pa krompirja^ne bo”. _ .»tako je prišlo” je poudaril župan in gledal Str žena, ki je alej: h ar v o in se nemirno presedal na stolu. Rajši so ljudje v Ca ’ 0tlili kupovat nego k onemu sitnežu. Če pa k meni nobenega 'P ot l ’ h °oem? Zbiti moram smrekov vršiček in zapreti hišo. f ak Tl Smo bili nekaj časa brez štacunarja, dokler ni prišel neki ovorii | ta ierskega. Ta je bil velik bahač. Malo je vedel in veliko ukš tln a kor 'bi bilo danes, tako se še spominjam, kakšna baha'rija, je bilo, ko so mu pripeljali robo na štirih '°zeh. Ti, Lojze, si tudi pomagal razkladati. “ Pomagal : •, de oni ; nesel bo pa v culi”. “Da”, je nadaljeval župan; “vedno je pravil, koliko premore in koliko je vsak dan dobička. Kar nam.alh so mu pa vse zapečatili, in ha - banja je bilo konec”. Stržen je sedel kakor na žerjavici. Bled je bil od jeze in klel na tihem, da si upa kmet take njemu praviti v obraz; zakaj da župan nanj meri, o tem ni dvomil. Torej tako se mu plačuje blagi namen, zabavati druščino! Tako malo se menijo ti ljudje za tako odlično osebnost, kakor je njegova! O nehvaležnosti zarobljena. Zdehalo se je gospodu Strženu; zopet je preslikaval govor in hvalil hišo Mejačevo, na kakem pripravnem kraju da stoji, kako lepo je vse skupaj in prostora dosti. Na glasu se mu je poznala 'razburjenost. “Čigavi sta pa onidve smreki pri znamenju?” vpraša naposled. “No, Lojze, povej, čigavi sta!” odvrne Mejač. ' “Rgkel bi,” pravi Lojze, “da sta Čedinovi; toda ne vem pa ne”. “In marsikdo drug tudi ne”, opomni župan. “Ravno na meji sto¬ jita, a še sta moji”. Strženu so se zasvetile oči,'in vprašal je Mejača, ali se ni še nikdar razprl s Čedinom zaradi teli smrek; na kar se je Mejač zasmejal na ves glas. Stržen se je poslovil, nezadovoljen sam s seboj in jezen na župana. “Ne boš, Jaka”, je mrmral sam pri sebi; “ne bodo se kmetje norčeva- vali s teboj ! — IIo, Lojze”, je udaril spremljevalca, ‘—‘preden bo te¬ den dni, .se morata ta dva soseda, ta bahati župan in oni dolgočasni Čedin, prepirati in trgati kakor tristo medverov”. “Kakor tristo medvedov”, je ponavljal Lojze brezmiselno. “Kakor tristo tisoč milijonov medvedov”, je zatrjeval Stržen, in* prijetne misli so mu mirile jezo. Luna je priplavala izza gora in razlila bledo svetlobo po mirni planjavi. Domači ljudje so se shajali pred hišami v pomenek, mlajši so zapeli kako pesem, najeti delavci pa so se razhajali. In tudi Franca je hitela domov, kake pol ure daleč od vasi. Vajena je bila hoje, in ni je bilo strah. In kaj bi se tudi bala, ko jo čaka zunaj vasi zvest spremljevalec, s katerim je pot tako kratka! ‘Prisrčno sta se pozdra¬ vila, in ni se več mudilo dekletu. Pogovor pa se ni hotel prav razvneti, dekle je postajalo bolj in bolj otožno in odlgovarjalo kratko in raz- miišljeno. “Franca, de naposled mladenič nejevoljen, “kaj si danes tako čudna! Vedno si Zgovorna in vesela; danes pa molčiš vsa zomišljena!” “Zakaj nesrečno?” se je čudil mladenič. “Še nikdar nisi tako go¬ vorila; kaj ti je prišlo vendar danes na misel!” “Da, da”, je tožila ona. “Kaj pomaga, če se slepiva! Nfsrečno znanje je, ker ne bo iz njega nikdar nič. 