3. OKT.
1970
LETO VIII
ŠTEV. 36.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ

POSLOVNI REZULTATI TOVARNE ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV V HORJULU V PRVEM POLLETJU 1970
Kljub objektivnim težavam pozitiven poslovni uspeh
Kot že rečeno je tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu prvo polovico lctoš-
Dnevni red je obsegal 12 točk med katerimi je bilo vsekakor na j zanimivejše poročilo o polletnem poslovanju združenega podjetja, ki ga je tolmačil tov. Peter Grčar, dipl. oec. iz računovodskega področja ZP. Ker smo pred kratkim o tem že obširneje poročali v našem glasilu, bi dodali le to, da je doseženi uspeh doslej največji odkar obstaja združeno podjetje. Produktivnost je narasla, dobiček je ugoden, zaskrbljivo pa je prehitro naraščanje zaposlovanja.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da nobena orgaiiizacija nima v prvem polletju izgube, čeprav se pet tovarn bojuje s problemi in težavami, ki rabijo tudi skupno pomoč, in ne le interno. DS je v razpravi posvetil prav temu vprašanju dokaj pozornosti, kar kaže na izredno voljo, da se omenjene organizacije izkopljejo iz težav preteklosti in sedanjosti, nujno pa je, da ZP, posebno pa Iskra — Commerce nudita organizacijam, ki so v težavah, vso možno pomoč.
čeprav, kot je omenjeno, slika I. polletja kaže nepričakovan uspeh, se je DS lotil nekaterih slabosti, ki se v dobrobit vsem morajo odpraviti. To so predvsem slaba kadrovska struktura, ki kaže, da se v to smer premalo investira, prevelike terjatve, preveč kratkoročnih kreditov, preveč uvoza iz zahodnih držav, prevelika usmerjenost na elektromehanska področja, premajhna kritičnost do kvalitete, nepo-
njega leta zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom. Vsekakor bi pa bilo njeno
trebne zaloge in premajhna obratna sredstva.
Razgibana razprava je predvsem nastala pri točki SMERNICE GOSPODARJENJA V ZP ISKRA ZA LETO 1971, predvsem glede izvoza. Res zanimiva debata, celo poučna, vendar menim, da bi vodstveni kader že pred sejo moral najti stične točke, debato pa naj bi prepustili članom DS. če govorijo le gostje in še to v polemičnem, čeprav obojestransko dobro mislečem mnenju, tedaj lahko prenekateri član DS ZP nehote misli da »smernice« v nekaterih detajlih niso bile dobro pripravljene, pregledane in prediskutirane z vsemi, ki se ga »smernice« tičejo. Kljub temu pa lahko rečemo, da so »smernice« dovolj zgodaj pripravljene, kar se še dozdaj ni zgodilo, zato bo moč le-te po organizacijah sprejeti, se po njih orientirati in po njih delati. Ker »smernice« nakazujejo ISKRO v polnem elanu v letu 1971, ni moč na tem mestu opisa-sati podrobnosti, pač pa jih bomo v celoti posredovali v naslednji številki, ker jih je tudi DS v celoti sprejel.
O drugih točkah dnevnega reda:
poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP, poročilo o poslovanju tovarne orodja, letno poročilo za leto 1969 o izvajanju zaključka generalne rekonstrukcije glasom aneksa III, informacija o predvideni izgradnji poslovne stavbe — so zadevni sklepi objavljeni v tej številki na 7. strani.
ABC
poslovanje še veliko bolj ugodno, če ne bi bilo vseh težav, ki spremljajo njeno proizvodnjo.
Pogled v številke nam pove, da je delovni kolektiv te naše tovarne v prvih šestih mesecih dosegel vrednost proizvodnje v višini 9,381.923 din, kar pa predstavlja 33.97 % letnega proizvodnega načrta, če je znašala v istem obdobju preteklega leta proizvodna realizacija 9,057.260 din, torej pomeni, da so letos do konca junija dosegli za 3.6% več.
Večji delež v skupni proizvodnji tovarne predstavljajo sprejemno-oddajne aparature in sprejemniki, a prav v tej proizvodni skupini je bil v obdobju januar-junij tudi največji izpad, ki je preprečil še ugodnejši finančni zaključek polletnega poslovanja. Vzrok za tako nizko realizacijo v tej proizvodni skupini je v tem, da ni uspelo prej pridobiti ustreznih atestov za tovrstne aparature, delno pa zaradi nekaterih naknadnih tehničnih izboljšav pri nekaterih sprejemnikih in zaradi težav pri uvozu potrebnega reprodukcijskega materiala. Zlasti slednje pomeni precejšnji problem, saj so dobavitelji v zahodnih državah občutno podaljšali dobavne roke za večino materialov, pa tudi pri izpolnjevanju teh rokov so postali manj tenkočutni kot so bili nekdaj. Vse to je povzročilo prestavitev realizacije v tej skupini izdelkov tovarne v Horjulu v drugo polletje.
Ugodneje, čeprav tudi ne povsem brez težav, je tekla v prvem poletju proizvodnja v ostalih proizvodnih skupinah. Tako so na primer v tem času pri elementih za elektronsko tehniko izpolnili
55,8	% letnega proizvodnega načrta. Nekoliko slabše so se odrezali pri proizvodnji elektronskih instrumentov; realizirali so le 44.9% letnega plana. Pri proizvodnji regulacijskih transformatorjev so polletni načrt presegli za 17.64% prav tako pa so za 10.88 % presegli tudi pollet-
(Dalje na 2. strani)
RAZGIBANA SEJA DS ZDRUŽENEGA PODJETJA
Nagel razvoj se nadaljuje
Kranj, 25. septembra — Drugo sejo DS ZP, katere se je udeležilo 32 članov (od 53) in 12 gostov je vodil predsednik DS ZP inž. Zdravko Tekavec. DS je potrdil mandat 6 članom DS ZP, razrešil člana odbora za poslovno politiko ZP in izvolil novega. (Vsa imena so objavljena v sklepih DS ZP na 7. strani.)
Umrl je G. A. Naser
eden najpomembnejših glasnikov arabskega sveta
Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je umrl za srčno kapjo v ponedeljek 28. septembra. Naser se je rodil 15. januarja 1918. leta v pokrajini Asiut v zgornjem Egiptu.
Po končani vojaški akademiji je postal poročnik, zaradi naprednih idej pa se je kasneje vključil v komite svobodnih oficirjev, ki je leta 1952 izvedel revolucijo. Pozneje je Naser postal najprej podpredsednik revolucionarnega sveta, ob razglasitvi republike v juliju 1953. leta pa pomočnik predsednika vlade in notranji minister. Februarja 1954. so Naserja izvolili za predsednika vlade.
Naser je vse bolj stopal v ospredje svetovne politike ne le kot eden najpomembnejših glasnikov arabskega sveta, temveč tudi kot eden najodloč-nejših zagovornikov nove svobodne Afrike in politike neuvrščenosti. Njegova smrt je tragedija za ves arabski svet. Gamal Abdel Naser je večji od besed hi živel bo dlje, kot žive besede. O njem ne moremo reči drugega kot da govorimo o njegovem delu, o njegovem žrtvovanju svojemu ljudstvu, svoji naciji in človeštvu, o njegovem boju za svobodo in pravico. Globoka žalost je zajela ZAR, arabsko ljudstvo ob tej veliki preizkušnji, ki je prišla prav v najbolj resnem času.
Za Jugoslavijo predsednik Naser ni bil le državnik sorodnih stališč temveč tudi dolgoletni borec za številne skupne cilje in naš veliki prijatelj.
Ambasadi ZAR v Jugoslaviji je bila ob nenadomestljivi izgubi poslana naslednja brzojavka:
AMBASADA ZDRUŽENE ARABSKE
REPUBLIKE
BEOGRAD
Delovni kolektiv Združenega podjetja ISKRA KRANJ izraža ob smrti predsednika Združene arabske republike Gamal Abdel Naserja vsemu ljudstvu Združene arabske republike globoko sožalje. Delovni ljudje našega podjetja ga bodo za vedno ohranili v spominu kot velikega prija- ! telja naše socialistične federativne republike Ju- 1 goslavije in velikega borca za neodvisnost vseh j narodov in mir na svetu.	'■
Delovni kolektiv Združenega ¡: podjetja ISKRA KRANJ
Klfub objektivnim težavam pozitiven poslovni uspeh
(Nadalj. s 1. str.)
no obveznost pri sestavnih delih in uslugah.
V prvem polletju 1970 je tovarna v Horjulu dosegla prodajo v vrednosti 11,800.575 dinarjev, pri čemer je 76.9 % prodaje realizirala prek Iskra Commerce, njen lastni prodajni oddelek pa je ostalim tovarnam ZP Iskra in zunanjim kupcem odprodal izdelkov za skupno vrednost
2,550.000	dinarjev. Tudi na izvoznem področju so se v prvem polletju dobro izkazali. Po letnem načrtu naj bi letos izvozili za 86.132 dolarjev, do konca junija pa so z večjo realizacijo kaset dosegli že 60.665 dolarjev izvoza, ali 75.35 % izpolnitev letnega izvoznega načrta.
Z lastnim nabavnim oddelkom je tovarna v prvem polletju nabavila 97 % domačega materiala, ostalo in ves uvozni material pa je priskrbela nabavna organizacija Iskra Commerce. Pri nabavi domačih materialov v tem obdobju ni bilo večjih problemov, zato pa so problemi pri uvoznih materialih, kar se negativno odraža v proizvodni realizaciji. V prvih šestih mesecih 1970 je tovarna v Horjulu nabavila skupno za 4,444.660 din materiala, pri čemer je delež uvoženega materiala znašal 1,465.616.
Zlasti spremembe v sami strukturi proizvodnje so letos povzročile večjo vezavo zalog materiala, takšno stanje pa povzročajo tudi težave pri uvozu materialov. Za proizvodnjo elektronskih instrumentov in sprejemno-od-dajnih aparatur namreč potrebujejo nad 1.000 raznih materialov. In ker je nemogoče doseči, da bi številni tuji dobavitelji pošiljali vse te materiale v dogovorjenih rokih, se dogaja, da nekomple-tirani material zvišuje zaloge.
