1.oktobra 1951
ŠTEV.78.
1ET0 IV.
ODKRITO ST
Ra drugem mestu objavljamo porodilo o spomenicah,ki sta jih ameria=: kemu Karodnemu odboru za svobodno Evropo lojeno predložila Akcijski odbor 2a slovensko državo in Slovenska Pravda. Prva spomenica z delno objavije= nim dr.Žebotovim pismom NCFEju je bila priobčena v listu "Slovenska drž'a = va". Druga spomenica je v celoti z vso korespondenco objavljena v vestni= ku "Slovenska Pravda".
■ Tako sta nas dve mladi in novi organizaciji postavili pred dejstvo,'
|a sta objavili vsebino svojih dokumentov. Daši bi bilo želeti od g.dr. "ebota, da bi - ko že o tem razpravlja - vsaj nakazal vsebino svojega prod loga za sporazum z•g.dr.Krekom če ga že ni v celoti objavil, smo kljub te z zgoraj omenjenim lahko zadovoljni. Tak postopek, ki mu bo,zgleda,sle ^ila tudi Slovenska demokratska stranka (kot napoveduje v 1.št.Domovine, Slede objave korespondence z Jugosl.narodnim odborom v Londonu),je znak, la je politično delo vezano na odgovornost javnosti,ki more samo na tak = šen način objektivno in ob pravem času ugotavljati delovanje političnih' Organizacij in oseb,do njega zavzemati stališče,ga odobravati ali kritizi ^ati^ Skratka: tak postopek je izraz demokratičnega mišljenja.
Izgovor, da zdaj ni čas za objavljanje dokumentov'in razlaganje jav= Oosti kaj politične osebe in odbori delajo, je jalov. Naši dokumenti in OaŠe delo so po obsegu,pomenu in vsebini črvički v primeru z dokumenti in • lelovanjem velesil. Slednje objavljajo takorekoč vse - bodisi v svojih Parlamentih bodisi v tisku. To tudi morajo,če hočejo manifestirati odgo = vornost oblasti narodu, če hočejo prakticirati demokracijo. Samo tam, kjer oblast ne izhaja iz naroda, samo tam, kjer politični prvaki ne ljubi 3o javne odkritosti ali pa smatrajo,da že sami vedo kaj delajo in da javno sti to ni nič mar, dokumentov ne objavljajo, na javno postavljena vpraša= Pja ne odgovarjajo, ne polagajo obračunov o izvršenem delu, niti se jasno ih nedvoumno ne izjavljajo o namenih in ciljih politične akcije.
Dr.7ebotov poziv g.dr.Kreku, naj se izjavi o svojem stališču in se= veda s tem stališču svoje stranke do vprašanja slovenske države, je na me stu. Sklicevanje na g.dr.Mačka v tej zvezi pa j e nerodno. Dr.tebot bi se bo gel opirati le na dr.Krekove lastne izjave, v kolikor so zabeležene, rajti pisal je dokument za NCFE, ne pa morda'polemičen članek za kak list. kes pa je spet•po drugi- strani naravnost smešno, da o dr.Krekovem stališ= govori tujec, v tem primeru g,dr'.Maček, sam g.dr .Krek pa o tem molči, ^em bolj smešno, ker se na poročilo Ameriškega Hrvatskega Glasnika,da je Pamreč dr.Krek nekje pred tujci podal izjavo,da je za Jugoslavijo in za Monarhijo, ni oglasil g.dr.Krek in ni stvari demantiral,če ne odgovarja dejstvu, ampak sta ga branila gg.dr.Maček in dr.Kuhar. Prav je imel ured= Pik Ameriškega Hrvatskega Glasnika,ko je dostavil, da ga pri tem zanima, kaj na to pravi g.dr.Miha Krek. Ta molči...
+ + +
7	PO IZJAVI AKCIJSKEGA ODBORA
Lansko leto je Akcijski odbor za slovensko države začel zbirati pod« piše na 'f-S.love,nski ■-iz javi", ki jo je z zbrafiimi po:dpisi nedavno predložil Narodnemu ddbofu za svobodno Evropo v Ameriki. Klic Triglava je o tem po= ročal v 72.in 74.številki, 0 zadevi pa so poročali tudi drugi begunski ča sopisi.
Predsednik Akcijskega odbora g.dr.Žebot je zdaj objavil v "Slovenski državi" članek, v katerem razlaga okoliščine omenjene akcije ter deloma ' objavlja vsebino dopisovanja z NCFE-jem.
Ob osebnem razgovoru v uradu NCFE-ja junija meseca je bil dr.Žebot povabljen,da predloži spomenico o možnostih sporazuma in sodelovanja z g.dr.Krekom. Zagotovljeno mu je bilo,da bo takšno vabilo dobil tudi g.dr. Miha Krek.