'Veš kaj, Tine? Ločiti se bova morala gotovo enkrat: čim prej, tem lažja bo ločitev.” “Beži, beži, noirica!” je tolažil oni. “Kaj govoriš o ločitvi! Ne teži srce sebi in meni in ne premišljuj kaj bode. Če Bog d'a, se vse do¬ bro izide. “Zate, da; a zame, ne. Ti me boš pozabil in si drugo izbral; meni bo pa hudo. Zatorej pustiva te mlade norosti! Daj mi roko in zdrav ostani!” Deklica se je ustavila pred njim in ga pogledala z rosnimi očmi, on pa ji ni dal roke, le izpraševal jo je, če ne mara nič več zanj, da ga podi od sebe. “Sam veš”, je dejala tiho, “da te imam rada. Toda kaj hočem ! — Spremi me še malo; a naj bo danes zadnjikrat! — Kaj fbi rekli tvoja mati, če bi izvedeli, da si šel z menoj!” Deklica si je zakrila obraz, mladenič pa je tiho korakal poleg nje, ker so ga obhajala neprijetnai čuvstva. Kaj poreko mati, kaj poreko ljudje, na to še nikdar ni bil mislil, in tudi sedaj se mu ni prav ljubilo. Prišla sta na griček, pod katerim je stala Lojzetova koča, in Franca mu je podala roko v slovo. “Pozabiva!” je dejala tiho, in razšla sta se, deklica žalostna in zamišljena, mladenič slabe volje. (Dalje prihodnjič.) Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^ ki je naj boljša cigara na Range. VAR OS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS AURORA TILLMAN MINN. Ti prihraniš denar ako pošiljaš denar v staro domovino po Miners State Bank Veliko ljudi ve za naše nizke cene, in ti se poslužijo v svojo korist naše banke pri pošiljanju denarja v staro domo¬ vino. Zakaj ne bise tudi ti ? Ako plačuješ več, nego spodaj navedene cene, si izkoriščan. 50 kron.$ 10.35 100 kron.$ 20.50 200 kron.$ 41.00 500 kron.$102.35 .... 1000 kron...$204.25.... V zgoraj navedenih cenah je vpošteta poštnina in “mo- ney order”. Ako primerjaš naše cene z drugimi ter k istim prišteješ poštnino in stroške za “money order” (denarno na¬ kaznico), prišel boš do zaključka, da so naše cene najnižje. Za priložnost tistim, katerim je nemogoče čeiz dan priti do nas, bode MINERS STATE BANKA odprta vsako sredo in soboto od 7. do 8. zvečer in ravno tako ob plačilnih dneh. iiner’s State Bank Chisholm, Minn. Plačuje 3% od hranilnih vlog. — Zavaruje poslopja. I FIRST NATIONAL BANKf Chisholm - - Minn. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka xa možke ln fante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. ^ % $1- mm " f' -^ v & V*? jffc A V V J'4 ¥ i'4 }*4 V J'4 V Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša post.iežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! Or Vi vV \U \U \U O. O« SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR CU, VSTANOVLJAMO JIH. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phono 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJACAML Barrows, Minn. na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. 'Woodla i nd Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250,, na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENCE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROVVS, MINN. 8 Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. “Mislim, vir ju, sem (Dalje.) da je nekaj na glaso- rekel kuharici, in ta je šla oprezno gledat. Pol ure sem fbil gluh kot zemlja, tako sem oglu šil, ker je nato tudi kuharica za čela za stavo kričati in cviliti. Prišlo je nekaj sosedov in vpra¬ šali so, kaj da se je pravzaprav zgodilo. “Ah kaj,” sem rekel, “radi ne¬ dolžne jegulje se tako derejo.” “Kaj praviš?” so rekli. “Radi jegulje kriče,sem od¬ vrnil in se smejal. “Ne vem, zakaj ženske tako kriče, če vidijo jegu¬ ljo, ako !bo pa pred njimi v skle¬ di, se pa prav nič ne bodo bale. Vsi navzoči so me obsodili, da sem neznansko poreden, in rekli so mi, da hi bila sestra lahko od strahu umrla. Seveda, še tega mo¬ ram biti jaz kriv, če Elza ne raz¬ ločuje kače od jegulje. Tri dni in ravno toliko noči je že preteklo, kar nisem videl dra- 5 gega papa in ljube mame. Še pre cej dobro se držim, če se tudi El¬ za: neprestano jezi, ker gretm vsak dan ribe lovit. Včeraj sem šel v svoji novi obleki ker smo imeli prosto. Če bi bil naprej vedel, ka¬ ko delo me še čaka, bi bil seveda rajši staro obleko pomazal in raz¬ dal. Zlezel sem namreč pod to¬ vorni