Težave z materialom pa povzroča tudi to, ker ga tovarna v Horjulu zaradi majhnih serij potrebuje le manjše količine, dobavitelji pa so zainteresirani za večji odjem in le-temu posvečajo tudi večjo pozornost.
Podobno je tudi pri zalogah nedokončane proizvodnje; porasle so v prvi polovici leta predvsem zaradi dolgega proizvodnega ciklusa sprejemno-oddajnih aparatur.
Ugodnejši je položaj pri zalogah gotovih izdelkov. Tu je bil v prvem polletju koeficient obračanja 38,64, pri čemer so bili gotovi izdelki na zalogi 9 dni (lani 11 dni). Prav tako ugodna je slika pri terjatvah do kupcev. Lete so se v prvi polovici leta znižale, skrajšal pa se je tudi plačilni rok z lanskih 180 na 138 dni.
Za letošnje proizvodne nar loge je tovarna planirala povprečno zaposlitev 340 delavcev, vendar je v obdobju ja-nuar-junij bilo povprečno zaposlenih le 317 delavcev. Glede na to, da tovarna potrebuje za svojo proizvodnjo predvsem visoko strokovno delovno silo, ima s pridobivanjem novih sodelavcev precejšnje težave. Že sama lokqpija tovarne v tem pogledu povzroča problem, manjka tudi stanovanj za strokovne sodelavce, končno pa tudi osebni dohodki, čeprav so se v povprečju letos dvignili za 28 % še vedno niso dovolj stimulativni za pritok novih visoko strokovnih sodelavcev. Z zadovoljstvom pa v tovarni ugotavljajo, da se je kljub vsemu v letošnjem prvem polletju fluktuacija delovne sile umirila.
Medtem ko so v lanskem prvem polletju osebni dohodki v povprečju znašali 847 dinarjev, so se le-ti letos dvignili na 1.084 dinarjev. To
predstavlja 95,5% planiranih povprečnih OD, ker tudi proizvodnja in dohodek v tem obdobju nista bila realizirana v planiranem obsegu.
Za prvo polletje je tovarna dosegla 9,686.342 din ali 41.26 % planiranega celotnega dohodka. Glede na strukturo proizvodnje so bila pri tem tudi porabljena sredstva nekoliko nižja od predvidenih, oz. se višina vkalku!i ranega dohodka sklada s planom. Ostanek dohodka je v prvi polovici leta dosegel višino 588.629 din, kar je 44.85% planirane letne vrednosti.
Čeprav v prvem polletju 1970 tovarna »Elektronika« v Horjulu ni izpolnila v celoti svojih planiranih obvezno-
Dejstvo je, da ni splošno privzetih formul za uspešno življenje filmskih festivalov, še manj zanesljivo pa je upanje, da je današnji čas močno naklonjen tem največkrat artificialnim paradam sedme umetnosti. Skratka, Rimski festivali gredo skozi obdobje svojih največjih izkušnjav in kriz, toda tisto, kar povzroča hud glavobol drugim, ne predstavlja veliko skrb za filmski festival v Kranju. Zamišljen kot specializirani festival športnih in turističnih fiL
sti, je bilo njeno polletno poslovanje uspešno. To se izraža tudi v sami produktivnosti dela. V enakem obdobju lanskega leta je na primer vsak delavec ustvaril za 28.752 din, letos pa za 29.596 din, kar pomeni, da se je produktivnost povečala za 2,9%. Temu je delno botrovala boljša tehnična opremljenost dela, delno pa tudi boljši osebni dohodki. Izboljšala pa se je tudi ekonomičnost poslovanja. Lani je na primer tovarna v Horjulu na 1 dinar porabljenih sredstev ustvarila 1.76 din celotnega dohodka, letos pa se je le-ta dvignil na 1.79 din, medtem ko je lani v celotni elektroindustriji bil povpreček 1.48 din. V primerjavi z lanskim prvim poletjem se je v tej naši tovarni letos tudi tehnična opremljenost dela izboljšala, saj se je delež delovnih priprav v skupnih osnovnih sredstvih zvišal s
mov v okviru dejavnosti UNESCO, je kranjski festival tudi letos dokazal, da
Vrednost prodaje, ki jo je dosegel Zavod v okviru dejavnosti posameznih enot, je bila dosežena 42,1 % letnega plana. Celotni dohodek je bil v prvem polletju dosežen s 66,8%.
V prvem polletju je bil odliv zaposlenih v Zavodu močnejši od priliva tako, da se je število zaposlenih zmanjšalo za štiri osebe. Tudi po kvalifikacijski strukturi zaposlenih se je položaj poslabšal, ker se je število zaposlenih s fakultetno izobrazbo II. in III. stopnje zmanjšalo za 5. oseb.
Masa osebnih dohodkov za leto 1970 je hila v prvem polletju dosežena z 48,2%, pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo število zaposlenih za 6 % pod planom.
Terjatve do kupcev ob koncu I. polletja 1970. leta nasproti terjatvam istega razdobja leta 1969 so znašale 136,9%, pri čemer so se v znatni meri povečale nasproti tovarnam ZP ISKRA.
Na svoji 22. seji, je svet ZZA obravnaval polletno poročilo in ga je sprejel z naslednjimi priporočili in ugotovitvami:
Svet ZZA ugotavlja, da je nastajanje stroškov še vedno
Čeprav je tovarna ves lanski ostanek dohodka name. nila za obratovalna sredstva le-ta še vedno niso zadostna in zlasti proizvodnja sprejemno-oddajnih aparatur zahteva še dodatna vlaganja. Svoj odmev na težave v poslovanju pa imajo vsekakor tudi predpisi v zvezi z uvozom reprodukcijskega materiala in v zvezi z dajanjem kratkoročnih kreditov.
Kljub naštetim težavam pa lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je horjulska tovarna elektronskih instrumentov svoje poslovanje v prvem letošnjem polletju zaključila s pozitivnim finančnim rezultatom, kar nas navdaja z upravičenim upanjem, da bodo njeni poslovni rezultati ob koncu leta 1970 še občutno boljši. To bo tudi najlepše plačilo za vso prizadevnost tega marljivega delovnega kolektiva.
nima velike preteklosti, zato pa ima lepo bodočnost. Zares ni treba iskati boljši dokaz od podatkov, da je na njem sodelovalo tokrat 30 dežel z okrog 150 filmi.
Kranjski festival je v prvi vrsti otrok podjetja »Iskra« in seveda tudi občinske skupščine Kranj Dejansko ni čisto nič slučajno, da je nastal takšen (Dalje na 6. strani)
izven učinkovite kontrole, zato naroča odboru za program in poslovno politiko, da uvede boljši sistem odobravanja
stroškov.
Svet ZZA priporoča, da odgovorna strokovna služba podvzame ukrepe za izboljšanje razmerja med izdelavni-mi in režijskimi urami v korist izdelavnih ur.
Svet ZZA ugotavlja, da se je bistveno povišala razlika poprečnih OD med posameznimi enotami. Prevelike so tudi razlike med OD zaradi različnega ocenjevanja po istih kriterijih, zato svet ZZA naroča, da se pregleda startne osnove tako, kot je nakazal odbor za program in poslovno politiko, ter se odpravi razlike.
Svet ZZA priporoča, da se znižajo zaloge materiala z ustreznimi ukrepi na primerni nivo, okrepi naj se tudi izterjevalna služba.
DOPISUJTE V ISKRO
Pogled na tovarno elektronskih Instrumentov v Horjulu
45.4% na 46.6%.
-C-
Kranjska festivalska formula
Uspeh ob podpori ISKRE in mestne skupščine —
Veliko inozemskih gostov in strokovnjakov, toda brez naših športnih in turističnih predstavnikov
Pod tem naslovom je objavila beograjska »Borba« zapis o III. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju, v katerem je imelo vidno vlogo tudi naše podjetje. Članek objavljamo v skrajšani obliki, kot dokaz, v kakšni luči nas vidi ali nas želi videti javnost.
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
Poslovno poročilo za prvo polletfe 1970
S »Sumadija-ekspresom« od Zagreba do Beograda
ISKRA JE PRISPEVALA USMERNIŠKE NAPRAVE IN OZVOČENJE
Diktatura velikanov
Začelo se je razdobje velikanov. Val gigantomanije je zajel Evropo. V želji, da bi sc uprli konkurenci ameriškega kolosa, prihaja do skupnih nastopov na čedalje širših tržiščih, zmanjšujejo se proizvodni stroški, združujejo se finančna in tehnološka sredstva.
Zagreb, 22. 9. — Na peronu zagrebške železniške postaje stoji srebrno-siva tridelna kompozicija — prvi elektromotorni vlak, izdelan v naši državi. Nekaj dni pred tem je bil razstavljen na Zagrebškem velesejmu, kjer si ga je med drugimi občudovalci ogledal tudi maršal Tito. Na veliki tabli je bilo napisano, da je prvi elektromotorni vlak plod mednarodne delitve dela med podjetjem »Goša« iz Smederevske Palanke in konzorcijem »Grouppement«, ki ga sestavljajo znane evropske firme (AEG-Telefunken, Siemens, ACEC, Brown Boveri in druge). Varnost železniškega prometa je na prvem mestu zato so tudi med domačimi kooperanti izbrali najboljše — »Iskro«, ki je prispevala usmerniške naprave ter ozvočenje, ter va-Ijevski »Elind«, ki je dobavil naprave za ogrevanje voza.
To je na kratko tisto, kar smo izvedeli od skupine konstruktorjev iz »Goše« ter kontrolorjev iz ŽTP, preden smo se ob 9,20 uri odpeljali iz Zagreba proti Beogradu. Tovariši iz »Goše« so nam previdno namignili, da nameravajo v preizkusni vožnji posekati na tej relaciji tudi hitrostni rekord, ki znaša 4 ure in dvajset minut.