Tako je g.dr.Šebot sestavil svojo spomenico,potemvko se je posveto= val s svojimi ožjimi sodelavci. Besedila spomenice dr.Žebot ne navaja.Ra spomenico pa mu je HCFE odgovoril,da se mu zdi, da na osnovi dr.Zebotove in dr.Krekove spomenice ni skupne podlage, na kateri bi bilo mogoče izve« sti učinkovito sodelovanje.
Po takšni ugotovitvi je g.dr.Žebot pisal ameriškemu Odboru,da so_ bila "vprašanja postopka in organizacije vedno podvržena kompromisom"^
Z ozirom na to načelo in pa pod vtisom NCFEjeve zagotovitve, da bo dr.re^;. bo tove-1judi "dr.Krek srečal na pol pota", je dr.Žebot predložil spomenic, co. Potem nadaljuj e:"0snovna načelna stališča glede dolgoročnih rešitev, j so manj sprejemljiva za kompromis". To ugotovitev razumemo, češ da bi.bi^ lo težko doseči kompromis med dr.Žebotovim "slovenstvöm" in dr.Krekovim "kontinuitetnim jugoslovanstvom". Toda tudi temu takoj g.dr.Žebot đoda^đa bi morda celo v tem bil načelni sporazum med njim in dr.Krekom mogoč, Če* da j e ■ g.dr.Maček nedavno zapisal v Ameriškem Hrvatskem Glasniku, "da se^ dr.Miha Krek kakor velika večina Slovencev bori za svobodno slovensko đr^ žavo enako kot se Hrvati borimo za svobodno hrvaško državo". Če je to pc dr.Mačku zapisano stališče točno in če se s tem strinja g,dr.Krek,potem sporazum ne bi bil težak. Potrebno pa bi bilo seveda, nadaljuje dr.Žebot^ da sam g.dr.Krek osebno potrdi dr.Mačkovo izjavo. Če bo to res storil,po" tem, zaključuje g.dr.Žebot, bo on sam predlagal razpust Akcijskega odbot3 za slovensko državo,katerega začasni predsednik je zdaj. Sicer da bode šla prizadevanja in borba za primernejšo ureditev dela za narodno svobod še naprej, toda vse to bo laž je,ker ne bo razlike v osnovnem narodno-pol tičnem gledanju.
SPOMENICA SLOVENSKE PRAVDE
Izvršni odbor Slovenske Pravde je v svojem vestniku (št.49.in 50.) objavil celotno besedilo spomenice, s katero se je predstavil ameriškem^ Narodnemu odboru za svobodno Evropo. Objavljen« je tudi vse besedilo do* pisovanja ob tej spomenici.
Spomenica je sestavljena iz petih delov: Uvodoma je "Izjava" Slove* ske Pravde,ki je bila sprejeta ob ustanovitvi 29.oktobra 1947. Nato je razpravi "Pojav Slovenske Pravde" obrazložen nastanek organizacije,njeg vi vzroki in okoliščine. Tu seže razprava v predvojno Jugoslavijo, se P mudi pri. okupaciji in'revoluciji ter zaključi v emigraciji. V tretjem dc lu ( "V • spremenjenih prilikah") opozarja Slovenska Pravda ameriški Odbot na osnovno spremenjene prilike, ki so nastale po razpadu predvojne slavijo in ki imajo svoj odmev predvsem v mlajši generaciji, pa riaj je : lo to med vojno pod'okupacijo, ali pa danes v domovini pod komunizmom 3^ na zapadu v emigraciji.Te spremenjene razmere rahljajo vse bolj vezi me predvojnim redom in generacijo;'ki se - kolikor je živi.na zapadu - dan: ================================== vse bolj vrašča v zapa’dno demokra
no koncepcijo življenja.Tu nakazuh razprava vzroke, zakaj prihaja do 0* solnega konflikta med staro in mlfj generacijo.Zaključek je na povdark^ da ne gre principi jelno izkijuČeva.
(Dalje na 6 .stran*
KLIC TRIGLAVA
53,Bucks Hill, Chapel End Nunea to n,Warwick shir e
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
>
\
Štev. 78.-	KLIC TRI GLAVA -	Str.3.
TRSTU 3E PLETE USOL^
(Dopis iz Trsta) '
15. septembra letos so potelcla štiri leta odkar je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. Res je, da s tem ni zadoščeno našim upraviče = ni m slovenskim šeljam, toda v danih okoliščinah je to vsekakor najboljša kompromisna rešitev vseh zapletenih interesov, ki se križajo v tem vaš.nem jadranskem pristanišču. Zato jo moramo Slovenci zagovarjati in braniti.
Ta dolšnost je toliko večja prav v teh dneh,ko je obstoj Svobodnega ■tržaškega ozemlja zopet na tehtnici. Prav te dni je Svobodno tržaško 0 = zemlje znova došivelo enega izmed svojih kritičnih-trenutkov. Verjetno so za Trst baš letošnji jesenski dnevi zgodovinskega in odločilnega pome
’ Ta nemir seveda Tržačanom ne koristi, posebno ker se stalno ponav = Ija vsakih par mesecev, vse od onega 2o.marca,ko je Bidault na teatrali= Čen način oznanil italijanskemu narodu,da so mu tri zaledne sile priprav Ijene vrniti vsfe Svobodno tržaško ozemlje. Kdor ne šivi v Trstu, si teš= ko predstavi ja,kako je ves gospodarski, politični in duhovni razvoj tega ozemlja ohromel zaradi teh stalnih napetosti,ki jih povzroča nejasna politika velesil v tržaškem vprašanju. Velesile se namreč nikakor ne more= jo izviti iz začaranega kroga, v katerega so zašle s svojo omenjeno izja V1". Dobro vedo, da je ne morejo izpolniti, na drugi strani pa ne najdejo Poguma ali pa'načina,da bi jo odpovedale. Zato jo ponavljajo vedno bolj vodeno,toda še vedno dovolj močno, da pretresejo šivce Tršačanom in vsem ki'imajo tam svoje interese,vzbujajoč jim občutek nestalnosti.
Ali smo sedaj v razvoju,ki bo položaj dokončno razčistil? Teško je odgovoriti. Naštejemo lahko samo nekaj elementov,ki nam dajo slutiti vzrok sedanje zaostritve tržaškega vprašanja in verjetno smer njegovega bodočega razpleta.
Nedvomno je, da so ameriške in britanske oblasti opazile v Trstu na ^aščanje števila pristašev samostojnosti Svobodnega tršaškega ozemla. U= gotovile so tudi,da je samostojnost najvarnejši adut tržaške komunistič= Pe propagande..Öe so uvidevne in dovolj samokritične, so torej spoznale, la je njihova pro-italijanska politika v širokih slojih nepopularna in Zato nepravilna ter na dolgi rok obsojena na neuspeh.
Zamenjava izrazito filoitaliJanškega poveljnika i\/i-zone tržaškega °zemlja, gen.Mreya-z umerjenejšim in predvsem vojaškim’generalom_Winter Ionom nam je dala slutiti,da dobiva omenjena stvarnost počasi svoje za = loščenje. Italijanski volivni zakon,ki bi dal italijanskim iredentistom V Trstu v občinskem svetu 2/3 večino, tudi če bi pri volitvah dosegli sa cio relativno večino glasov, ni bil raztegnjen na Svobodno tržaško ozemlje Molitve so bile razpisane po starem volivnem zakonu,ki predvideva propor cionalno razdeljevanje mandatov. Samozavest vseh,ki so za ohranitev svob draškega ozemlja, je ra stla.
Italijanski iredentisti so opazili,da bodo doživeli poraz.kapeli so vse sile,da bi dosegli vsaj odgoditev volitev. Posebno so to svojo aktiv Post povečali potem, ko jim ni uspelo sestaviti enotne italijanske ire = lentistične liste. V igro se je na precej nepoklican način vnešal budi sam italijanski ministrski predsednik De CasperiiPredlagal je.odločitev volitev v javni izjavi. General Winterton pa je italijanskim iredenti = atom to zahtevo odbil.
Toda De Gasperi je bil tik pred potovanjem na konferenco Atlantske^ §a sveta in v Združene, dr*ave.Nerodno bi bilo, ako bi prišel De Gasperi ^e s parnika s pritožbo, da mu niso hoteli ugoditi niti v taki malenko = ati,kot je odgoditev tržaških volitev. Tako so bile volitve proti vsemu Pričakovanju nenadoma odgodene.
V Trstu je završalo. Izglodalo je,da bo zahodna politika zopet za= ^ila v svoj pro-italijanski tir ter da bo prisilila tudi Jugoslavijo, na Popuščanje. Toda italijanski iredentisti so po nekaj dneh že spoznali,aa so z odgoditvijo volitev pravzaprav odkrili svojo slabost,ki jo je prebi ^alstvo tudi izpregledalo. De Gasperi je doživel v pogledu Trsta v Ameri H samo namig na sporazum z Jugoslavijo. Volitve so bile res samo odgode Po in predvidoma se bodo vršile 7.in 14.decembra.
Kaj pa stalile zahodnih velesil? Bistvenih sprememh vsaj v Trstu ni opaziti. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo se jim vsekakor zdi naj= lepša rešitev. Neznanko zase tvori jugoslovansko zadržanje, katerega hi
si morali posebej ogledati. ...... ........
Ni torej vse š^no, kakor je izgledalosko še ni bil prebavljen uda = rec,ki so ga dobili Tržačani z nenadno odgoditvijo volitev. Skrb pa pov= zroča misel na morebitne razgovore med Italijo in Jugoslavijo.Toda prav v tem času,ko se šele ustvarjajo odločitve, ki naj veljajo za bličnjo bo dočnost, mora biti naloga vseh Slovencev in ostalih- jugoslovanskih pred= stavnikov, da pomagajo vsak na svoje mestu in vsak po svojih močeh, da _ prodre ter se uveljavi v svetu misel o pravilnosti- tiste edine rešitve,h bi našim tržaškim sonarodnjakom danes najbolj odgovarjala in to je': Svo = hodno tršaško ozemlje.	-n-
GLASOVI 0 TRSTU
Ameriška,angleška in francoska vlada so pretekli teden uradno izja= vile naklon j eno s tr'ha popravo italijanske mirovne pogodbe. Izjava omenja "gotove omejitve in onesposobitve",ki jih je treba odstraniti. Tudi iz = java predsednika Trumana ob De Gasperijevem obisku v Washingtonu,enako kot sklepi Atlantskega sveta,ki je pred tem zasedal v Ottawi, omenja iz= rečno italijansko oboroževanje. To je-po mirovni pogodbi omejeno, pa bi . ga Zapad rad pospešil,kot smo že pisali. Glede Trsta De Gasperi ni dobil jasnih obljub; napotili so ga le na tir razgovorov s Titom.
Jugoslovanski poslanik v Washingtonu je izjavil,da je Jugoslavija pripravljena na pogajanja in da ne vztraja na zahtevah po celem Trstu.
Angleški list "Manchester Guardian",ki se je do zdaj še edini zavze mal za Svobodno tržaško ozemlje, je odkril novo rešitev: Trst sam Italiji j - ozadje s popravljeno mejo pa Jugoslaviji.
BEGUNCI IZ JUGOSLAVIJE
Celovec, 2o.septembra.Poročilo našega dopisnika.
V Celovec prihaja jo begunci iz Jugoslavije vsakodnevno. Avstrijske o = blasti ali pa PSS jih nato po krajšem ali daljšem zaslišanju pošljejo na trimesečno delo na kmetih. Večkrat dnevno pribeži do 10 beguncev,vecino= ma mladih fantov. Med njimi je največ Slovencev,predvsem iz.Gorenjske. Štajerci beže proti Gradcu. Ne manjka pa tudi Hrvatov,zlasti Zagrebčanov Redki so Srbi,kar pa zaradi prevelike oddaljenosti ni nič .udnega. Mnogi fantje beže pred vojaščino, nekateri so politični begunci, nekaj pa je med vsemi temi tudi pustolovcev. Saj so med njimi celo 15 letni dečki,ki sami ne vedo,čemu so pribežali. - Pred kratkim je pobegnila petorica kar v vlaku. Ko se je premaknil vlak iz jeseniške postaje, je skočila ta pe= torica enostavno v vlak - izstopila pa je v Avstriji.
Razgovarjal sem z nekim Kranjčanom,ki je služil vojsko v Pirotu v ho= cedoniji."Pripovedoval mi je značilen dogodek iz leta 1949 J"Neke novembef ske noči je bil dan znak za alarm, češ da so se pojavili na bolgarsko-r ju= goslovanski državni meji ruski tanki. Med oficirji je prišlo do popolne panike.Načelnik štaba Peter Ljubičih je bil tako iz sebe,da je privlekel od nekod sekiro in razsekal vse kasete z municijo. Oficirji so begali sem ter tja,ne da bi vedeli kaj naj ukrenejo. Vojaki smo bili kot^ ovce brez pastirja. Če bi tisto noč privozil samo en ruški tankov vojašnico, bi se mu vse brez enega strela predalo. Šele ko smo prejeli povelje od višje komande, smo krenili na državno mejo,kjer smo se zakopali. Ko so po osmih dnevih izginili sovjetski tanki, smo se tudi mi vrnili nazaj v vojašnico. Bogve kako bis tvar izpadla,če bi kak i: ivdušen Riptar izstre= lil le en strel...;ruski tanki so bili tik pred nami."
Na moje vprašanje,kaj bi ukrenili,če bi Sovjeti napadli Jugoslavijo, mi je takole odgovoril:
Borbo bi prav gotovo sprejeli. S posebnim navdušenjem seveda šele po tem, če bi nam prišli na pomoč Amerikanci. Umikali bi se pred vzhodno pro močjo na vsakanačin. Toda nikakor se ne bi borili za Tito. Zavlekli bi se pač v hoste in se tolkli na lastno pest. Slovenci bi v tem slučaju ostali skupaj in bi se tolkli najprej za Slovenijo; gotovo pa bi tudi kaj prišlo "od zgoraj".
BRITANSKA PARLAMENTARNA DEMOKRACIJA
V Angliji so naznanili splošne volitve. Britansko po= litiono kolesje se bo zasukalo v tem demokrati onem pro cesu.Klic Triglava ga osvetljuje v vrsti člankov, .‘ki jih je priredil g,V.A.Farkaš.
Demokracija je sistem,ki omogoča vsakemu državljanu udeleževanje pri upravi. Ko so v Atenah prvi uvedli ta sistem, so se udejstvovali le svo = bodni meščani, in ker je bilo njihovo število razmeroma majhno (le nekaj ■^isočev), so se mogli vsi zbirati na enem mestu, da se razgovore in rešu = Dejo državne posle.
Toda v novejših časih je ta oblika ne£osredne_demokracije zaradi po= Večanja prebivalstva postala v glavnem neizvedljiva'in prijeli so se upo= Obijati različni načini zastopanja.V Angliji n.pr.volijo spodnjo_zbprni= SP (Kouse of Commons).Namesto da bi se državljani sami udeleževali sestan kov parlamenta,pošilja jo svoje E^edstavnike, ki so izbrani z volitvami iz liste kandidatov, Ti predstavniki - narodni poslanci - si prizadevajo, da v parlamentu čim bolje predstavljajo politično mišljenje in želje voliv = cev, kajti njihovi sodbi se morajo ponovno podvreči po gotovem času.
Tak način je popolnoma v nasprotju z diktaturo,kakršna je bila v Hi= ^lerjevi Nemčiji ali Mussolinijevi Italiji ali kakršna je danes v SSSR,
Pui nas doma ali povsod drugod za železno zaveso. V vseh teh deželah je "vodja" prišel na oblast s_silp_in_prevarp, izbral_si_je_sam_svpje_poma = §2£S, si_u,atvaril_ta jno_poliči jo, in ne_upqpteva~narpdnih_žel ja; samo od 0!3sa do cäsä~s~iilo izvleke papagajski "da",kadar je to diktatorju potreb ^(največkrat zaradi tujine). Edini način, da se narodi osvobode takšne diktature (razen zunanje pomoči) je "kopel v krvi".
Svobodni narodi so iznašli način za periodično spremembo svojih vlad v miru, brez solza in krvi, ako izgube zaupanje volivcev, od katerih so Odvisne in od katerih pričakujejo podporo. Demokracija - oziroma tak na= Gin uprave - nalaga težko odgovornost na pleča navadnega državljana. Na= vadni državljan je na koncu koncev odgovoren za dobro ali slabo politiko ^užave, Kot nasprotstvo nacizmu, fašizmu in komunizmu je demokracija pd= £§sel način upravljanja, katerega more uspešno vršiti samo odgovoren,od= ^aseljZrel narod.
Parlamentarna vladavina
Sistem, po katerem se morejo navadni ljudje udeleževati upravljanja sVoje dežele, je eden glavnih doprinosov angleškega naroda k napredku člo ^eštva. Ta sistem - parlamentarna demokracija - ni bil ustvarjen čez noč. ■^oizvod je dolge dobe razvoja in borbe, domala skozi 700 let.
Po hudem in dolgem boju s kraljem je parlament v 17.stoletju postal ^hovno telo, toda skoraj 150 let je predstavljal zelo majhen del družbe. Slivna pravica se je postopoma širila, dokler niso leta 1928 dobili pra vice glasovanja vsi moški in vse *enske, starejši od 21 let - z izjemo 2loxincev, norcev in lordov (članov zgornje zbornice).
Toda ena stvar je imeti volivno pravico in popolnoma druga pa mož = ^ostjda uporabiš to volivno pravico svobodno in brez strahu. Zaradi tega med drugim uvedli tajne volitve in ukrepe za preprečevanje podkupova= ^Oa in korupcije za časa volitev. S tajnimi_volitvami je vsak volivec za ^arovan pred morebitnim maščevanjem ali preganjanjem tako od delodajalca bi glasoval drugače, kakor od stranke,ki je prišla na oblastyče zanjo 1:16 bi volil. Z ukrepi za preprečevanje podkupovanja in korupcije pa je ^sd drugim preprečeno kupovanje glasov za "volivni golaž".
Parlamentarna vladavina v Veliki Britaniji še danes sestoji iz treh Cementov,ki so: kralj, lordska zbornica in poslanska zbornica. V zgodo= vini se je relativni pomen teh treh elementov dokaj spremenil.
Kralj je po ustavi še zmeraj središče in izvor oblasti. V njegovem •(ttienu postavljajo nove zakone in v njegovem imenu jih izvršujejo. Tako n.pr. legalno potreben kraljevi pristanek,da kak ukrep parlamenta po= s"tane zakon. Toda kraljeva vloga je danes simbolična in formalna in tudi
kraljevi pristanek je le stvar zunanje oblike. ”e veS kot 200 let se ni pripetilo, da bi kralj odbil svoj pristanek, kajti zares bi to pomenilo, da ne spoštuje narodove volje in bi moglo imeti zelo slabe posledice za monarhijo. Moč, ki jo je kralj nekoč imel in se je posluževal, je prešla na parlament in kralj se. nič več ne udeležuje političnega življenja,ra = zen kadar ga ministri vprašajo za svet.
Pravzaprav ima kralj le eno samo zares va^no nalogo, namreč da po = stavi ministrskega predsednika. Toda tudi ta funkcija je večkrat skoraj avtomatična. Ako neka stranka dobi večino, potem mora vodja te stranke postati ministrski predsednik. Kadar se gre za koalicijsko vlado, pa po nasvetu voditeljev strank postane predsednik tisti,v katerega bo večina imela zaupanje.
Čeprav	ve^	ne smemo podce =
njevati njegovega pomena. Formalno st,da vsi zakoni izvirajo iz kralja,ga napravlja za živ simbol narodnega edinstva. Obenem pa dejstvo, da se ne udeležuje v politiki, preprečuje, da bi ga istovetili s stranko ali poli tiko,ki bi mogla temu edinstvu škoditi.
Lordska zbornica (Kouse of Lords) ni voljena in jo ne izbira narod. Sestavlja jo nekaj manj kot 800 plemičev (peers), pri čemer je všteto 26 anglikanskih škofov in par najvišjih sodnikov(law lords), ki so zapo= sleni z zelo važnimi pravnimi posli. Samo majhen del lordov se v resni= ci udeležuje dela zbornice. Toda med njimi so nekateri najsposobnejši in najizkušenejši možje v Veliki Britaniji.
Moč in vpliv lordske zbornice na odločitve poslanske zbornice se je v teku zgodovine občutno zmanjšal. Pred letom 1911. so morali vsi zakon= ski osnutki,predno so postali zakon, dobiti odobritev lordske zbornice in kraljev pristanek. Od 1911.leta naprej pa postanejo "denarni zakoni", t. j.tisti,ki se tičejo financ, veljavni in dobe kraljev pristanek tudi brez odobritve lordov, ako so jo zavlačevali več kot en mesec. Vsak drug zakonski osnutek, ki ga poslanska zbornica sprejme v treh zaporednih za= sedanjih v času najmanj enega leta, postane zakon, čeprav ga lordska zbo? niča zavrne.(Do 1950.leta je bil najkrajši rok 2 leti.) Tako more torej lordska zbornica edino zavreti zakonodajo za 1 leto (a še to ne pri de= narmih zakonih),a ne more preprečiti poslanski zbornici, da bi postavlja la zakone, kakršne hoče.
Poleg gornjega je lordska zbornica najvišje prizivno sodišče za Anglijo, Wales, Škotsko in sev.Irsko.
Kljub dokajšnjim omejitvam pristojnosti in oblasti lordske zbornice, mnogi niso zadovoljni z obstojem nasledstvene zgornje zbornice v demokra^ tični ustavi. Nekateri hočejo popolno odpravo lordske zbornice. Drugi žele reform. Toda danes to vprašanje ne razburja duhov kaj posebno.
SPOMENICA SLOVENSKE PRAVDE( zaključek z 2.strani)
ali prezirati novih političnih in socialnih tokov. — ^ ato sledi. lanskoletni na izjava Izvršnega odbora ob NCPEjevih naporih za jugoslovanski sporazu - Spomenico zaključujejo trije predlogi:ustanovitev novinske agencije,sk^ za strokovno usposabljanje beguncev in razširitev NCFEja na mednarodno o-snovo. - Prepis spomenice je bil poslan pri NCFE sodelujočemu g.dr .Kredu* NCFE je ob prejemu spomenice ugotovil "še posebej uvideven in konstru tiven ton" Pravdinih pripomb in "ocenitve sedanje situacije"."Premisijen izražanje" v spomenici "more prispevati k vzpostavitvi zrelega.ozračja, v katerem se je "vseeno mogoče približati političnim razlikam iz prave^ perspektive,čeprav so seveda potrebne za demokratični obstoj". Ob zaklon-ku izraža NCFE zadovoljstvo,da je Pravda o spomenici obvestila tudi g.dr* Kreka.in s tem pokazala zanimanje pri sodelovanju z njim.lot odgovor je Sl.Pravda pojasnila,da je obvestila dr.Kreka iz preproste vijudnosti, ce=s pr^v je smatrana proti njemu v opoziciji in je naletela na malo razumeva-' nja za svoje poglede. To pojasnilo sprejema NCFE na znanje z ugotovi tvij^ "da je vsekakor politično stališče, katerega zavzema Slovenska Pravda p° polnoma zadeva njenega lastnega prevdarka". NCFE ni imel namena,da bi ° stališče pojmoval napačno. "Enostavno z veseljem smo zapazili razumen n_ ^ čin, v katerem ste podali Vaše poglede; in Vašo premišl j enost, da ste o nj ^ obvestili dr.Kreka. Upamo,da boste Vaše razlike z dr.j rekom še nadalje previjali na višini,ki jo naznačuje Vaša korespondenca."	.	*
Objavljeno ni nikakršno pismo dr.Kreka.Kaže,da ob prejemu spomenice odgovoril.
JA Y N O MNENJE
jroti Titu.- G,urednik! G.P.P. v NT-76 sklepa takole:Anglija in USA ne belita,da v Grniji in Turčiji Pride do ne.okomunistične vlade, er j go ne * elita tudi "neokomunistič= no" vlado v Jugoslaviji.Kdo pa mu 5e povedal, da Li v slunaju revolu cije v Grčiji in Turčiji prišla na oblast neokomunistična vlada? ?e bi še prišlo do revolucije,bo= sta menda obe revolucionarni vla= ^i 2a Moskvo.To je seveda ugiba = nje, Titova Jugoslavija pa je stva £nost in je smešno izvajati za = ključke na "podobnostih",ki podob ; nosti sploh niso.
Enako kot s Turčijo in Grčijo Zapađ ni povsem zadovol j en,tako ludi ni z Jugoslavijo.In prav za= ibjker so vse tri na strani Zapa = la, nimata niti Anglija niti USA bamena in ne časa zanimati se s Problemi,katere stranke bi danes Pile bolj primerne voditi državno knmilo.Torej Zapadu ne gre za to, c:e je v Turčiji in Grčiji "neoko = bunizem" in v Jugoslaviji demokra ^ija, ali narobe;glavno jima je, la so drčave politično orientirac be proti Moskvi. - Kaj pa bi USA
Anglija pridobili z."novo" Ju= gaslavijoJAli bi se ta bolj odloč bo borila pred napadom recimo Ru= bunov ali Ogrov? Ali bi postala o Pganično enotnejša in politično bočne j ša? Bi sploh lahko kaj dopri' besla k stabilizaciji pološaja na Palkanu?Enostavno je govoriti o demokratični "alternativi pametne emigracije";mi pa more g.P.P.pove dati kaj je program te alternativ ^e ali mogoče kdo so ti člani pa= betne jugosl.emigracije? - Titova > dhgoslavija je in ostane heretik Svetovnega komunizma,za to toliko dolj nevarna kot pa kakšna druga 'fašistična" drčava in iz istega Pazloga tudi velika adut Zapada v brzli vojni.	V.R.
fr
jr^acArthur.- G.urednik! Vprašanje ^a cA r thur j a je očividno postalo danes samo vprašanje notranje ame biške politike. Del republikancev ^a slučaj • izrabi ja v borbi proti ^beđseđniku Trumanu;ti republikan hočejo iz McA slučaja narediti Slavni adut za predsedniške volit Ve 1952.- A dejstva so ta:Senatni ddbor,ki je 7 tednov raziskoval ^a slučaj,je sklenil,da ne bo ob= j|avil zaključkov preiskave. Zato mogoče reči,da bi zaključki bi za ali proti McA.Samo osem re=
publikanskih senatorjev je podalo svoje privatno mišljenje,ki ni 'bi lo uradno mnenje celotnega komite ta. Popolna slika odborovega mne= nja tako ni znana, Kdor kritizira Trumanove "metode" pri odstranit= vi McA,na j tudi pove,kako bi mo = ral Truman postopati.Dejstvo je , da predsednik USA ni storil nič,s čimer bi kršil ameriško ustavo . Dokler^ omenjeni odbor ne objavi zaključkov, je trditev o Trumano vih slabih razlogih za odstavitev McA,brez osnove.	V.P,
G.urednik! Razlog g.Perlesa,da je bil McA tudi politični šef na Japonskem nima nobene zveze s ko= rejskim slučajem,Prvo je stvar A= merike, druge je stvar Zdručenih' narodov. V prvem primeru so lahko USA ukrepale kar so hotele,v dru= gern so bile vezane vsaj na mnenje sovojujočih se drčav.Zadeva je po stala nerodno ostra, ko je McA na lastno pest ponudil sovražnemu poveljniku razgovore.Poleg tega, pa so.ostale vojujoče s^ države , zlasti Anglija, predvidevale, da bi.moglo sicer strateško opravič= 1 jivo-bombardiranj e Mandžurije za netiti svetovno vojno.To tudi sam g.Perles priznava,češ da M-Arthur ja.ni skrbelo,kako bo Kitajska re agirala na to. To pa je tudi kri= tična točka moralne in politične odgovornosti,ki jo imajo demokra= tične vlade do svojih narodov in do zgodovine.Mislim,da zapadni dr žavniki lažje in boljše ugotovijo če so že kos take podjetju in če je javno mnenje že na to priprav= Ijeno kot pa general(da si's peti= mi zvezdami) enega dela kontinen= fa.	^.j,
G.urednik! McA bi mogel s svo= jo zahtevo po bombardiranju Mand= žurije razširiti vojno na Kitaj = sko ali celo na Rusi jo...Toda,kaj ni baš ob tem dovolj stvarna McA= jeva izjava:"Saj se je vojna ven= dar že začela!"? McAju je šlo le zato, da se sovražnika tolče na naj občutljivejšem mestu in da se ta*= ko stvar pripelje do nekega zaklj učka.Danes vidimo,da še ni nobene ga znaka o koncu korejske zadeve. __________________________G.F.
Naročite si pri upravi Klica Tri= glava za 14/6 Bukvičevo knjigo :
"BREZDOMCI"
TITOVI KOLEKTIVI
Pod zgornjim naslovom je The New York Times- dne 2#sept#tl.priobčil pi smo gvdr^Cirilo "eboto,profesorjn nsrodnegn gospodarstvo na Luquesne uni verzi, uredniku tego lista.Podajamo izčrpen izvleček:
- V Jugoslaviji imajo kmetijske težave in kmečki nemir.V teku je giba= nje za izstop kmetov iz kolektivov, kmečki odpor po se je »azčiril 'tudi proti žetvi,mlačvi in prisilni oddaji državi. Gospodarske posledice tega nemira in politični odmevi utegnejo biti resni.
-	La bi jugoslovanska vlada preprečila finančni polom in delovalni zlom kolektivov, j e zbrisala njihov preostali dolg državi,obenem pa objavil^-, da bo iz državnega proračuna krila dograditev zgradb.Umik kmetov iz kolek tivov bo ustavljen s silo.
-	V vasi,kjer pa ni kolektivev,pa počil ja vlada oborožene vladne oddelke ,ki kmete s konico bajonetov prisilijo k žetvi,mlačvi in oddaji.Jasno je, da bo tako šla Jugoslavija skori novo prehrambeno stisko...
-	Te razmere morejo resno oslabiti obrambno moč debele,kar je splošnega pomena.Zapad se je namreč odločil za politiko pomoči,ki presega 300 ml j. ameriških dolarjev.
-	Komunistična kolektivizacija ni rešitev gospodarsko-socialnega vpraša nja Jugoslavije.Kmetje ne bodo nikdar opustili svoje starodavne nezavis= nosti.Da se prepreči končni polom,je potrebno najti naglo stvarno rešitev
-	Psihološko je treba kmete nedvoumno žago tovi ti,da vlada nima namena u ničiti njihove starodavne samo stojnosti.Oddajne cene je treba takoj dvig niti do stopnje,ki bo kupno moč kmetov dovolj zvišala.Le to bo zadosten nagib k potrebnemu naporu pri šetvi,mlačvi in oddajam po kvotah,ki bodo kmetom pustile dovolj za domačo potrebo.
-	Vlada mora istočasno obvezno izjaviti: l)nadaljna kolektivizacija kmetij je dokončno'ustavijena; 2) obstoječi kolektivi bodo ali razpuščeni v_ prvotne sestavine(samo stojne kmetije) ali pa spremenjeni v pristne neodvi sne zadruge(slučaj s prejšnjimi veleposestvi napol favdalnega značaja), 3)Visoka kmetijska proizvodnja zahteva visoko stopnjo sodelovanja med samostojnimi kmeti.To je mogoče doseči z oživljenjem predvojnih svobodnih kmetijskih zadrug.
- .Ako re^im ni voljan ali sposoben spremeniti kmetijsko politiko,je_ obsojen na polom kljub vsej ameriški pomoči,ki se naj v tem primeru ukine
Bolgarski nar.odbor
Lopisnik poroča) Bolgari delajo zdaj na to,da bi se njihov narodni odbor razširil in da bi vanj vstopili najprej nekater: ri vidni "opozicionalci",ki sicer ne pripadajo "Nacionalni fronti",a imajo z njo stike. V zvezi s to pre osndvö slišim imena kot Kjose Iva= nov( monarhist,b.ministrski predsed nik ), I van Balabano v( industri jalec) Damjan Velčev itd.
sta,ki jo poznamo mi,navadni,nepoznani Madžari?" V dolgem pismu je naštetih mnogo pridobitev ljudske^ ga reda,kakor tajna polici ja,prisi ■Ijenost dela, pol jedelske zadruge i*1 podobne zadeve,ki so nam predobro znane.
- Poleg dobrodošle protikomunistic ne propagande je zanimivo pomisli^ ti na madžarsko iznajdljivost in zveze,da je pismo doseglo BBC in tako svet.
Madžarski glas na BBC
V začetku septembra je 'BBC v od= dajah za Evropo prenašal odprto pi smo Canterburyskemu dekanu dr.John sonu,ki ga je napisal"eden od sreč nežev" v Madžarski,odkoder ga je prinesel nek begunec. Znani Rdeči dekan,ki je dobil Stalinovo mirovno nagrado,je pred časom obiskal Madžarsko,bil kot navadno navdušen in je obljubljal,da bo na zapadu povedal resnico. "Kaj je resnica?" ga vprašuje pismo. "Ali Madžarska gledana skozi oči partije ali ti =
CVETKA IZ DOMAČIH LOGOV "Kazni (v industrij.štud.domu) so obstojale v tem,da so morali gojenci s topo žago rezati kos že leza ali da so jim pulili lase po glavi v obliki križa ali da so .lit1 naložili post in podobno..."
"Politika", Beograd
Naročnina z , Klic Triglava: letno 24/-,četrtletno 6/-;za inozemstvo odgovarjajoča vsota s posebnim do plačilom za letal.do stavo.Upravo: - j 53 Bucks Hill,Chapel End,Nuneaton