voz in si vso obleko pomazal ti si ni upal. Janezkov oče je vih¬ tel v roki debelo poleno, da bi ga precej udaril po glavi, ako bi se hotel ustavljati. Ko smo ga imeli naenkrat ozrli so se vsi zunaj name. ‘ ‘Jurček, to je tvoje delo!” “Prav,” rekel sem jim. “Elza je vsak večer iskala roparje v svo¬ ji sobi in zato sem ji hotel napra¬ viti veselje in sem v šali potisnil tegale pod posteljo. Ali ni imenit¬ no narejen? Škornji so pa ostali pod posteljo.” (Dalje prihodnjič.) Regratovo vino. Regrata je polno povsod. Slo venci ga kaj radi vzivamo kot so¬ lato, Angleži pa kot špinačo In to je povsem prav, kar regrat, po angleško “dandelion” (zgovori dandelojn), je jako zdrava hrana. Iz regrata se pa. tudi dela pija¬ ča — 'regratovo vino, ki je tudi velike zdravstvene vrednosti, in mi priporočamo vsem našim cen¬ jenim gospodinjam, da napravijo nekaj te zdravilne pijače za dom. Naredi se pa regratovo vino na ta¬ le enostaven način: Naberite en kvart regratovega cvetja in pest regratovih listov in denite v prsteni lonec (stone crock) ; zrežite na šnite štiri limo¬ ne, odvzemite seme, ter jih denite tudi v lonec Na to 'stvar zlijte šti¬ ri kvarte vrele vode in pustite sta¬ ti 48 ur na toplem mestu in potem odcedite tekočino iz gošče Prideni- te tri in pol funta sladkorja, pu¬ stite stati 10 dni, potem zopet odce¬ dite, spravite v steklenice in za- s kolesnim mazilom, ko sem se pla- mašite. zil zopet ven, sem se ujel na žre' j Ta pijača je jako dobra in se pi- fcelj in suknjo ter hlače strahovito I je po malem kot zdravila. Rešen. Dd gospoda Jos. Vodička smo prejeli pismo v katerem piše o re¬ šitvi svoje male hčerke sledeče: “Moja petletna hčerka je trpela dolgo časa na želodčni bolezni v črevesju. Kupil sem dve stekleni¬ ci Trinerjevega zdravilnega gren¬ kega vina in to je rešilo mojo h v, er- ko Vaš udani Jos. Vodička, ’. F. !). No. 2. Svcartz Creek, Midi.” To toraj pokaže hitri in zanesljivi u- činek Trinerjevega zdravilnega a- meriškega grenkega vina v b.) či¬ nih v želodcu in črevesju. To vino je kombinirano iz grenkih zelišč ter rdečega vina, katero se je iz¬ kazalo v mnogih slučajih uspešno: in katero priporočam vsem. To vi¬ no bode sčistilo telesni sistem in istega ojačilo. V lekarnah: Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S Ashland Ave., Chicago, lil. Ako ste prehlajeni, drgnite vrat in pi¬ ša s Trinerjevim linknentom; po¬ skusite ga vselej, ko čutite bole¬ čine ali trganje. (Advertisement.) POLITIČEN OGLAS. Priobčen po naročilu James P. Boyle, kandidata za poslanca v kongres. Plačano $3.50. pretrgal. Ob štirih popoldan sem šel skri¬ vaj domov, kjer sem smuknil v svojo sobo in se natihem preoble¬ kel. Elza 'je grozna bojazljivka. Od¬ kar ni mame in papa doma, se ve¬ dno trese pred roparji. Zvečer si ne upa iti v posteljo, temveč raje sedi v družbi brzojavnega uradni¬ ka v salonu. Ko pa pride slednjič v svojo sobo, pogleda v omare in pod posteljo ter celo noč ne uga¬ sne svetilke, celo zaspati si ne upa. Ne vem, zakaj so deklice tako stra hopetne. Zelo lačen sem bil, kakor sem že preje povedal, ka sem prišel do¬ mov. Sesetra me je strogo pogle¬ dala in rekla: “Jurček, učitelj je bil danes zopet tukaj in je pove¬ dal, da te ni bilo v šoli. Kje si ti¬ čal cel dan?’ “Ribe lovil,” sem odgovoril. “Kdaj se boš pa naučil noštemo brati in pisati, če tako čas zaprav¬ ljaš? Ali hočeš še enkrat prinesti kačo domov?” Rekel sem, da ne, ker je bilo že radi prve preveč viušča v hiši. “Ker sem tako osamljena, po¬ vabila sem par mladih ljudi na večerjo. Jurček, idi in obleci bolj¬ šo obleko! Ako se boš lepo obna¬ šal, boš smel do desetih pri nas ostati. ’ ’ “Kaj pa tako smrdi?” je deja¬ la in vihala nos, ko sem se preo¬ blekel in se vrnil v salon. “Oh, Jurček, kaj si vendar počel s svo¬ jo novo obleko?” 