Iz zvočnikov je po vagonih zadonela pesom (bravo Iskra!) in kompozicija jc neslišno odpeljala s postaje. V pičlih nekaj minutah je vlak dosegel normalno hitrost 110 km, ki je dovoljena na naših glavnih progah, potem Pa se je začela bitka za rekord.
Na količkaj primernih delih proge je začela kompozicija naskakovati rekord: 110—120 in celo 130 km na
uro, nakar pa so jo prometna situacija in opozorila kontrolnega organa ŽTP prisilila na bolj umirjeno vožnjo.
»Skoda,« sc je pritoževal inženir Simič iz »Goše«, »saj razvija motor hitrost do 160 km na uro. Konstrukcija kompozicije bi brez težav prenesla tudi takšno hitrost, toda predpisi so predpisi!« Od njega smo tudi zvedeli, da znaša delež njihovega
V primerjavi s proizvodnim načrtom za letošnje leto je po finančnem efektu predviden porast skupne proizvodnje za 28,65 %, eksterne za 27,46%, blagovne za 27,31 %, neblagovne za 34,48 % m interne za 49,27 %. Ta rast je še vedno dokaj velika, čeprav je trend rasti nekoliko nižji, kot je bil v obdobju '1969 do 1970. Predvidevamo namreč tudi ugodnejšo strukturo v usmeritvi prodaje in v proizvodnji posameznih izdelkov, zato bo po fizičnem obsegu rast proizvodnje še nekoliko manjša, kot je obračunana po finančnem efektu. Razlike so predvsem pri kazalnikih skupne proizvodnje, ki po fizičnem obsegu poraste le za 23,23 eksterne, kjer je ta kazalnik 21,99% in blagovne, kjer predvidevamo 22,72 % povečanje.
Vsi ti kazalniki so bili izračunani na osnovi proizvodnih načrtov, ker bi bilo ob izdelavi načrta vsekakor pre-
podjetja okrog 70 odstotkov v celotni realizaciji kompozicije in da je preteklo od osnutka do finalizacaje komaj dvajset mesecev. To je izredno kratek čas tudi za evropske razmere. Zato konstruktorjem ni bilo lahko pri srcu, saj so vsak hip lahko pričakovali, da bo kaj odpovedalo.
Pri inženirju Gvidu Veliču, prav tako iz »Goše«, smo se pozanimali o električni opremi, ki je potekala pod nje-
(Daljc na 7. strani)
zgodaj ocenjevati dejansko realizacijo, ki bo dosežena do konca leta in ki jo bo upošteval gospodarski načrt v svoji analizi. Sedaj lahko že dajemo točnejše prognoze, in ker ocenjujemo, da bomo letošnje zadolžitve po proizvodnem načrtu v globalu za nekaj odstotkov prekoračili, bo dejansko povečanje proizvodnje v letu 1971. okoli 18%, kar je povsem dosegljivo, če bo celoten kolektiv tovarne vsklajeno in enotno izpolnjeval svoje naloge.
Verjetno bo v naslednjem letu eden najtežjih problemov, s katerim se bomo morali spoprijeti, problem prostora, posebno tistega za skladiščenje in pretok gradiva v proizvodnji. Tukaj bo povečanje 18 %, ki je po dosedanji praksi v tovarni dokaj nizko, že pomenilo doseganje skrajnih možnosti, ki nam jih nudijo tovarniški in ostali razpoložljivi prostori. Problem ni nerešljiv, vendar
Dirko za koncentracijo pospešujejo zlasti zahodnoevropske vlade. K združevanju vzpodbujajo zlasti proizvajalce jekla, ključne industrije vsakega naroda. To velja v isti meri za Francijo, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Belgijo in druge zahodnoevropske države.
Koncentracija industrijskih kapacitet je priljubljen »konjiček« bonske vlade. Ladje-delniška industrija je že po-
ga je težko ekonomsko opti-mirati, prav zaradi tega pa nam bo v naslednjem letu visel nad gospodarjenjem kot Damoklejev meč. Planska služba tovarne, posebno pa nabava, se bodo morali pri vseh svojih odločitvah in akcijah zavedati tega vprašanja in iskati takšne rešitve, ki bodo problem spravile na minimum. Doslej — žal, to ni bilo vedno tako!
Kolektiv kljub težavam gleda z zaupanjem v bodočnost. Doslej smo vedno uspeli vse težave premagati in končno le doseči in preseči postavljene naloge. Takšno zaupnico je izglasoval tudi delavski svet s tem, da je soglasno sprejel plansko obveznost za leto 1971.
L.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Sr-ska loka Tei. 22-221, tnt. 331
polnoma restruktuirana, sedaj pa se združujeta dva giganta črne metalurgije Tis-sen in Manesmann. Koncentracija je zajela tudi letalsko industrijo: storjen je že prvi korak v smeri fuzioniranja Messerschmitta in Belkowa. Siemens in AEG-Telefunken — sta že začela sodelovati na 'finančnem področju, predvidevajo pa še ožje oblike sodelovanja.
Na področju kemije ima Zahodna Nemčija na voljo tri skupine, ki jih že sedaj prištevajo k največjim na svetu: Hehst, Bayer in BSF. Vsaka od njih je začela že pred nedavnim resno požirati manjše »ribe«. Nemška vlada bi želela, da bi se združile tudi majhne petrolejske družbe in da bi ustanovile prvo močno združenje na tem področju, ki bi se potem pridružilo sedmerici velikih, ki vladajo na svetovnem tržišču.
Perspektivne koncentracije so se naprej pokazale v nemški avtomobilski industriji. Tri največje tovarne — Volkswagen, Daimler-Benz in BMW poslujejo zaenkrat ločeno, toda sodijo, da bodo čez pet ali deset let primorane na medsebojno sodelova-
nje.
V Veliki Britaniji je vlada neposredno intervenirala, da bi ohrabrila industrijsko koncentracijo s tem da je ustanovila javno podjetje IRK Industrial-Corporation. Pod okriljem tega podjetja so rekonstruirali ladjedelniško industrijo, . jeklarne, letalsko industrijo, industrijo orodnih strojev in računalnikov in še druge. Sedaj si prizadevajo združiti štiri nuklearne industrije, da bi napravili samo dva organizma te vrste. Zatem se bodo lotili proizvodnje rudniških strojev, na tekstilno industrijo ter na industrijo tekstilnih surovin.
(Dalje na 5. strani)
----------- »APARATI« LJUBLJANA ---------------
Sprejet letni načrt proizvodnje 1971
Delavski svet tovarne električnih aparatov v Ljubljani je na svoji 5. redni seji, 4. septembra razpravljal o predlogu proizvodnega načrta za leto 1971 in ga tudi sprejel. Ker je bil predlog predhodno vsklajen s prodajo in v planski službi dobro pripravljen, je bila razprava zelo kratka in jedrnata, člani delavskega sveta pa na predlog nisi: dali bistvenih pripomb.
...............................................................................................................................................mi
Boj za razvoj samoupravljanja še vedno revolucionarna ustvarjalnost
NA KONGRESU SAMOUPRAVLJAVCEV JE TREBA STVARNO RAZPRAVLJATI O PROBLEMIH IN DILEMAH TER SPREJETI STVARNE
PREDLOGE IN POTI
Tov. Edvard Kardelj, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, je pred kratkim govoril na proslavi dvajsetletnice samoupravljanja v Železarni Sisak. Iz njegovega zelo pomembnega govora prinašamo nekaj njegovih misli.
Tov. Edvard Kardelj je v začetku poudaril, da razvoj samoupravljanja ni stvar odločitve nekoga ali konstrukcije na paprju. V sodobnem svetu ni globljih revolucionarnih sprememb v odnosih med ljudmi, kot je samoupravljanje. To je najveČji revolucionarni poseg v
stare družbene strukture, ki ga beleži sodobna zgodovina. Potemtakem graditi samoupravne odnose v družbi, še zlasti v družbi, ki je gospodarsko razmeroma zaostala, kot je to naša še zmeraj, ni boja po poti, postlani z rož. cami, ampak vztrajna in huda bitka najprej z materi-
alnimi možnostmi, ki so omejene, in z vso strukturo zaostalih odnosov in konservativno človeško zavestjo, ki zavira hitrešje napredovanje. Prav zato je boj za razvoj samoupravljanja še vedno revoluconama ustvarjalnost.
V nadaljevanju je tovariš Kardelj omenil, da stojimo pred pomembnimi odločitvami, ter rekel: »Mislim, da ne bom dosti pretiraval, če rečem, da je od sklepov, ki
jih bomo v prihodnjem obdobju sprejeli v zvezi z nekaterimi dilemami v našem družbenem razvoju, odvisna vsa pot razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov za vrsto let, morda pa tudi desetletij. Do ustreznih sklepov o teh dilemah ne moremo, kot sem že dejal, priti niti s površnimi političnimi gesli niti z abstraktnimi teoretičnimi razpravami, ki bi bile ločene od prakse in koristi delovnih ljudi. Praksa in teorija si morata podati roke v tesni medsebojni povezanosti in odvisnosti v vsakodnevnem vplivu in kontroli koristi delovnih ljudi v združenem delu.«
Tovariš Kardelj je nadalje omenil, .da je naše gospo-
darstvo doseglo znatne materialne rezultate, struktura proizvajalnih sil pa postaja zelo zapletena. Popolnejše in intenzivnejše vključevanje našega gospodarstva v svetovne tokove je spremljala in še zmeraj spremlja vedno večja odvisnost njenih rezultatov od tega, kako se bo sposobno vključiti v sodobne tokove tehnološkega in tehničnega napredka in rasti produktivnosti dela. Zaradi takšnega razvoja nista potrebni le modernejša tehnika in tehnologija v nekaterih podjetjih, temveč tudi intenzivnejša integracija v gospodarstvu in takšna koncentracija sredstev na osnovi naraščajoče produktivnosti dela, ki bo omogočala vso tesnejšo integracijo proiz-
»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
Obiski bolnih članov kolektiva
Spregovoriti želim nekaj besed o pomembnosti obiskov bolnih članov kolektiva v vsaki delovni organizaciji, kajti vse premalo se te pomembnosti zavedamo, pa najsi je to katerakoli tovarna v ZP ISKRA.
Ta problematika je v raznih tovarnah različno urejena. Konkretno v naši tovarni je to več ali manj urejeno za bolnike, ki so več kot 3 mesece v bolniškem staležu. Ostale z manj dni bolniškega staleža pa obiskujejo ■ neorganizirano s odela v- 1 oi in prijatelji obolelega, odvisno od priljubljenosti posameznika ali od organizacije posameznega oddelka v tovarni. Za bolnike nad tri mesece bolniškega staleža organizira obisk sindikalna organizacija na predlog socialne službe. Bolnika obišče predstavnik sindikalne organizacije in sodelavec iz oddelka v katerem je oboleli zaposlen.
Ne gre za materialno pomoč, ki jo sindikat po navadi nudi ob obisku, pač pa ima večji pomen obisk sodelavcev iz tovarne in to za slehernega obolelega člana kolektiva. Vsak tak bolnik se počuti osamljenega; da —
Čim več
zadovolfstva v pokoju
ISKRA Elektromehanika v Kranju ima že čez 500 upokojencev. To je že kar precejšnje število, ki odleže skoraj za manjšo tovarno. Vsak mesec, posebno zadnja leta, se poslavljajo upokojenci od svojih sodelavcev in prijateljev. Tako so se v septembru poslovili tudi dve tovarišici in to MILENA VU-KOTIČ (slika zgoraj), zaposlena na liniji enot in ŠTEFKA DOLINŠEK, zaposlena pri elementih telefonskih vložkov. Obe sta iz obrata ATN (avtomatske telefonske naprave). Sodelavci so jim pripravili prisrčno slovo, jih obdarili in zaželeli še mnogo zadovoljnih let in dobro počutje. Obe upokojenki se za lepa darila in dobre želje iskreno zahvaljujeta in želita vsem članom kolektiva čimveč uspehov.
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV ISKRA Ljubljana, Savska 3 sprejme na delo v obratu
signalno varnostnih naprav v Stegnah
—	ELEKTROTEHNIKE
—	KV ELEKTROMEHANIKE
—	KV KLJUČAVNIČARJE
—	NK DELAVCEV ZA PRIUCITEV
pri ključavničarsko kleparskih delih
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne do zasedbe delovnih mest.
skoraj odvečnega. Rad bi delal, rad bi šel v svoje delovno okolje nazaj, pa mu zdravstveno stanje to preprečuje. Zato je nujno, da ga obiščemo, mu dokažemo, da je še kako potreben in zaželen pri nas, vendar se mora najprej pozdraviti. Povemo mu novice iz delovne skupnosti, v kateri je delal, naše uspehe, spremembe itd., pa se bo ponovno počutil vživet v kolektiv in neosamljen, pridobil bo mnogo volje za čimprejšnjo ozdravitev, kar je včasih več kot zdravilo.
Zavedati se tudi moramo, da prej ali slej pride pri vseh do kakšne bolezni in da bomo sami tudi srečni, če ne bomo pozabljeni. To je veliko humano delo, ki ga resnično ne gre zanemarjati. Potrebno je tudi, da predpostavljeni vsaj v času daljše bolezni bolnika enkrat obišče, ker to mnogim veliko pomeni.
Pri vseh omenjenih obiskih pa je važno tudi to, kdo skrbi za obolelega. Pri bolnikih, ki imajo oz. žive pri svojcih, so poročeni in imajo zakonca in otroke, ki jih negujejo in skrbe zanje, bo morda eden do dva obiska dovolj, da so povezani z dogodki tovarne. Za tiste, ki so sami, brez svojcev, matere samohranilke z majhnima otroki, samci itd. pa je potrebno več pozornosti in skrbi, da v času bolezni niso zapuščeni in odvisni od soseske.
Gre za organizirano in stalno skrb za bolne člane kolektiva, predvsem s strani sodelavcev v oddelku, kjer je bolnik zaposilen, sindikalne organizacije, socialne službe in ne nazadnje tudi predpostavljenih. Ker se imamo zelo radi za organizirano, humano družbo, ki jih je človek prva skrb — pa dokažimo to.	I. K.
.........................................min...................iiuniii.....................................................................n.....um...................mi........min......mi.......................................
vod nje, trgovine, financ, znanstveno raziskovalnih potencialov, izobraževanja itd. Osrednje vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s temi procesa, je — kakšni notranji družbenogospodarski odnosi morajo nastati in delovati v takih raznovrstnih oblikah integracije združenega dela ter ustvarjanja in koncentracije materialnih sredstev, a da ne bi teh sredstev, ki sodijo v preteklo delo, odtujevali delovnemu človeku in da ne bi ta postal zgolj orodje v rokah samostojnih in odtujenih finančnih ter tehnokratsko upravljavskih centrov. Očitno je, da bi tiste družbene sile, ki bi si pridobile monopol pri razpolaganju s temi sredstvi, dobile moč, da vladajo lju-
dem, odvisnim od teh sredstev. To ’ je pravzaprav najgloblji pomen problema o položaju delavcev v razširjeni reprodukciji alli o odnosu med živim in preteklim delom, ki ga je bilo opaziti že v prvih fazah razvoja samoupravljanja, še v veliko izrazitejši obliki pa se je pojavil sedaj, ko vse pogosteje govorimo o integracijah, o bančnem sistemu, o velikih zunanjetrgovinskih in trgovinskih organizacijah, o zavarovalnicah, o starem državnem kapitalu in o novih državnih skladih v federaciji in republiki itd.
že davno smo se odločili, je nadaljeval tov. Kardelj, za cilj, da je na tem področju treba uvesti takšne go-
spodarske odnose in takšne samoupravno—organizacij ske oblike, ki bodo omogočile, da ne bo imel delavec le neposrednega vpliva pri razpolaganju s ' preteklim ali opredmetenim delom, temveč bo lahko tudi samoupravno razpolagal z materialnimi uspehi njegove reprodukcije — sorazmerno s svojim vloženim delom, upoštevaje nekatere izjeme oziroma odbitke glede na nekatere specifične družbene potrebe ter odgovornosti in solidarnosti delovnih ljudi. V podjetjih smo zelo jasno in odločno priznali — z mehanizmom dohodka — da je organska vez med živim in preteklim delom bistveni pogoj osvobajanja dela in samoupravnega položaja delovnega človeka.
Popolnoma jasno je, da sta integracija dela in koncentracija sredstev pogoj za napredek v sodobnem svetu. Zaradi tehnološkega napredka je potrebna takšna integracija, naraščajoča produktivnost dela v družbi pa jo omogoča in ji daje vse širši pomen. Vse te faze pri nas na eni strani obremenjujejo še močni ostanki starega etatističnega mehanizma in starih navad in pojmovanj, na drugi strani pa nove in dokaj močne tehnokratsko-upravljavske težnje, ki skušajo koncentrirano preteklo dobo odtujiti, da — ločiti od delovnih kolektivov, namesto da bi hilo to delo skupna osnova teh kolektivov za skupni napredek, to
je za skupni delež v skup . nem dohodku združenega dela, v sorazmerju z vloženim živim in preteklim delom. Seveda skupna vlaganja ne morejo imeti lastniškega značaja. To pa je v našem sistemu nemogoče, če bomo spoštovali uzakonjena načela o delitvi dohodka, ki določajo, da se morajo osnovna sredstva, ki so vložena, kot finančna sredstva v kakršnokoli obliko združenega dela ali integracije, amortizirati z ustreznim deležem v skupnem dohodku.
Menim, da to ni le pogoj, da se prepreči odtujevanje , presežkov dela in nastajanje j samostojnih tehnokratsko-upravljavskih monopolov, temveč tudi da se delovne kolektive spodbudi k med-

AVTOELEKTRIKA NOVA GORICA je dosegla v letošnjem letu zelo ugoden uspeh. Slika kaže detajl linije stiskalnic
Planinci ZZAna Dachsteinu
Diktatura
(Nadaljevanje s 3. stran!)
V teku je koncentracija električne industrije. Koncentracija je zajela tudi manjše države, n. pr. Belgijo, Italijo in druge. V Italiji so že uresničili veliko fuzijo med Montedisonom in Montecati-nijem. Ameriški viri trdijo da je italijanski javni kapital zagospodaril nad akcio-narsko kontrolo družbe Montedison in pozneje nameravar jo izpeljati še eno fuzijo: med Montedisonom in Enia, da bi ustvarili eno od največjih kemičnih združenj na svetu.
Ameriški finančniki in industrialci se boje, da v Evropi ne bodo več našli majhnih tovarn in industrij, ki bi jih lahko absorbirali. Predsednik neke velike investicijske družbe v Londonu, posrednik za sklepanje »industrijskih porok« je pred kratkim dejal: »Ameriške firme, ki se ne bodo preselile v Veliko Britanijo v teku treh ali štirih let, bodo spoznale, da so zamudile na avtobus«.
S pogodbo med Fiatom in Citroenom je napočila druga faza mednarodnih kolosov. Predstavniki teh znanih avtomobilskih industrij sodijo, da bi se morali združiti vsi evropksi proizvajalci na tem sektorju, da bi predstavljali enotno fronto, sposobno upreti se napadu Američanov. Toda ni tako lahko ustanoviti evropsko družbo, kajti še ne obstajajo zakoni, ki bi jih sprejele vse države Skupnega tržišča, kajti le-to je ustanovljeno ravno zaradi preprečevanja ustvarjanja
velikanov
monopolov. Toda situacija se je danes temeljito spremenila in pristojni činitelji razpravljajo sedaj o novem mitu: o najoptimalnejši razsežnosti podjetja.
Noben od te šesterice ne želi odprto forsirati koncentracijo in zato je EGS zavzemala izredno strogo stališče nasproti vsem pogodbam med velikimi družbami. Toda ta odpor ne bo trajal dolgo. Kajti operacijo integracije bo izpeljal bodisi režim svobodne iniciative, bodisi — socializem. To je absolutna nujnost, je dejal eden izmed šefov francoske industrije.
Koncentracija vodilnih evropskih kapacitet ni moda. Narekuje jo potreba po racionalizaciji proizvodnje, po maksimalnem zmanjševanju; transportnih stroškov ter koncentraciji proizvajalnih: sil — da bi se dosegle dimenzije poprečnih ameriških gigantov.	Mi-
Na posvetovalnem sestanku, ki ga imajo planinci Zavoda za avtomatizacijo pred vsakim izletom, je bilo tokrat zaradi nekoliko slabšega vremena precej neodločnih. Gremo, ne gremo? Za dokončno odločitev je bilo treba vreči dinar, ki se je vsaj enkrat obrnil na pravo stran. Torej gremo, v Avstrijo na Dachstein. Visok je 3004 m in leži na meji med pokrajino Štajersko in
Salzburgom v predelu Salzkammergut.
Preko Podkorenskega sedla smo prišli v Avstrijo in nadaljevali pot skozi Villach, Spital, Obertauern, Untertauern in dalje preko Schladminga do Ramsaua. Na končni postaji smo pustili avtomobile :n se peš podali do Austria-Hütte. Koča je 1633 m visoko in je prav gotovo ena naj lepših avstrijskih planinskih postojank. Okrog nje so lepi pašniki in mogočni stari me-cesm. Planinci imajo tu dovolj možnosti za lepe sprehode v bližnjo okolico ter za bolj zahtevne vzpone. Prav tako je preskrbljeno za plezalce-. Smučarji pridejo na svoj račun celo v največji vročini. Ob našem prihodu je bila koča že zasedena, vendar nam je uspelo dobiti deset ležišč, nas pa je bilo petnajst.
Po slabo prespani noči smo se v soboto odpravili na pot še ob mraku. Nebo je bilo vedro, toda zdelo se nam je pretoplo, da bi ves dan ostalo tako. Nismo hiteli. Vodja odprave mr. Fran. ce Milko je predlagal, da bi hodili po »švicarskih tablicah« korak — vdih, korak — izdih. Res smo tako hodili in obrestovalo se nam je. V enakomernih razdaljah in redkobesedni smo se vzpenjali, ne da bi čutili
kakšen poseben napor. Po »švicarskih tablicah« sledi vsako uro deset minut počitka. Prvega smo izkoristili za zajtrk, ostale pa za občudovanje veličastnih sten Dachsteina in okolice ter za fotografiranje. Strma je pot navzgor, a klub temu smo po štirih urah hoda prišli 2700 m visoko, kamor bi se lahko pripeljali z žičnico. Toda žičnica ni za prave planince. Služi bolj nedeljskim izletnikom in smučarjem, ki (Dalje na 8. strani)
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI KONTROLOR II. v obratu stikal.
Pogoji: visoko kvalificiran delavec kovinske stroke s triletno prakso.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 10. oktobra 1970.
ISKRA
Tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA — PRŽAN
v sestavu Združenega podjetja ISKRA-KRANJ sprejme na delo
50 DELAVK
v priučitev za serijska montažna dela Delo je dvoizmensko.
Stanovanj ni na razpolago.
Javite se osebno na naslov.
.............................................................milil.........	......................mn...........................................n.................................
sebojnim in skupnim vlaganjem njihovih sredstev, to je v skupne sklade združenega dela in na tak način, ki bo zagotovil najhitrejšo rast produktivnosti dela in dohodka. če smo v sistemu priznaLi organsko zvezo med preteklim delom in delovnimi ljudmi v okviru podjetja, jo moramo priznati tudi v odnosih med delovnimi ljudmi in njihovimi kolektivi ter bančniško, trgovinsko, zunanjetrgovinsko in druge vrste koncentracijo skupnega dohodka. Z drugimi besedami, zagotoviti je treba, da ne bi bila integracija in koncentracija sredstev v naši družbi etatistična ali tchnokratsko-upravljav-ska, temveč samoupravna, to je takšna, da bo vsak delov-
ni človek imel prek svoje delovne organizacije enake možnosti za ustvarjanje dohodka in enake možnosti, da odloča o celotnem gibanju živega in preteklega dohodka, o svojem delu in delu svojega kolektiva prav tako kot lahko v lastnem kolektivu.
Zaradi tega se sedaj največ razpravlja o položaju in vlogi bank, velikih trgovin, skih in zunanjetrgovinskih organizacij, zavarovalnih zavodov in podobnih organizacij, kjer se je ohranilo izredno veliko nesamouprav-nih odnosov, ki jih skušajo reproducirati celo v širši obliki, in o odnosih v taiko imenovanih združenih podjetjih ali drugih oblikah poslovnih združenj in kooperacij. To ni stvar ljudi v teh
organizacijah, saj so prav tako dobri socialistični de-lavc: kot drugi, če pa veljajo določeni odnosi, se avtomatično podrejajo njihovi logiki.
Glede uresničevanja sklepov raznih naših družbenopolitičnih forumov, zlasti organov Zveze komunistov Jugoslavije,« pravi tov. Kardelj, »da posamezne tovrstne sklepe počasi uresničujemo. Dejstvo, da posamezne tovrstne sklepe počasi uresničujemo ali da sporazumno ne najdemo praktičnih rešitev kako jih uresničiti, samo po sebi potrjuje, da so v naši družbi nekateri nasprotujoči si interesi, odraz teh interesov pa so tudi razna mnenja ki jih je treba potrpežljivo in demokratično
uskiajati — da bi te sklepe lahko uresničili. Za uspeh pri tem so zato predvsem nujrta skupna in vztrajna prizadevanja priti do enotnih stališč in do enotne akcije ZKJ na tem področju.
Menim, da so v tem trenutku to osrednji problemi naše družbe in da je od tega, ali jih bomo rešili, odvisen nadaljnji razvoj drugih področij našega družbenega življenja in zlasti našega demokratičnega sistema. Prepričan sem, da bo prihodnji kongres samo-upravljaicev pomembno prispeval k temu, da bomo osvetlili in razrešili nekatere. od teh problemov. Kongres bo še toliko uspešnejši, kolu kor bolj določeni in stvarni bodo njegovi sklepi. Z dru-
gimi besedami to pomeni, da na kongresu ni treba le . kritizirati razmere in naj ne bi bil le nekaka tribuna za razprave, saj se od nenehnih kritik in razprav ne da živeti, temveč je treba na njem stvarno razpravljat: o problemih in dilemah in sprejeti stvarne predloge ter poti.
Ne smemo si delati utvar, da je mogoče na kongresu rešiti vse, kar nas danes teži, in se sporazumeti o vsem tistem, o čemer so mnenja razLčna. če bomo zavzeli stvarna in jasna stališča vsaj glede nekaterih poglavitnih vprašanj, ki bodo omogočila naglejši razvoj samoupravnih odnosov, bo to pomemben prispevek kongresa k nadaljnjemu napredku naše družbe.«
S

Estetika in ekonomika
Ko sta nedavno tega Republiški svet in kulturno prosvetni svet Republiške skupščine Srbije sklenila, da je treba čimprej pripravita material za ustanovitev Zavoda za industrijsko oblikovanje, je ta vest — najsi zveni še tako paradoksalno — naletela na najmanj zaupanja pri tistih, ki se ukvarjajo s problematiko dizajna. Kot že neštetokrat poprej so lahko samo ugotovili, da ustanovitev novega uradnega telesa ne more rešiti trikota razmerij med oblikovalo^ gospodarsko organizacijo in tržiščem.
Še vedno neraaumevanje
V pogovoru z ljudmi, ki se razumejo na funkcijo industrijskega oblikovanja, prihaja na dan največkrat naslednje: da dizajn ni izključno estotska kategorija in ne v prvi vrsti estetska kategorija. Njegova svrha v pogojih tržnega gospodarstva (zaradi katerega so ga tudd sprejeli) je ekonomska: treba je prodati blago, ki pa se prodaja vedno bolj kot določana lastnost. Z drugimi besedami, blago se prodaja po tem, kar nudi, z ozirom na to, da je učinek njegovega izgleda (in seveda tudi uporabne vrednosti) odločilni faktor pri izbiri med ve-čimi istovrstnimi proizvodi. Ta izključno prometna vrednost dizajna, je izpolnjena z
njegovo drugotno funkcdjo> zlasti v primeru, ko gre za predmete trajne vrednosti: s prizadevanji, da se ob pomoči strokovnjakov za industrijsko oblikovanje najde optimalen način dela in uporabe določenega blaga.
Strokovnjaki za dizajn trdijo, da v naših razmerah dostikrat presojajo dizajn kot nepotreben luksus, saj »se izdelki kljub temu prodajajo«. Kaže, da pomanjkanje konkurence v pravem smislu te besede ne stimulira preveč ne. proizvajalce in ne trgovino, da bi pokazala zanimanje in vložila nekaj več sredstev v dizajn. V Italiji na primer prinaša ena vložena lira v dizajn proizvajalcu 1,8 lir. Naši proizvajalci pa še vedno s težavo riskirajo dinarje, boječ se> kako bo tržišče reagiralo na novost. Filozofija »varno je varno«, ki tako malo ustreza tržnemu mehanizmu, pa vzlic temu dobro uspeva.
Novi tokovi
Vzlic temu pa nekatere organizacije s svojo prakso vnašajo novo klimo nasproti dizajnu. Industrija pohištva, ki je »institucionirala« dizajn v svojih proizvodnih programih, se uspešno prebija na inozemska tržišča (kar velja posebej za slovensko industrijo). Drugi primer — kranjska »Elektromehanika«, ki je z zamenjavo materiala,
iz katerega se proizvajajo telefonski aparati, prihranila skoraj tretjino dotedanjih proizvodnih stroškov_ je opozoril še na drugo dimenzijo dizajna.
Obstajajo seveda še drugi primeri. V razstavnih vitrinah Srbske fabrike stakla iz Paračina naletimo na izredne vzorce različnih uporabnih predmetov iz stekla, ki jih m na tržišču. Razlog: proizvodi »ne gredo«, ker je njihov dizajn preveč visoko kvaliteten. Trgovska podjetja jih ne kupujejo, ker se boje, da »takšen nivo« ne bo našel kupcev na tržišču. Po drugi strani pa hrastniška steklarna ne more ustreči vsem domačim in tujim interesentom, ker so njeni proizvodi zaradi svojstvenih oblik zelo iskani.
Iskra Commerce
Gospodinjski aparati BRAUN - ISKRA
Pod pojmom »Iskra - Braun« si danes predstavljamo predvsem brivnik SIXTAN1T ali SPECIAL. Nemška renomirana firma BRAUN, s katero ISKRA že vrsto let sodeluje, pa ima zelo širok asortiman proizvodov. V nekaj besedah bomo opisali tri gospodinjske aparate iz kooperacije ISKRA - BRAUN.
A
SOKOVNIK — CENTRIFUGA ISKRA BRAUN MP 32
je univerzalni strojček za pripravo sadnih in zelenjavnih sokov; strojček, brez katerega si ni moč predstavljati sodobnega gospodinjstva.
Najbolj sveži sokovi so seveda tisti, ki jih pripravimo sami. S pomočjo sokovnika
Kranjska
festivalska formula
(Nadaljevanje z 2. stram)
festival ravno v Sloveniji, v Kranju. Dežeila turizma in športa, je znala o pravem času združiti svoje naravne prednosti s svojimi profesionalnimi talenti. O tem priča vrsta izredno organiziranih svetovnih in evropskih šam-pionatov. Vendar na tem niso obstali. Ideja o festivalu športnih in turističnih filmov se je porodila tisti hip, ko je bila Ljubljana uradno izbrana za sedež UNESCO, komisije za šport in turizem.
Ta ideja je že zdavnaj uresničena. Prednosti, ki jih vsebuje, so več kot očitne. V prvi vrsti tematska specialnost festivala v Kranju ni samo enostavna analogija dejavnosti že omenjene komisije UNESCO. S tem ko je prisvojil zase šport in turizem, si je prisvojil tudi dve prevladujoči preokupa-ciji našega časa, če namreč upoštevamo vse tisto, kar danes predstavlja turizeim kot prvorazredna gospodarska, kulturna in politična energija in dejstvo, da je prišel šport v fazo, ki močno presega njegove prvobit-
ne okvirje s tem, da se je spremenil v močno sredstvo množičnega spektakla in obsesivni družbeni medij.
Očitno je, da so bili to več kot prepričljivi motivi in razlogi, ki so pripeljali kranjsko »Iskro« in kranjsko skupščino do tega, da sta nudila zares polno in učinkovito podporo festivalu. Da se v tem svojem konceptu nista zmotiH, naj navedemo podatek, da se je na festivalu zadrževala delegacija Grenobla, ki je začel hoditi po stopinjah Kranja in tudi predstavniki francoskega Ministrstva za vzgojo, šport in rekreacijo, ki je prinesla s seboj pokal, posvečen spominu Pierre de Coubertina, ki je bil namenjen kranjskemu zmaga vaicu.
Niso prisostvovali samo odgovorni jugoslovanski predstavniki, ki bd se v Kranju lahko naučili, kaj vse store druge dežeile za šport in turizem. Toda to ni napaka festivala v Kranju, temveč napaka tistih, ki gredo mimo njega z zaprtimi očmi.
(Po »Borba«)
ELEKTRIČNI ROČNI MEŠALNIK ISKRA BRAUN M 140
ne služi samo za mešanje, gnetenje in stepavanje smetane v različnih hitrostih, ampak je opremljen tudi s trenutnim stikalom za počasno začetno mešanje, za mešanje rumenjaka v skodelici, za pazljivo vmešanje beljaka in še in še. Strojček opravi vse, kar bi morala sicer gospodinja storiti sama s težavo, z uporabo žlice, metlice za stepanje snega ali z roko. Ker je mešalnik opremljen z močnim električnim motorjem, prihrani moč in čas.
KAVNI MLINČEK ISKRA BRAUN KSM 1 v rdeči, beli ali zeleni barvi — kakor pač najbolje ustreza vaši kuhinjski opremi. Mlinček lahko prenesete tudi v pisarno, dnevno sobo, vikend, na teraso itd. Povsod bo s pridom služil svojemu namenu. V nekaj sekundah boste zmleli svežo, prijetno dišečo kavo. ^ Pod prozornim pokrovom se vrti dvokrilni nožek, ki^" temeljito razdrobi kavna zrnca. Kavina moka se vrtinči ob straneh pokrovčka, od koder jo vedno znova potiskajo v sredino posebej oblikovana rebra. To neprestano gibanje omogoča mletje, pri katerem se kavina moka sploh ne segreje, kar je predpogoj za ohranitev prijetne arome.
ISKRA BRAUN MP 32 lahko pripravimo brez težav in brez posebnih priprav najbolj sveže in zdravilne sadne ter zelenjavne sokove. To ne velja le za jabolka in korenje, marveč tudi za grozdje in paradižnik ter za vse, kar nam nudi trg preko vsega leta.
Vsako vrsto sadja in zelenjave strojček najprej razkosa na drobne delce, Iz katerih potem do skrajne mere s centrifugiranjem iztisne sok, ki kot dokončno pripravljena tekočina izteka v kozarec.
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI
2	ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 25. 9. 1970 V KRANJU
0 DS ZP naknadno potrjuje mandate naslednjim članom DS ZP: ing. Jožetu Jerali (Elektromehanhka}, ing. Janezu Barliču (Polprevodniki), Josipu Kurjakovi-ču, Milanu Panjeviču, ing. Josipu Turkoviču, Avgustu Zdravcu (vsi RIZ) in jim ob tej priliki čestita k izvolitvi za člana DS ZP.	.
0 S tajnim glasovanjem je bili za novega člana odbora za poslovno politiko ZP izvoljen dr. Jože Gogala — namestnik direktorja ZZA.
Istočasno pa DS ZP razrešuje zaradi zdravstvenih razlogov tov. Jožeta. Prezlja, dipl. ing. — direktorja ZZA kot člana odbora za poslovno politiko ZP.
0 DS ZP imenuje naslednja dva člana v svet Počitniške skupnosti ZP:
1.	Slavomirja MIHAJLOVI-CA — Elementi,
2.	Pavleta JEREBA — ZZA 0 DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA v I. polletju 1970 z dne 27. 8. 1970 z naslednjimi ugotovitvami in sklepi:
1.	Iz poslovnega poročila za I. polletje 1970 je razvidno, da kaže proizvodnja v tovarnah: Polprevodniki Trbovlje, Elektronika Horjul, Avtomatika Pržan, Naprave Ljubljana in. RIZ Zagreb zaskrbljujoče stanje, zlasti ker organizacije ne izpolnjujejo svojih, planskih nalog.
DS ZP priporoča organom upravljanja in vodstvu teh organizacij da podvzamejo vse ukrepe, da se planske uologe v letošnjem letu v največji možni meri izpolnijo.
2.	Ugotavlja se, da se v ZP še vedno ekstenzivno zaposluje delavce, kar pa lahko privede posamezne organizacij v določenih trenutkih (primer recesije) v težko situacijo.
DS ZP priporoča vsem organizacij am in Organizacij-sko-kadrovskemu področju ", da se pri zaposlovanju delavcev držijo bolj smeri izboljšanja kadrovske strukture' ne pa samo številčnega Povečanja delavcev. Pri tem Pa naj se poslužujejo raznih oblik pridobivanja strokov-“J1 kadrov kot npr. izobra-zevanja v podjetju in izven Podjetja.
3.	Organizacije ZP morajo Pbanju obratnih sredstev Ukazovati vso pozornost.
DS ZP meni, da naj se organizacije poslužujejo v politiki najemanja kreditov bolj dolgoročnih kot kratkoročnih kreditov.
4.	ISKRA — COMMERCE in pa vse tiste organizacije ZP, ki same poslujejo na tržišču, naj pokrenejo vse potrebno za zmanjšanje terjatev, ker so te znatno porasle. To nam bo zlasti omogočilo boljšo likvidnost, katera bo pripomogla k zmanjšanju nepotrebnih zalog na eni strani, na drugi pa k boijši oskrbi z materialom, ki je nujno potreben za proizvodnjo.
5.	Organizacije ZP morajo podvzeti vse mere za zmanjšanje uvoza, zlasti iz zapad-nih držav.
DS ZP zlasti priporoča ISKRA — COMMERCU in njegovi Nabavni organizaciji, da usmeri vse napore k zmanjšanju uvoza iz zapad-nih držav, in preorientacrji na vzhodne države in nabavo na domačem tržišču.
6.	Pri investicijah se ugotavlja, da se veliko premalo vlaga v družbeni standard. Prav tako je tudi že tako majhna planirana sredstva ne realizirajo.
DS ZP priporoča vsem organizacijam, da tem investicijam izkažejo več pozornosti in namenijo za to dejavnost sredstva, razumljivo, v skladu z ekonomsko sposobnostjo posameznih organizacij ZP.
7.	DS ZP zadolži strokovne službe ZP, da v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami ZP, ISKRA — COMMERCES/! in Zavodom za avtomatizacijo, izdelajo odgovarjajočo analizo za proizvodnjo, usmerjeno na elektronsko področje.
8.	DS ZP naroča vsem delavskim svetom organizacij ZP, da razpravljajo o sklepih DS ZP, ki jih je sprejel ob priliki obravnave poročila o poslovanju ZP ISKRA v I. polletju 1970 in so označeni v teh sklepih pod točko 21).
0 DS ZP sprejema predlog osnovnih smernic poslovne politike ZP ISKRA v letu 1971 z dne 4. 9. 1970 kot cilj za nadaljnr razvoj ZP ISKRA, pri čemer daje DS ZP zlasti poudarek, da vse naše organizacije ZP zlasti skrbijo, da svoje poslovne aranžmaje v redu izpolnjujejo, polagajo čimvečjo pozornost dobavnim rokom, kvaliteti in zmanjšanju poslovnih stroškov.
Organizacije ZP na podlagi teh smernic izdelajo svoje gospodarske plane, katere morajo do konca meseca decembra 1970 dostaviti strokovnim službam ZP zaradi sestave gospodarskega plana ZP.
Strokovne službe ZP pa morajo do konca meseca januarja 1971 predložiti organom upravljanja ZP gospodarski plan v obravnavo in sklepanje.
0 DS ZP sprejema poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP z dne 18. 6. 1970 in dodatek k poročilu o delu odbora za poslovno politiko ZP z dne 25. 9. 1970 v predloženi obliki in nanj nima pripomb.
0 DS ZP sprejema poročilo. o poslovanju Tovarne orodja v Ljubljani v mesecih januar, februar, marec in april 1970 z dne 22. 6. 1970 ter poročilo o 6 mesečnem poslovanju Tovarne orodja v Ljubljani z ugotovitvijo, da je finančni rezultat pozitiven in da se izvaja predvideni sanacijski načrt za to tovarno.
0 DS ZP sprejema letno poročilo za leto 1969 o izva-
(Nadaljevanje s 3. strani govim vodstvom. »Za izdelke ISKRE ne skrbi,« je dejal — »saj smo z vašimi vseskozi odlično sodelovali. Usmerniki delajo brezhibno., kar pa zadeva ozvočenje lahko menda sami ocenite njegovo kvaliteto. Bolj me težijo druge reči, saj smo malone vso električno opremo nabavili iz tujine in jo potem sami sestavljali in povezovalk Sicer pa je z nami pred-
janju odnosno zaključku generalne rekonstrukcije glasom Aneksa III. Istočasno pa potrjuje tudi znižanje cene stroja iz generalnega remonta na 20 milijonov din.
0 DS ZP glede izgradnje poslovne stavbe združenega podjetja ISKRA v Ljubljani sprejme sledeča stališča in sklepe:
1.	sprejema in odobrava pobudo za izgradnjo poslovnega centra združenega podjetja ISKRA v skupni poslovni stavbi v Ljubljani;
2.	ugotavlja, da je za povečanje učinkovitosti poslovanja celotnega združenega podjetja nujno, da v skupni poslovni stavbi ZP ISKRA v Ljubljani dobijo svojo skupno lokacijo službe ISKRA — COMMERCE, strokovne službe ZP, po potrebi pa tudi druge organizacije ZP ISKRA;
3.	pooblašča se ISKRA — COMMERCE, da v imenu
stavnik »Grouppementa« gospod Hoffmanu, ki je spričo rekordnega časa pri sestavi kompozicije malce skeptičen.«
Naša dva inženirja, tovariša šef in Macanovič, sta bila povsem mirna, vendar ne povsem brezskrbna, saj sta tudi onadva polagala v imenu podjetja izpit v pravcati mednarodni konkurenci.
Proti Novski in Slavonskemu brodu in še naprej pro-
ZP ISKRA izdela predlog tehnične (rešitve in finančne konstrukcije, da vodi razgovore z butičnimi organizacijami in po potrebi z drugimi institucijami za realizacijo tega projekta, katerega naj predloži v obravnavo in potrditev DS ZP.
0 DS ZP imenuje v komisijo za izume in tehnične izboljšave pri DS ZP namesto tov. ing. Sergeja Gradnika — iz Tovarne električnih in merilnih instrumentov, Oto-če, ki je mnogokrat službeno odsoten, novega člana komisije, in sicer tov. Janeza Erčulja — iz iste tovarne.
• DS ZP nalaga vodstvu ZP, da do naslednje seje DS ZP:
1.	izdela program zasedanj DS ZP za to mandatno obdobje,
2.	pripravi poročilo o ne-izvršenih sklepih DS ZP iz pretekle in sedanje mandatne dobe.
ti Rumi se je kazalec na merilcu hitrosti znova približal »zvočnemu zidu«, ki velja za jugoslovanske železnice.
Približevali smo se končnemu cilju — Beogradu. Vlak je očitno dobro prestal preizkusno vožnjo, vprašanje pa je, ali se mu bo posrečilo premagati obstoječi hitrostni rekord.
Beograd!1 Kompozicija je. zmanjšala hitrost na predpisano mero in se elegantno zmuznila skozi predmestja do glavne postaje.
Velika postajna ura je kazala točno 13.10. Stari, preizkušeni veteran ŽTP tovariš Vuče nič je potegnil iz žepa že precej obrabljeno »Švicarko«, z očitnim namenom, da bi preveril točnost postajne ure. »Takole je, tovariši«, je dejal modro in prevdarno, progo smo prevozili v štirih urah in desetih minutah. Neuradno proglašam v imenu ŽTP, da smo izboljšali obstoječi hitrostni rekord na tej relaciji za 10 minut. Kdor je bil že kdaj na železnici m se spozna na promet, že ve kaj to pomeni«.
»Dobro je bilo«, sta se oddahnila inženirja iz »Goše«.
»Wunderbar« (čudovito), je dejal tudi gospod Hoffmann. »Ich gratuliere (čestitam)!«
Iskraši pa niso rekli ničesar. Saj še za druge, bolj komplicirane stvari ni moč dobiti pohvale in priznanja. Vzlic temu. pa jima je bilo prijetno pri srcu ob zvokih glasbe, ki se je razlivala iz kompozicije proti postaji.
M.	Ljubič
Usoda poklicev
Po sodbi strokovnjakov bo moral v naslednjih 10 letih v industrijskih deželah Evrope vsaj vsaki deseti zaposleni spremeniti sedanjo stroko. Največje »migracije«, oziroma prekvalifikacije pričakujejo v obrti, tekstilni in kožni industriji, črni metalurgiji in rudarstvu. Najekspanzivncjši sektorji bodo tisti, ki so v zvezi z organizacijo dela. z upravljanjem in storitvami. Stoletje avtomatizacije bo prav tako vplivalo na tempo in strukturo teh sprememb.
V	nekaterih deželah že na veliko raziskujejo, kako bo vse to izgledalo. Za sedaj so najažurnejši inštituti v Zah. Nemčiji, katerih analize kažejo, da bo moralo do 1980. leta spremeniti svoje delovno mesta prek 11 mili-jonovo ljudi (44%), čeravno ne v vsakem primeru tudi poklic.
V	zvezi s tem je zanimivo poročilo Inštituta za delo in profesije, ki govori o tem, da je v ZR Nemčiji vsak drugi delavec spremenil v mladosti izučeni poklic. Ta sprememba ni biia vedno radikalna, upoštevane so tudi prekvalifikacije: n.pr. kovača v poljedelskega mehanika.
Na ta način je od 100 zaposlenih spremenilo stroko ali delovno mesto: 71 kovač, 71 rudar, 66 poljedelcev, 65 pekov, 61 obrtnikov, 61 krojačev, 59 prodajalcev, 54 mesarjev, 51 mehanikov, 50 ključavničarjev, 49 frizerjev, 49 vrtnarjev, 40 kovinostrugarjev, 40 tesarjev, 35 električarjev, 31 zidarjev in 29 pleskarjev.
■ ■■■BaBHMaHHHHHMaHBaHBaBMatBMMMB ■■■■■■■■■■■■!
S »Šumadija-ekspresom« od Zagreba do Beograda

Moja hoja na Triglav
(Zgodovinski zapis)
Richard III (?): Kraljestvo za konja!
Jaz (27. 9. 70 ob 16.00): Jurja za en piri * V
Popolnoma prostovoljno sem se že pred dvema letoma na pritisk žene in družinskega sveta zaklel, da bom nekega zgodovinskega dne osvojil naš naj višji hrib Triglav. Veste, to stalno posedanje enkrat za pisalno mizo in drugič za obloženo kuhinjsko mizo, pa spet ležanje na kavču in nato v zakonski po. postelji, vse to ne prinese nobenega pravega razmiga-nja telesa in globokega vdihavanja svežega zraka, kar naj bi krepilo telo in duha, ter ohranjalo življensko prožnost — je ugotovil »svet« — zato sem resno pričel s treningi. In moje stalne izgovore, da še nisem pripravljen za vrhunski vzpon, je prekinilo obvestilo v Glasilu Iskra-in korajžno sem se poln dvomov odločil in prijavil kompletno družino za Iskrški pohod na TRIGLAV.
Dan »X« je bila sobota 26.
9.	1970., čas 6.50, kraj odhoda z avtobusi: Glavni vhod v Elektromehaniko, Vseh pri. javljenceiv 230 (iž Kranja okoli 80).
V soboto, točno ob določenem času nas je nepregledna množica 80 junakov in junakinj — od naj mlajših do najstarejših, večina pa moških — čakalo na avtobuse. Kljub enourni zamudi so kranjskim možem in fantom zažarele oči, ko so se na dvorišču pred tovarno ustavili prvi avtobusi, polnih mladih planink, ki so zvedavo gledale, kakšne so od blizu takele gorenjske trme. Zasedli smo četrti in peti avtobus ter se ob prekrasnem vremenu odpeljali na Gorenjsko. Marijan Kralj, glavni organizator pohoda in pa Simon Primožič, predsednik Planinskega društva Iskra, sta nam navdušena z ganljivimi besedami pojasnila usodnost naše odločitve, ter njeno pomembnost za zgodovino slovenskega naroda. Dobili smo še vsak zavitek keksov in kupon za malico v Vodnikovem domu na Velem polju in že smo odhiteli drug za drugim v klanec, da bi se ja čmiprej prijetno upehali, kajti pred nami je bila »cesta dolga 5 ur«. Jaz
sem se držal pravila, da se »počasi daleč pride«, zato nisem preveč hitel, pri tem sem pa še precej gledal okoli sebe, kar mc je stalo, da sem za malico dobil menda že tretjič zalite makarone, življenje je bogato le takrat, kadar doživljaš kaj nevsakdanjega, kadar se pehaš ob potu svojega obraza, enak med enakimi, z istim oiljem pred seboj. To isto si je gotovo dejal tudi naš generalni direktor, ko se je oprtan s težkim nahrbtnikom potil navkreber proti Planiki, domu pod Triglavom. Tam nas je deloma prespalo 100 udeležencev, nekaj več kot 100 pa je deloma prespalo na Kredarici. Deloma prespalo sem dejal zato, ker je bilo nekaj takih, ki so noč razdelili na faze petja, pitja in klicanje Urha. Tudi v Planiki je bilo veselo, saj je bila še pred nevihto polna prijetnih maliganskih hlapov, pesmi in čudovitega cigaretnega dima, ki ni uhajal samo v pljuča in jih polnil s prijetnim občutjem domačih zakajenih pisarn, temveč tudi v nos, oči in grlo. Če bi takrat vedel, da bom moral napisati nekaj o našem pohodu na Triglav, bi vsekakor beležil vsebino neštetih »požlahtnje-nih« ljudskih pesmic, od tiste, ki poje o dervicah in pre-sicah, pa spet: ... trinajsti bil jc Juda Iškarjot, dvanajst je b'lo apostolov, enajst fuz-balistov...
Iz temne, mokre in vetrovne noči se je rodilo prekrasno nedeljsko jutro, ki je kar samo terjalo (nam je pa to svetoval Jaka), da smo se še pred zajtrkom Uršiči, Vehovci in Slavci podali v boj za zadnjih 500 m višine. Nahrbtnike smo pustili kar v koči, zato sem se jaz kar korajžno in veselo počasi podal v stene. Veter me je prijetno hladil, dokler nisem dospel bolj na piano, takrat pa me je ob pogledu na »zajle«, strme stene navzgor in navzdol, po celem telesu spreletel občutek skrajne tesnobe. še tisto malo poguma, ki mi je ostal do vrha Malega Triglava je splahnel, ko se je pred menoj pojavila stena Velikega Triglava in ozek prehod k njej. Imel sem strašansko slab občutek v želodcu ... ko je mimo prav flegma, skoraj z rokami v žepu, prišel šimen, opa-
zil mojo stisko, mi dal moralno podporo, da to vse skupaj nič ni in naj ga ne ser-jem, in že sem bil v steni ter kmalu nato končno na vrhu. Moram priznati, da sem se sam sebi zdel upravičeno važnega, čeprav me je sin okregal, kje da hodim, da me že več kot pol ure čaka, da je mami že zdavnaj prišla na vrh itd.
Fantje, ki so še sinoči v domu veselo prepevali steklenici na čast junaško pesem »Nek se valja, nek se valja ...« so prav tedaj z oprano ubranimi glasovi prepevali Triglavu na čast v brezoblač-no in sončno nebo. čudoviti so občutki na vrhu Triglava,
Planinci
(Nadaljevanje s 5. strani)
jih ta dan ni bilo malo. Vlečnice so bile obremenjene skoraj tako, kot pri nas sredi sezone npr. v Kranjski gori.
Kar težko smo šli mimo tako vabljive smuke sredi avgustovske vročine. Toda naš namen je bil drugačen. Po precej dolgi zasneženi poti smo končno le- prišli do stene samega vrha, kjer se je začelo pravo plezanje. Odložili smo odvečno prtljago in počakali, da smo prišli na vrsto za vstop v steno. S pomočjo železnih vrvi in klinov smo se varno vzpenjali. Ta del poti bi lahko nekoliko primerjali z vzponom s Kredarice na vrh Triglava, samo da je pot na Dachstein še bolj strma in nevarna, seveda če ne bi bila tako zavarovana.
Počasi premikajoče se kolone moških, žensk v krilih, otrok, starih, mladih, domačinov in tujcev se ni dalo prehitevati. Na vsaki večji polički smo se morali umakniti s poti tistim, ki so se že spuščali z vrha. Zato smo imeli dovolj časa ogledati si Gosaussen, to so čudovita modro-zelena jezerca na višini kakih 2700 m. V slabi uri takega plezanja smo prišli na vrh, kjer nas je pozdravila množica planincev, zbranih okrog velikega železnega križa. Medtem se je zoblačilo in žal nismo imeli najlepšega razgleda. Vpisali smo se ! knjigo obiskov.
posebno pa biti prvič in to bolj sem bil žejen, nakar se v takem vremenu, kakršnega je rodil zgodovinski izrek, ki je do te nedelje doživel redko sem ga navedel v začetku pi-kateri planinec. Vidim, da je • sanja . . . tov. Kralj pač mislil na vse, V našem domu v Trenti tudi na vreme in uredil kot smo bili postreženi z zeljem je treba! Sicer bodo govorile in klobaso, kar se je vse ze-fotografije in sami presodite, lo prileglo, na pivo smo pa in lahko vam jc žal, da niste morali v nasproti stoječi ho-bili z nami. Na vrhu je pro- tel.
štora še in še, zato drugo Po podatkih, ki jih imam I leto brez skrbi v kolono, pa iz prve roke (M. Kralj) so če bo prijavljencev še več vsi udeleženci pohoda Iskr-kot letos.	ških planincev v nedeljo bili
Strah je bil premagan in "a vrhu Triglava, in lahko spuščal sem se, sicer počasi štejemo to našo odpravo za in preudarno,-pa tudi mirno er>° d° sedaJ naJb°1J ™asov-in brez treme, kot že izkušen ni^ odprav na Triglav. Ra-planinec	zen ene zvltc n°Se in cnega
Vse se jc kopalo v čudovi- pokvarjenega želodca, menda tem soncu, ko smo se pomi- diugih težav udeleženci ni-kali proti Doliču in Tržaški sm0 imeh (>n mojega strahu, koči. Kar žal nam je bilo, ki ga priznam, in strahu ti-da se končuje prekrasni izlet S~J* le£a nj' priznajo), po čudovitem raju okoli Tri-	vsega naj lepše pa je bi-
glava. Ne vem, če bom pra- *? to* j*a smo si bili ves čas vilno zapisal, toda »mula ter. drug drugemu iskreni prija-ra« ali italijansko mulovod-	m tovariši, kar želim,
ska pot, ki vodi iz Trente c,a bl Sl oslah se za naPrei-na Dolič, me je skoraj du- v’	?redi te naše I*>
ševno in fizično uničila, pa trosniske družbe, polne iz-ne samo mene, vse naokoli Pusmh plinov, bančnih kre-je četrto uro hoda vedno na-	m »fovšarije«.
vzdol in navzdol komaj še Vsem skupaj za vse iskre-krevsalo in niso bili redki, na. bvala ln kmalu spet na-ki so si hladili razbolele pr- sv[denjc v gorah, ste in stopala v mrzli vodi	tgor Slavec
v vznožju najlepših gora, kar Uredništvu je bilo sporo-jih premore slovenski svet, čeno, da so bila v koči na na koncu Zadnjice. Žejen in Doliču najdena očala in de-izmučen po 9 urni hoji sem narnica. Oboje je moč dobiti si silno zaželel mrzlega piva; pri M. Kralju, Ljubljana Main več sem mislil na pivo, sarykova 15.
ZZA na Dachsieinu
najprej nekoliko odpočili in ! odžejali, nato pa vrnili v Austria-Hütte. Po kosilu smo ob dobri kapljici in prijetnem kramljanju na prostem preživeli lepo sobotno popoldne. Spat smo šli zgodaj in se tudi bolje naspali kot prvo noč. Naslednji dan je bil čudovit. Vrhovi skupine Dachstein so se kopali v jutranjem soncu. Smučarji so hiteli na smučišča, mi pa smo morali domov. Večina od nas si je želela, da bi vsaj enkrat prišla smučat na Dachstein. Domov nismo preveč hiteli. Med potjo smo se večkrat ustavili in si ogledali naravo ter lepe planinske domove. Kosilo, ki je bilo sestavljeno iz ostankov raznih dobrot iz vseh nahrbtnikov, smo med potjo priredili kar na prostem. Zaključni postanek smo imeli v Naklem. Domov smo se vrnili čili in zdravi ter obogateni za lepa doživetja.
KA
ta»«::»«»«»!
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj,
mdustrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — CM* govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopf ; sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Ktnnb Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Poskrbeli smo tudi za skupinski posnetek. Nato je sledil planinski krst tistih, ki so dosegli višinski rekord. Vsak planinec je verjetno že kdaj doživel tak krst in ve, da ni najbolj prijetno biti tepen s težko vrvjo. Tudi naši rekorderji so se tega ustrašili, a neusmiljeni Jule jim ni prizanesel. Poleg tega so morali v koči poskrbeti za dobro kapljico.
Od vrha smo se poslovili z željo, da bi se še kdaj vrnili. Hoja navzdol je bila zaradi množice planincev res polževa. Kar naprej je bilo treba nekoga čakati. Končno smo le sipustili železno vrv in se drsali po snegu tja do žičnice. V enem od naših nahrbtnikov' nas je čakala steklenica črnega. Spet star planinski običaj — dobro turo je treba zaliti. Vodja odprave nam tega ni branil, ker smo bili takorekoč že na ravnem, poleg tega pa je en liter deljeno ha petnajst zelo malo. Odločili smo se, da se bomo spustili navzdol z žičnico in se še isti dan vrnili domov, čeprav smo imeli predviden povratek v nedeljo. Trije so šli v dolino peš, ostali z žičnico. Za pet minut vožnje in 1000 m višinske razlike smo plačali po 40 šilingov. Ni nam bilo žal, saj smo vedeli, da ne bomo imeli vnetih mišic na nogah. Iz solidarnosti do ostalih, da bi se vsaj drugo noč pošteno naspali, se je šest tovarišev takoj odpravilo domov. Ostali smo se