'Vstopile so pa ravno njene pri¬ jateljice in radi tega se ni mogla cela 1 ploha razliti nad menoj. Bil sem tako truden, da sem cel've¬ čer Drugi, bolj kompliciran način za dčlanje regratovega vina je pa tale: Naberite 3 kvarte regratovega cvetja in dve pesti (regratovega zelenja ter zlijte isti dan ko ste cvetje nabrali 1 galon vrele vode čezenj. Posoda naj stoji nepokri¬ ta kakih 16 ur. Potem se tekočina odlije, v njo: se vsuje 3 funte slad¬ korja in pusti se kake pol ure Vre¬ ti. Potem se olupi jako tenko dve sladki pomeranči in dve limoni, ki s-e potem zmečkajo in -sok se vlije v tekočino kadar je mlačna. V p-- sodo se stresejo tudi tanki olupki obeh ponneramč in limon, kadar ie tekočina mlačna, ter pridene se košček kvasa (yeast). Potem naj stoji stvar kakih deset dni in po¬ tem se precedi in zlije v sodček. Po preteku treh mesecev se vino pretoči v steklenice, v vsak kvart se dene kavino žlico sladkorja in se steklenice zaprejo,. Tako, slovenske gospodinje, tu imaste dva recepta kako napraviti jako okusno in okrepčevalno do¬ mačo pijačo po ceni. Sedaj pa le ven v nedeljo na travnike in livade z možmi in otroci, naberie regra¬ tovega cvetja in napravite nekaj kvartov tega vina za poskušajo, boste videle, gospodinje, da ga. bo¬ ste drugo leto napravile več. Ka¬ dar ga boste pa pili, se pa vselej spomnite na Narodni Vestnik, ki vam je vže in vam ho tudi v bodo¬ če vedno povedal kaj zanimivega in koristnega. ROOSEVELT KRiTIKUJE. Ne\v York, N. Y., 31. maja. — prav mirno sedel na svojem |' u ^ n0 s ® K odpeljal včeraj bivši mestu, samo ko je Beti prinesla 1 *Rnoseveit s parnikom pecivo in limonado, sem slučaino ? ly “' pic na Spansko ’ k J er b °de pecivo in limonado, sem slučajno iztegnil nogo, da je prevrnila vse skupaj po tleh. Beti je zelo nerod¬ no dekle. Elza ime je spodila spat. Spal sem morda komaj dve uri, ko me prehudi grozen krik; mi¬ slil sem, da hiša gori. Vstal sem in pogledali na hodnik, takrat pa prileti Elza v nočni obleki, skoči v mojo sobo ter naju zaklene. “Oh, Juhček, stokala je, “pod mojo. posteljo je skrit strašno ve¬ lik ropar!” Odprla je okno in kričala: “'Po¬ magajte! Roparji! Morivci!” Ne¬ kaj sosedov je prišlo in ker so tr¬ kali na vrata, moral sem jim sam iti odpirat. ‘Kaj pa je zopet?” so vpraše¬ vali sosedje. _ “Ropar je skrit pod mojo poste¬ ljo. Videla sem ga čisto natanko. Nikar ne bdite brez orožja gor, kajti postrelil vas bo!” Dva sta šla nato gor, a dva sta ostala pri ženskah, ker jih Elza ni pustila od sebe. Tudi jaz sem šel v sestrino sobo. Resnično je tičal nekdo pod posteljo. Brez težave smo ga izvlekli ven/Niti ustreli- prisostvoval poroki svojega sina Kermita s hčerjo amerikanskega poslanika Willarda v Madrid, je izdal izjavo, v kateri ostro napada Wilsonovo administracijo. Roose¬ velt zatrjuje 'v tej izjavi, da so po¬ izkusi IVilsonove administracije z ozirom na 'rešitev trustnega in ca¬ rinskega vprašanja popolnoma po¬ nesrečeni. 'Cene potrebščinam ni¬ so padle in pri rešitvi trustnega vprašanja ni opaziti prav nobene¬ ga napredka. Ekonomične razme¬ re so tako slabe, da se nahaja tr¬ govina v nevarnosti, vsled česar trpi mali trgovec, farmer in dela¬ vec. Nato udriha Roosevelt še po drugih politikih, toda v svoji iz¬ javi se ni dotaknil začasnega na¬ črta vodij prpgresivcev. NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem dvo¬ ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. ... ■' 1w Ne izgubljajte časa pridite takoj. Najboljša zemlja v Wis- consln, najboljša prili¬ ka med vsemi dru¬ gimi za Slovence. JAMES L. BOYLE. kandidat za poslanca v kongres za 61. okraj. Vsem Slovencem in Hr¬ vatom, državljanom in nedržavlja- nom, se toplo priporočam za naklo¬ njenost. Jaz poznam potrebe pri- prostega ljudstva in obetam, da bom sta 1 ! vedno za pravice delav - ; stva in priprostega ljudstva. Slovenci in Hrvati, glasujte za¬ me pri primarnih volitvah dne 16. junija. JAMES P. BOYLE, kandidat 61. okraja za poslan¬ ca za kongres. Ako ste brezposelni, ne trošite po ne¬ potrebnem svojega denarja in časa, tem¬ več pridite takoj semkaj, kupite si far mo in delajte na lastni farmi, dokler se delavne prilike ne izboljšajo. Vsak dan skozi celo leto, katerega porabite za delo na lastnem zemljišču, vreden je za vas pet dolarjev. Ako pridete takoj semkaj, zamorete si do jeseni mnogo narediti, postaviti si zamorete v tem času hišo in hlev, ter pripraviti si več akrov zemlji¬ šča za obdelovanje. Kupite si zemljišče tu okolu Benoita ali Sanborna blizu Ash- landa, kjer je že nad sto Slovencev in Hrvatov kupilo zemljišče. Vsak Slovenec in Hrvat pozna dobre imenovani nasel¬ bini. Vsak pozna dobro tudi našo družbo, vsakdo ve, da pri nas ni prevare in go¬ ljufije, da se mi zanimamo za naše nase¬ ljence, ter da jim pomagamo z nasveti in tudi na druge načine. Ako ste se naselili tukaj, pa vam je nemgooče plačati vaše obveznosti, kakor ste se zavezali, se vam ni potreba bati, da izgubite vaše zem¬ ljišče, kajti mi vas počakamo, dokler vam je mogoče plačati. Ako ne morete izplačati zemljišča v času, kakor ste se zavezali, mi vam podaljšamo obrok za nekoliko let za izplačilo. Pridite v naš urad v Ashlandu bilo kateri dan, mi vas hočemo odpeljati do vaših rojakov-far- merjev. Oglejte si zemljo in farme va¬ ših rojakov, ki so se naselili tukaj že pred več leti, raztovarjajte se z njimi in izprašajte jih za vse, kar bi radi izvedeli, in prepričali se bodete, da boljše zemlje in boljše prilike za nakup ne morete, ni¬ kjer drugje najti. Pišite po pojasnila in po naš list “Good’s Colonist”, kateri izhaja od časa do časa in katerega pošljemo vsakomur brezplačno, ako namerava kupiti zem¬ ljo Od nas ali me. Ako citate list “Good’s Colonist” naučiti se hočete mnogo tega, kako potreba gospodariti na farmah v Amriki, posebno pa še v tem kraju. Posebno opozarjamo Slovence in Hr¬ vate v Minnesoti, kateri so sedaj brez posla, da ne opuste te prilike, temveč da pridejo takoj. Vi ne potrebujete imeti veliko denarja, malo denarja za pričetek, kasneje si lahko opomorete tudi pri nas, ko vas boljše spoznamo. Vožnji listek iz Dulutha do Ashlanda velja samo $1.60. Več vaših rojakov iz Minnesote, posebno iz Iron Range, kupilo je zemljo do nas. Ako hočete, mi vam pošljemo naslove Slovencev in Hrvatov iz Chisholma, Keewatin, Aurora, Kinney, McKinley, ki so kupili tukaj farme, da se razgovo¬ rite z njimi predno pridete semkaj. Oni poznajo našo zemljo in našo družbo. še enkrat: Ne zgubljajte časa, pridite takoj ali pa nam pišite po pojasnila in po “Good’s Colonist”. Naslovite: Order of Hearing on Fetition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, Decedent. THE FETITION of Harry Laven having been filed in this Court, re- presenting, among "'ther tliings, tli at Zalmon Laven, then being a rez¬ ident of the County of St. Louis, State of Minn., died intestate, in the County oi St. Louis, State of Minnesota, on tne 4th day of March 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State oi Minnesota, and that said petitioner is the attorney in fact of the heirs ot said decedent, and praying that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said Harry La¬ ven. .... IT IS ORDERED. That said petition be heard before this Court, at the Pro- bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 29th day of June 1914, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. . ^ ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Dated, Duluth, Minn., June lst, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Seal, Probate Ct., So. Louis Co., Minn. N. V.. June 4, 11, 18, ’14. POZOR, ROJAKI! POLITIČEN OGLAS. Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat za legislaturo za 61. okraj. Plačano $12.00. Solomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj ki obsega okolice Eveleth, Virgi nia, Gilbert, Bivvabik, Aurora, To iver in Ely. Jaz živim na Range že 22 let in so mi razmere poznane. Vi poznate mene in jaz Vas in Va¬ še potrebščine. Nikdar se nisem straši! nastopiti javno za pravico in se uidi v bodoče ne bom. Poseb¬ no se bom zavzel za razvoj žele¬ znega okrožja, za napravo cest, za boljše delavske postave in za osebno svobodo. Priporočam se vam volilci, da oddaste svoj glas dne 16. junija pri primarnih vo¬ litvah za Salomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj. Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila serialno številko, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem čakanju se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in, Po¬ mado proti izpadanju las, kakoršne še dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬ škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬ nično popolno zrastejo, n« bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh nopol- noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. The James ¥. Sood Co. DEFT. 58, ASHLAND, WIS. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, taiko da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in 'dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Go., ena naj- večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da j.e vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v Uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera Mouse kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz cel egu sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. A. MANTEL, Wausaukee, Wis. American Exchange VIRGINIA — MINN Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3% obresti od viog. oz 03 YOUR CUIDE TO REAL WHISKEY l\* • r Get That Name n your m,„d- mem0 rize P „ i " ev ery time you i wh, skey and youwiil always get the best. ORDER FROM No prodaj pri ll )£ < C f A j: fvTBENj 6 • jlaiiM JAY W. ANDERSON, zastopnik za Du|n> 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grano ■ -p Machi J*)** » • Nletev C°- J ;; so naP ra %deiav- f & raap oi ■ v Druži" flooseknih a^ B. BUŠK, zastopnik za Virginia, M inn. po? F^raj opr»' f " " v vrstah velikih toft, i e p ust J; laikov je o idredl 380 hotele c Kupci, ki se peljejo z našega urada >v Duluth, Minn., pr oti lr ' ski jeklarni, ki bo drugo pomlad v tiru. The Kinzet-Burke Realty C* No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn. (en blok od Union postaje) GLEJTE NA NAPIS NA NAŠEM URADU “Steel Plan! Lcžs 9 ’ pa delavnika 3.25. 250 str 'belili v dela vi Dehavaldn Senika je pre Villiam Jo! predsedn Association of sem ter je in s tvorniearj: ■majhne pla strojniki v [ va priti 1 uniji- sazveselila Tellsburv, W, Va Nkarskih okra od nekaterih i , ce Uraj !?'Xi u L % Ma n k'Oh ’ da NIČ NE PRIDE IZ VREČE. A KAJ GRE • obl] v Svarilo nevestam: Predno rečete “da”, mora da Vas bo zalagal z Duluth Universal mo* 0 (Najboljša moka za kruh) dokler boste živela. Poet mboste lahko zagotovlj eB y) in zadnja peka uspešna. Melje J° DULUTH UNIVERSAL MILLING la o e b. Ht >v V ‘H/; 4 5< >hi: