ir ir
MOSCAHSKA
sroiPiNiogf
GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-P O LJ E
LETO III.
JULIJ AVGUST 1962
Z zadnjega plenuma Občinskega odbora SZDL Ljubljana - Moste - Polje
Vso pozornost kmetijstvu in gozdarstvu
Kmetijstvo in gozdarstvo sta v naši občini eno od važnih gospodarskih področij. Na eni strani lahko z ekonomsko-političncga gledišča ugotavljamo, da so dosedanji načrti glede večje proizvod-hje in hitrejše preobrazbe naše vasi že toliko realizirani, da postajajo zakonito faktor razvoja, na drugi strani pa moramo ugotoviti. da razvoj v kmetijstvu in gozdarstvu še ni tako daleč, da bi l>il odvisen samo od notranjih sil mladih kolektivov — tu gre nam-r®č preko ustvarjanja in širjenja prostora in modernejšega načina gospodarjenja za nove proizvodne odnose in druge socialistične oblike na naši vasi v vsej širini in globini stvari. In o kompleksu teh vprašanj glede na spocifične pogoje v kmetijsko-gozdarskih prc-dclih naše občine je bilo predvsem govora na plenumu našega občinskega odbora SZDL 17. 7. t. 1. Iz obširnega poročila tov. Jožeta Cvetkoviča in iz živega razgovora ob njem povzemamo nekatera bistvena dejstva, probleme, misli in naloge.
Najširšim množicam SZDL, še “Sti na kmetijskih področjih, bUi jasno, da naš delovni HenT nirna perspektive v klasičnih načinu proizvodnje na majh-m gospodarskih enotah, kjer je svni v^Psih vzdrževal sebe in f,.. . družino v obliki naturalne ‘podnje. Danes tudi delovne-s ‘metu to več ne zadošča in prjjjlemembo socialne strukture v že t infkvcov-proizvajalcev smo ierri k° naPrcdovali, da pričaku-ko ^ niega specializirano veli-. blagovno proizvodnjo, od
»'meta:
Proizvajavca pa proizvodna
stvu naše občine. Ta bo s smotrnimi investicijami in sistematičnimi konkretnimi programi lahko v razvoju našega družbenega kmetijstva in gospodarstva mnogo pripomogla k hitrejšemu in vsebinsko bogatejšemu razvoju naše vasi nasploh.
Pri tem je šlo do sedaj predvsem za organizacijo kmetijskih zadrug in posestev — dosedanje ekonomije in posestva so se združila z Agrokombinatom in tu že nastajajo močnejše in specializirane proizvodne enote (od n. pr.
160 krav na začetku smo dosegli letos že preko 1000 glav goveje živine. To je sicer bila tudi velika investicija, a se že obrača: živino sedaj lahko že izvažamo; celotna proizvodnja Agrokombinata pa se je dvignila za 25 % in so načrt presegli za 14—15 %). Tudi zadruge so se združile in nastopajo sorazmerno močni specializirani obrati zelenjave in sadja, v razpravi pa je še obrat za predelavo.
Sedaj pa je treba te nove koncepte in programe utrjevati. To je zahtevnejše delo, ker zahteva tako ekonomske, politične, organizacijske in sociološke analize, vztrajnosti in stalnega delovanja. Utrditi je nove, sodobne proizvodne odnose, utrditi tudi zaupanje individualnih kmečkih proiz-vajavcev v proizvodno sodelovanje.
KOOPERACIJA V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU
V kmetijstvu in gozdarstvu smo rabili mnogo več časa kot v gospodarstvu, da smo razčistili, kaj pravzaprav je kooperacija. Gre namreč za družbenopolitični in
St. 7-8
proizvodni odnos, ki zahteva dokaj močne osnove tako v kadrih kot v organizacijskih in materialnih izhodiščih družbenih obratov. Gre pa tudi za specifično drobno, a sorazmerno dobro organizirana individualna gospodarstva, ki so pogojena z zgodovinskim razvojem našega kmeta predvsem v buržoaznem obdobju. Zato so zadruge do sedaj uspevale zlasti s kontrahiranjem (posestva niti tu ne) in prav tu je sedaj naša naloga: najti na teh osnovah in našim prilikam primerno obliko in način proizvodnega sodelovanja z našimi kmeti v težnji za večjo in specializirano proizvodnjo. V to nas vodi premajhna družbena površina. Hkrati pa lahko resno računamo s temi blagovnimi fondi kot z reprodukcijskim materialom za naše družbene obrate v proizvodnji, predelavi in tudi trgovini. Na ta način tudi rešujemo kar največ socialnih problemov. V kooperaciji s kmeti kaže torej iti na zagotovitev večjih blagovnih fondov in — za sedaj — ne na delitev dohodka po vloženem delu.
Na ta način bomo lahko mlečno proizvodnjo pri individualnih pro-izvajavcih postopoma docela opustili in ob splošni modernizaciji kmetijstva lahko smotrno vodili tudi politiko cen. (Agrokombinat stoji namreč še danes pred vprašanjem cene za mleko — pri litru ima še vedno 4 dinarje izgube!)
(Nadalj. na 5. strani)
^Govanje z večjinu blagovnimi
godb
>n nc samo formalnih po-njih Pridelovanju. Pri doseda-drii-iK 0 ha obdelovalnih površin Poli' ,ne Proizvodnje in pri okoli Produ6 mii‘jarde letnega bruto obstU- .	^ sedaj ne more
ra2vOJ.ati več vprašanje, ali naj r*ad»r naših kmetijskih obratov Vec Jujemo ali zaključimo, tem-do ^as ^ dejstva nujno vodijo »roba K!Jutka: družbene obrate je jiti .dograditi, popolnoma osvo-ekonr>r^ložki Proces, poslovanje tl, (j, ""zirati in prostore poveča-stavfi. odo čimbolj izkoriščene za-Tr/ n° Proizvodne zmogljivosti.
tivrd „ jdvldeva tudi naš perspek-°bdohi\: d° konca petletnega bon: Ja .na) bi se površine v druž-25% Proizvodnji povečale za okoli cije gozdarstvu preko koopera-bi sj,; ,Ve^i. bruto produkt pa naj jard Hik lgnil n« okoli 3,700 mili-st°Palo arjev- Soveda bodo tu na-Putni sl(T^e težave; tudi tre-hečati'	. nas ne smejo prese-
srtieri in'o v dobri niti v slabi Zgoraj <MJa ugotavljamo, da je varja _ gonjene realizacije ust-•»aVcov 5“U kmetijskih proizvajalo Povprečjem mesečnega ^6 tisoč aeRa dohodka od 23 do Primer1„,, nrjev, kar pomeni v 'skirn v» s Predlanskim in lan-P<wr6č'jem dvig za 10-17 % nar^b ekonomskih eno-bost doUhi 1 »° Potrjuje pravil-PPUtlke in teženj v kmetij-
Polletno gibanje gospodarstva v naši občini
Analiza gibanja gospodarstva v 1. polovici t. 1. kaže, da smo obdržali dinamiko porasta proizvodnje preteklih let, saj smo v primerjavi z lanskim letom uresničili v družbenem sektorju 50,8 % letnega družbenega načrta v celotnem dohodku in je ta uspeh večji za 16 % od lanskega. Od tega se .je povečala industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom za 18,1 %, delovna sila pa je narasla za 6,1 % in torej cenimo povečanje proizvodnje za okoli 11 %!
Značilno za to obdobje je predvsem troje:
1.	iskanje stimulativnejših oblik za povečanje proizvodnje in produktivnost dela,
2.	zmanjšanje investicijskih vlaganj, predvsem v neproizvodne namene in
3. povečanje izvoza.
Proizvodnja je v stalnem porastu in je dosegla v 1. polovici t. 1. 53,19% na načrta kljub nihanju, ki je nastajalo zaradi nepravočasne in sunkovite dobave reprodukcijskega materiala, pomanjkanju obratnih sredstev za povečanje proizvodnje, preusmeritvi za potrebe uvozil itn.
Investicije so se v primerjavi z lanskim letom znižale za 16 % in gre to predvsem na račun omejitev gradnje novih objektov, kar je izraz splošnih naporov v šted-nji družbenih sredstev. Večino sredstev smo porabili za novo strojno opremo in nadomestitve.
Izvoz se je povečal v primer-
javi z istim razdobjem lani za 50 odstotkov. Letos je bil izvršen tudi rebalans načrta za izvdz — povečal se je za 22,4 %, a je tako povečani presežen za 2,4 %.
Tudi obratna sredstva v industrijskih podjetjih so porasla za 11,4 %. Denarni zavodi so v zadnjem času pokazali gibčnejšo politiko kreditiranja in so vse pereče probleme reševali hitro in zadovoljivo; to velja predvsem za komunalno banko v Ljubljani in njeno podružnico v Mostah. Pri presoji problematike obratnih sredstev pa je pomembno tudi stanje vnovčene realizacije kot novega elementa pri ugotavljanju formiranja in
delitve celotnega dohodka. V industrijskih gospodarskih organizacijah kot glavnih pokazovavcih gibanja vnovčene realizacije je ta za 13,6 % manjša od fakturirane. To stanje nam ponazarja saldo upnikov in dolžnikov, ki izkazuje porast terjatev nasproti kupcem za 12,5 %, saldo dobaviteljev pa je padel za 0,6 % v primerjavi z lanskim letom. Večji porast salda dolžnikov izkazujejo Indos, Emona, Crevarna, Žima itd.; poleg ostalega ga je povzročil tudi ciklus serijske proizvodnje v Indo-su in prodaja preko posrednikov (izvoz). Na sploh se ugotavlja, da je realizacija vplačil ugodnejša kot v preteklem letu in je to pripisati delno novim predpisom kot tudi boljši organizaciji in evidenci izterjevalne službe.
Nadaljnji faktor pri presoji obratnih sredstev so primerjave z lanskim letom v gibanju prometnega davka, družbene obveznosti in formiranje čistega dohodka. Prometni davek je porastel za 2,7 %, družbene obveznosti za 3,8 % in čisti dohodek za 10,4 %. Najob-čutneje je porastel čisti dohodek v (Nadalj. na 2. strani)
2 • moSCanska skupnost
Polletno gibanje gospodarstva
(Nadalj. s 1. strani)
Emoni, kljub temu, da so prav v tem podjetju najbolj porasle družbene obveznosti. Zanimivo je, da izkazuje večji porast čistega dohodka tudi Kolinska tovarna, kar je izredno za živilsko stroko; pripisati ga je avtomatizaciji tovarne in dobri tehnološki in komercialni organizaciji. Občuten padec pa izkazuje tovarna kleja, Teol-oljar-na, Izolirka, Crevarna, Totra in Zima Pri prvi gre znižanje predvsem na račun uvedbe novega prometnega davka, pri ostalih pa zlasti za amortizirane obrate in je njih razvoj odvisen od novih investicij.
Po posameznih panogah gospodarstva so bili v 1. polletju doseženi naslednji uspehi:
KI. p. 62 Rl. p. 62 plan 1962 R 1. p. 61
Industrija	51,4	118,1
Kmetijstvo	47,3	95,2
Promet	56,3	156,3
Gradbeništvo	44,1	91,3
Trgovina	59,9	194,3
Gostinstvo	59,3	116,1
Obrt	51,9	118,7
Komunala	48,9	117,2
Skup. druž. sred.	59,8	116,9
Razen v gradbeništvu so ti rezultati v vseh panogah gospodarstva zelo ugodni in lahko ugotovimo, da je na relativno ugodno dinamiko vplival predvsem stalni porast industrijske proizvodnje, industrija je v 1. poletju t. 1. presegla celotni dohodek v primerjavi z lanskim letom za 16,1 %, načrt za letošnje leto pa za 1,4 %. Fizični obseg proizvodnje je bil v primerjavi z letom 1961 presežen za 15,5%, načrt za 1. 1962 pa za 3,19%.
Načrta celotnega dohodka in fizičnega obsega proizvodnje niso realizirale Kemična tovarna in papirnica Vevče (letni remonti in težave z nabavo surovin, predvsem žveplena kislina in celuloza), Mineral, Izolirka in Crevarna (sezonski zračaj proizvodnje) in Arbo, Totra, Zima in še nekatera podjetja — zaradi nadaljnjih sprememb asortimenta, s čimer so močno presegli količinsko ali finančno realizacijo. Večina teh podjetij pa je že v juliju izravnala ali celo presegla planske naloge.
KMETIJSKA PROIZVODNJA v
družbenem sektorju je v 1. polletju uravnavala svojo dejavnost v skladu z družbenim načrtom občine in proizvodnimi načrti družbenih kmetijskih organizacij.
V	rastlinski proizvodnji v tem obdobju niso realizirali načrta, ker dozori večina pridelkov šele v 2. polovici leta. Agrokombinat ima zasejane vse površine po načrtu, kmetijska zadruga pa je razširila vrtnarski obrat s 16 ha v 1. 1961 na 40 ha v letošnjem letu. Površine so zasejane in zasajene po finančno-proizvodnem načrtu, ki predvideva proizvodnjo 1193 ton raznih povrtnin proti 171 tonam v preteklem letu! V sadjarstvu pa so nadaljevali s širjenjem plantažnih nasadov v Vinjah in Senožetih (jablane, hruške in črni ribez).
V	živalski proizvodnji je porasla proizvodnja mleka na obratih Zadobrova in Dolsko v primerjavi z lanskim letom za 20—30 %, vsi obrati Agrokombinata pa so dosegli 112%-no proizvodnjo mleka. Perutninarska farma v Zalogu ni realizirala polletnega načrta dosegla je le 87,6 %. Vzroki so v pomanjkanju valilnih jajc, močnih krmil in kokcidiostatov in je
bil zato manjši prirast in večji procent poginov. Farmi bekonov v Ihanu in baby beefa v Crnelem sta dosegli proizvodni program: prva s 102, druga pa z 99 %. Tovarna močnih krmil je prodala 32 % celotne proizvodnje 1. polletja,^! je znašala 13.428 ton. Investicije v kmetijstvu so v 1. polletju znašale 447,638.130 dinarjev.
Posebno vprašanje predstavlja v kmetijstvu pridobivanje novih zemljišč in kooperacijsko proizvodnjo — o tem pa je govora že na drugem mestu.
V	GRADBENIŠTVU je dosežen polletni načrt le s 44,1 %, kar je pripisati zakasneli gradbeni sezoni, manjšemu vlaganju in angažiranju vseh večjih gradbenih podjetij (ki imajo v naši občini svoje obrate) pri gradnji podvoza. Edino podjetje s sedežem v naši občini Železniško gradbeno podjetje, je načrt celotnega dohodka preseglo za 13 %.
V	PROMETU smo presegli načrt s 56,2%. Le pri SAP-TURISTU je bil zaradi slabega vremena in povišanja cen gostinskih uslug uspeh slabši od pričakovanega. Glo-bus-Špedicija in Javna skladišča pa sta načrt celotnega dohodka presegla; s 1. VII. t. 1. sta se obe podjetji združili z Intertransom v novo podjetje — o tem tudi pišemo v našem listu na drugem mestu.
V	TRGOVINI je promet in celotni dohodek v i. polletju le malo porasel v primerjavi z lanskim letom (načrt je realiziran s 50,9 %). Potrošniki so namreč čakali novih cen, ki šo se morale znižati na lansko raven in se zato niso zalagali oz. kupovali artiklov trajne vrednosti.
V	GOSTINSTVU je celotni dohodek narastel v 1. polletju letos v primerjavi z lanskim letom za 16,1 %, načrt pa presežen za 0,3 %. Glede na znano situacijo v 1. polletju je rezultat kar zadovoljiv.
OBRTNA podjetja so v 1. polletju presegla načrt — razen onih, ki imajo status obrtno-gradbenih podjetij; pri njih pa moramo upoštevati letošnjo slabšo gradbeno sezono’ v prvih šestih mesecih. Najbolj je porasla realizacija v podjetju Ellux, ki je letni načrt že izpolnilo, v primerjavi s 1. polletjem lam pa preseglo s 500 %.
V	KOMUNALNI DEJAVNOSTI
načrt ni bil dosežen (48,9 %) vendar tudi bistvenih problemov ni!
Polletni (korigirani) načrt izvoza je presežen za 52,4 % in je usmerjen — razen malenkosti v Poljsko — ves v države s trdno valuto. Pod planom so le Saturnus, Izolirka, Mineral, Zima in papirnica Vevče, vendar je tudi v večini teh podjetij upati na uspešen zaključek poslovnega leta.
Zaradi omejenih gospodarskih investicij polletni načrt ni izpolnjen in tudi verjetno tudi letpi ne bo, čeprav so običajno investicije v 1. polletju manjše. Potreben pa je maksimalni napor za realizacijo investicijskih vlaganj v gospodarskih organizacijah, katerih proizvodnja je vključena v splošne družbene napore za povečanje izvoza, kot so Saturnus, tovarna Kleja, Emona, papirnica Vevče, Indos, Kemična tovarna in druge. Letos bomo začeli tudi z investicijsko gradnjo kombinata Žito in toplarne ter pripravili vse za novo proizvodnjo kemične tovar"'\
Po podatkih statistične službe Obl.O Ljubljana-Moste-Polje so v vseh gospodarskih panogah naše
va	Iva a
v naši občini
občine porasli povprečni osebni dohodki in se giblje povišanje od 0,5—22,9 %. Podoba pa ni dokončna, saj bodo obračuni po novih merilih ponekod še bistveno vplivali na povprečje osebnega dohodka v 2. polovici leta. To povečanje je v skladu s povečano produktivnostjo in v večini primerov tudi z določili o notranji delitvi dohodka; vsekakor pa je prišlo v 1. polletju letošnjega leta do vsklajevanja povprečij osebnega dohodka med panogami.
V primerjavi z letom 1961 se je znatno znižalo število zaposlenih z najnižjimi in na j višjimi povprečnimi osebnimi dohodki in je v razponih opaziti vsklajevanje višine notranjih razmerij.
Gospodarske organizacije so to-
rej na sploh izpolnile načrt za 1-polletje nad pričakovanjem. Ce pa vključimo v te ugotovitve že julijsko proizvodnjo, lahko ugotovimo, da smo načrt presegli za 3,1 odstotek proti 1. polletju 1961, ko smo ga presegli z 1,4%. Po predhodnih podatkih in razpravah s kolektivi se tudi v avgustu proizvodnja razvija z istim temporn kot doslej in v skladu z njihovimi operativnimi načrti. Vse to pa nam daje garancijo, da bomo tudi v jesenskih mesecih planske naloge presegli posebno ob dejstvu, da se bodo v zadnjem kvartalu vključile v proizvodnjo nove proizvodne naprave v Saturnusu, Totri, Mineralu itd. Vsi ti uspehi so rezultat naporov delovnih kolektivov in stalne povezave s samouprav-n mi orgair ljudskega odbora m ostalih organizacij in so nam ga^ rancija za še uspešnejši nadaljnji razve j.
Nove maloprodajne cene s 1. julijem
V prometu blaga na debelo in drobno so cene v letu 1962 neenakomerno naraščale. To zviševanje cen je na eni strani negativno vplivalo na celotno gospodarstvo, na drugi strani pa je bil najbolj prizadet potrošnik. Da bi se naš trg stabiliziral, cene pa ustalile, je zvezni državni sekretariat za blagovni promet izdal odredbo o maržah v trgovini na debelo in drobno, ki v njej odreja, da določa maržo v prodaji na drobno upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, za določevanje marž v prometu na debelo pa je pristojen republiški državni sekretariat za blagovni promet.
Na trgovinski zbornici ljubljanskega okraja je bilo več sestankov s predstavniki občin, kjer so podrobno analizirali stanje vseh trgovskih podjetij na drobno na področju mesta. Ugotovili so, da so posamezna trgovska podjetja v letu 1961 kakor tudi v letu 1962 neupravičeno zviševala maloprodajne cene na račun večje razlike v ceni, ki se je sicer odražala tudi v zviševanju osebnih dohodkov, mnogo manj pa v akumulaciji skladov.
Vsa trgovska podjetja so morala pri polletnih inventurah vskla-diti maloprodajne cene industrijskih izdelkov in živil industrijskega izvora fer kmetijskih pridelkov z nivojem ceri decembra 1961 aius au ouqo.m eu auiAOiiJj moa a ejjijzBj nuioaizo ^appud ‘buod BUABqBu ejngiAZ af as aar>[ ‘q!pni
-JB Ud Bp ‘OHB) (JBdOjSOd BUIOJIZO
presegati razlike, ustvarjene v mesecu decembru 1961. Da bi akcija znižanja cen kar najbolje uspela, je v polni meri odgovorna tržna inšpekcija. Prvi kontrolni pregledi so pokazali, da so se cene že znižale na raven cen decembra 1961. Bodoča naloga tržne inšpekcije pa bo, da bo vseskozi spremljala gibanje cen ter na vsako neupravično zviševanje cen kar najostreje reagirala.
2e vsa zadnja leta ugotavljamo, da so potrošniški sveti skoraj popolnoma zamrli. Sedaj je pravi trenutek, da le-ti ponovno
'no zažive, kajti od njih lahko vsi potrošniki mnogo pričakujemo, saj bodo vsakodnevno spremljali problematiko trgovine ter
Če na kratko analiziramo stanje cen na našem tržišču lahko ugotovimo, da so se cene do 1. juliJ3 1962 svobodno formirale — razen pri artiklih, katerim je cena določena; v tem razdobju je večkrat prišlo do neupravičenega zvišanja cen. Z novo odredbo je samovoljno zvišanje cen preprečeno.
Odgovoril bi na članek Zakaj tako?, objavljen v Moščanskt skupnosti št. 6, zakaj in kako J^ prišlo do zvišanja cene zobni Pa' sti Hygia. Trgovsko podjetje Špecerija je 16. 4. 1962 nabavilo zadnjo pošiljko zobne paste Hyga pri proizvajalnem podjetju pa!e nika. Nabavna cena je bila 43 d'>’ prodajna pa 58 din, ali 34,8% n® like v ceni. Toda pošiljka zob^] paste Hygia je kmalu pošla, P1 izvajalno podjetje Galenika Pa 1 trenutno ni imelo na zalogi; za^ je bilo trgovsko podjetje Spp . rija prisiljeno 25. 5. 1962 na'3i'1V,,.. jo preko trgovskega podjetja Me cator. Nabavilo je 300 tub P°,.n dinarjev s prodajno ceno 109 ali 42,80% razlike v ceni. K®.1' so potrošniki takoj reagiran zvišanje cene, jo je podjetje P treh dneh prodaje znažalo ^ prješnjo prodajno ceno t. J-58 din in tako ostalo količino P dalo izpod nabavne cene. minjamo, da v lem primeru ^ činski organ tržne inšpekcije bi mogel ničesar ukreniti, ke1 poslovalnica prodajala po .pja, določeni s strani uprave P°rJ^vo-ki je lahko do 1. julija 1992	^
bodno formirala prodajno cen 0 zobno pasto Hygia. ProizvaF podjetje Galenika je že °ev<; ce-podjetje, da bo nova prodaj m na na drobno zobne paste
gia 65 dinarjev, priznavajoč ^ j
govskemu podjetju Špecerijav>e|i odstotka rabata za kritje stroškov.
, v čiru
Potrošniki sami pa naj ,erri-večji meri sodelujejo ter sP vjnc Ijajo problematiko naše	tet'
in preko potrošniških svet° od' uprave občinskega bora rešujejo vse negativne t slir ve, kajti le tako bo trgovin žila svojemu namenu: ku flti korektno in pošteno zadovo potrošnike in upoštevati ^\o6e upravičene pripombe oz. P za izboljšavo.
Janez
Kozi1,0
MoŠČani^a^fe^ ^ adgavatiama
V naši stalni rubriki objavljamo nekaj zanimivosti o počitniških letovanjih otrok v bazah v Pacugu in Polhovem gradcu. Vsekakor je to za mnoge naše bravce aktualna in zanimiva tema. Po vsem napisanem bo marsikomu lažje ustvariti si predstavo o koristnem in prijetnem oddihu, ki ga preživljajo naši otroci v teh Počitniških bazah.
Zdravstvena počitniška iia v Polhovem Gradcu
kolonij
Ob v-nžju Polhograjskih Dolomitov loži prijazen in lep kraj Polhov Gradec. V njem letuje od . ■ julija dalje 37 otrok iz območ-la ot- in.e Ljubljana Moste-Polje. tu živijo med svojimi sovrstniki, E1 hlepijo telo in nabirajo svežih hkrati pa se seznanjajo z okolico kraja in spoznavajo, kaj vse se je v njem dogajalo.
Kakšni so in kako živijo? Kot vsi otroci so tudi oni veseli, živahni, včasih tudi razposajeni, a K''r disciplinirani. ►►Izbirčnih Metk med njimi, radi vse pojedo,
. ar dobijo na krožniku, mnogi pa lt;lo tudi po 2- ali 3-krat. Hrana le dobra, pestra, vsebinsko boga-la in okusno pripravljena; zanjo skrbijo 3 tihe in požrtvovalne kuharice.
Kolonisti živijo v treh velikih družinah. Deklice tvorijo skupnost Vrtnic, mlajši dečki so Dolomitski kurirčki, starejši pa so Tl-gri- Trije vodniki skupin oziroma vzgojiteljice Ruža Rozman, ‘arija Pohajač in Marija Rus pa ^°dijo, koordinirajo in usmerjajo delo skupin. Včasih morajo tudi veševati nastale spore med posamezniki. Vse tri skupine tekmujejo med seboj v pospravljanju, obnašanju in disciplini; potek in Uspeh tekmovanja je razviden na Posebnem grafikonu. Otroci pre-2lvljajo dneve po predvidenem načrtu. Na dnevnih sprehodih so spoznali bližnjo in daljno okolico olhovega Gradca, povzpeli so se
na bližnje obrobne griče, na Grmado in k Lovrencu na Polho-grajkki gori. Zvedeli so, da je med NOB deloval na tem področju Dolomitski odred in najvišji organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda IO OF. Ogledali so si tudi bunker na Babni gori, kjer je bil sedež IO OF in obiskali spomenik ob javki dolomitskih kurirjev.
Na večer pred Dnevom vstaje so zastopniki otrok iz kolonije položili šopek k spomeniku padlih in počastili njihov spomin z enominutnim molkom.
V počastitev Dneva vstaje so zakurili velik taborni ogenj in so k prideditvi povabili polhograjske pionirje. Ob tabornem ognju so bili tudi trije borci, nosivei spomenice. Eden izmed njih je bil borec Dolomitskega odreda in je zbranim pionirjem pripovedoval o bojih tega odreda.
Slaba stran kolonije v Polhovem gradcu je neposredna bližina Ljubljane. Starši to bližino izrabljajo in pogosto obiskujejo svoje otroke. Prinašajo jim različne jestvine in rezultat tega so redne driske, ki jih imajo otroci po obiskih.
Tako minevajo dnevi ob prijetnih dogodkih in vtisih ter se kaj hitro bliža konec letovanja. Tudi ob koncu bodo zakurili taborni ogenj, izvedli ob njem program in se tako poslovili od kolonije in od Polhovega Gradca samega.
....... -
Moj otrok je letoval v Pacugu
Pacug! Tega imena ne pozna p ‘ Poštar niti kdo od okolišanov. favzaprav je ime ostalo od sta-e^a posestva, ki ga je nekoč ob-Gloyai neki Italijan. Danes pa M x»acuR Pojem in kraj, ki ga . osčani bolj poznajo kot doma-. n>- Pacug je ime naselja ali bo-jJ^J^čeno kolonije, kjer je počit-. ^kl dom občine Moste-Polje in eu, na vzpetini med Piranom, Uoso in Strunjanom. Samo 10 :	,ut hoda mrd oljčnimi nasadi
utami, pa si ob morju.
Pred leti je bilo tu zapuščeno posestvo, potem pa ga je na po-p uo bivšega predsednika občine tovariša Poldeta Mačka J dski odbor odkupil in usluž-odbora so ga požrtvovalno Preurejati. Nekdanjega go-
sko delo je rodilo uspeh. Nedvomno ima za to največ zaslug sam tovariš Maček, ki je ves svoj prosti čas prebil na Pacugu in s svojimi idejami in rokami prispeval svoj veliki delež. 2e prvo leto je bilo na oddihu v poletnih mesecih okoli 300 otrok. Vsaka izmena traja mesec dni in v vsaki je 70 do 80 otrok.
Upravnica III. izmene tov. Marija Meško nam je razkazala počitniški dom in okolico. V koloniji so otroci iz Polja in Most, stari nad 10 let; skoraj ves dan preživijo ob morju. Ob 7. uri vstajajo, ko izdatnem zajtrku stečejo
¥It4f
nespečnost. Zrak in voda opravita svoje.
Otroci so ves čas pod kontrolo bolniške sestre, ki jih nadzoruje in beleži njihovo rast. Kljub ►►fizičnim naporom-« otroci pridobivajo na teži in so vsi zdravi. Bolniki se pojavijo le takrat, ko pridejo starši na obisk in prinesejo s seboj razne ►►priboljške«, s katerimi se otroci za kak dan pokvarijo svoje želodčke.
Velika prednost počitniškega doma je lastni studenec z odlično vodo, ki jo črpalna naprava potiska nekaj 100 metrov daleč.
Nehote pa človek pomisli na
Sc nekaj minut in jedilnica na prostem bo pripravljena za sprejem mladih prebivavcev počitniške baze na Pacugu
ne. Od leta 1057 so redno prihajale skupine Poljčanov in udarni-
proti morju; kosijo ob 12. uri. Potem je obvezen počitek in zopet kopanje. Ob večerih se ob tabornem ognju zabavajo, nastopajo in se merijo v spoznavanju narave, recitiranju in plesu. Fantje pripovedujejo o svojih podvigih in »globinah«, o prepovedanem lovu na ostrige in o maratonskih plavalnih tekmah. Potem ogenj počasi ugasne in nad Pacugom zavlada tišina. Nikogar ne muči
izkoriščenost počitniškega doma. Kot že rečeno je dom zaseden le dobre 3 poletne mesece (junij, ju-li j in avgust), potem pa sameva in čaka prazen skoraj leto dni. Morda bi politične in športne organizacije izbrale Pacug za sedež seminarjev, športnih priprav ali oddiha? Vsekakor je počitniški’ dom na Pacugu neprecenljive vrednosti in bi bilo treba njegovo sezono podaljšati.
benci
Pričeli
■ ‘ barskega poslopja danes ni v ci^ozrVari. V velikem prizidku, cin,atcrern so prostorne sobe in t!l Prostori, je prostora za 80
otrok.
tOL, ozko jo opisati čudovito lego a^ma, okoli katerega se v te-Kr J? sPuščajo proti morju vino-ie Mn oljčni nasadi. Preko 5 ha odelovalne in gozdne površi-
		
Naročam »Meščansko skupnost« Pošiljajte mi jo na naslov:		Znamka za 15 din |
	-	‘	;	;				 ,	M0ŠČANSKA SKUPNOST	
$	LJUBLJANA	- MOSTE
	ob Ljubljanici 42	
INTERTRANS-GLOBUS
mednarodna špedicija, mednarodni transporti, skladišča in kontrola blaga - Ljubljana Šmartinska cesta 152
Kolektivi podjetij Intertrans, Javna skladišča in Globus špedicija so sc združili v novo podjetje Intertrans-Globus. Vsa tri podjetja, ki so že do združitve predstavljala v jugoslovanskem merilu pomembno moč, so si z združitvijo utrdila pot, ki bo v novih pogojih združenega poslovanja še mnogo holjša in ekonomičnejša.
Beseda združitev v tem primeru ni bila samo parola, s katero naj bi se formalno zadostilo celotni perspektivni politiki jugoslovanskega gospodarstva, zlasti zunanjetrgovinskih podjetij, ampak je plod premišljenih priprav, analiz, posvetovanj in ekonomskih zaključkov. Samoupravni organi vseh treh podjetij so formirali posebne komisije, ki so strokovno obdelale poslovanje podjetij in na podlagi finančnih indeksov dokazali ekonomsko upravičenost spojitve.
Delavski sveti so na podlagi teh pokazovavcev sprejeli sklep o spojitvi s 1. 7. 1962.
Združena vrednost vseh osnovnih sredstev znaša 2,235.000.000 dinarjev. Planirani celotni dohodek kot seštevek načrta vseh treh podjetij znaša skoraj 2 milijardi dinarjev. Predvidena delitev dohodka na osebne dohodke in sklade je v razmerju 70:30. Trenutno razpolaga novo podjetje z 2 milijonoma dinarjev lastnih obratnih sredstev. Ti skopi številčni podatki povedo, da lahko stopa novo podjetje z velikim optimizmom v prihodnost.
Novo podjetje bo specializirano in bo oredstavljalo popolno spe-dioijsko organizacijo z mednarodnimi in medkrajevnimi transporti, kompletno skladiščno službo in drugimi postranskimi dejavnostmi.
Perspektiva novega podjetja je v koncentraciji vseh teh služb, ki so prvi pogoj za uspešno nastopanje na svetovnem in domačem tržišču. Združena sredstva in službe ustvarjajo popolno speditersko podjetje, ki lahko prevzame najzahtevnejše posle in s svojo zmogljivostjo konkurira tudi večjim tujim špediterjem.
Vpeljane službe in utrjene stike s komitenti bo podjetje še bolj poglobilo in svoje torišče povečalo. Trenutno je podjetje notranje organizacijsko razdeljeno na pet obratnih enot s specializiranimi dejavnostmi: na špedicijo, transportno službo, skladišče, stranski obrat in na upravo podjetja.
V spediterski službi je izpolnjen osnovni pogoj, da ima podjetje veliko število uslužbencev s po-
trebno zunanjetrgovinsko registracijo in dolgoletno prakso v tej dejavnosti. V prihodnosti bo za strokovni dvig spediterskega kadra organiziralo podjetje več jezikovnih in strokovnih tečajev, namenjenih zlasti mlajšemu kadru. Po vseh važnejših mestih v državi in mejnih prehodih so poslovalnice, v New Yorku pa je predstavništvo za Severno Ameriko.
Podjetje razpolaga s 160 lastnimi prevoznimi enotami; od tega je 95 kamionov in 55 prikolic. To število prevoznih enot omogoča dobro razvejano avtotransportno službo po Evropi in v državi. Zaradi vseh kategorij ljudi lahko podjetje opravi vsakeršne transportne usluge. S 15 specialnimi avtomobili — hladilniki, katerih skupna nosilnost je 170 ton, prevaža kot edino slovensko podjetje meso in sadje širom po Evropi. Te kapacitete pa kljub veliki to-naži ne zadostujejo, ker je povpraševanje po njih še mno^o večje. Skupna nosilnost vseh prevoznih sredstev znaša preko 750 ton. Kot edino podjetje v Jugoslaviji ima Intertrans-Globus dobro organizirano službo zbiranja kosovnih pošiljk, ki zajema vsakodnevno vse relacije v državi.
Skladiščni objekti so novejšega tipa in predstavljajo največji tovrstni kompleks v državi. Zazidane skladiščne površine znašajo 76.267 m2. K vsem skladiščem vodijo železniški tiri in cestišča tako, da je manipulacija kar najhitrejša. Notranji transport sicer še ni docela rešen, vendar meha-
Sodotma mehanizacija omogoča hitro manipulacijo blaga
nična oprema (viličarji in dviga- bo in drugimi dejavnostmi, ^ la) zadostujejo za trenutne potre- menjenimi izključno popi'aV.| jp be. Vse skupaj pa je ugodno žara- in rekonstrukciji domačih voZj,ra-di bližine nove lokotovorne posta- druge opremo. Naloga tega o« je v Ljubljani.	ta je, da čimprej ekonomum rj.
Poseben obrat predstavljajo de- opravi vsa popravila in j) lavnice s popolno mehanično služ-	(Nadalj. na 5. stra
Skladišča predstavljajo najmodernejši tovrstni kompleks v državi
Jutectcans - Qlabus
(Nadalj. s 4. strani)
Pomore, da v transportu in osta-■h dejavnostih ni nikoli zastoja.
Podjetje je trenutno v organizacijski izgradnji in je težišče dela po eni strani usmerjeno v to, d;i sc službe vseh treh podjetij koordinirajo in da tečejo posli jlez zastoja, po drugi strani pa, da se utrdi notranja organizacija.
_ r v tej faz; še ni samoupravnih organov, bo kolektiv zastavil vse v. ’ da prehodi fazo izgradnje 'rnprej in to dobo skrajša na mi-1 1i?il^rn’ v ^em obdobju bo ko-ektiv preko sindikalne organiza-ir!J? Izdelal interno zakonodajo, ar mu bo služilo pri uravnavala notranjega položaja in se tako a osnovi pravilnika o delitvi či-e£a dohodka in osebnih dohodov stimuliral in osvojil obratne enote.
t ^‘''ektor podjetja v izgradnji ko ' ,Jo^e Borštnar je izrazil veli-zadovoljstvo nad razumeva-Jem kolektiva, ki je takoj poka-VfHk° truda in volje, da se Dre^a Je čimPrej stabilizira in ohri v norrnalno organizacijsko ohH ul ^>r’°Priean i<?. da bodo v 0dj°,J.u organizacijske izgradnje koln 6 Pomembno vlogo sindi-g. ,a’ ^ladinska in partijska or-sert 1?ac,^a’ na katerih mora tudi Co aj sloneti vse tisto, kar je si-0r„ v Pristojnosti samoupravnih fig .no^- Kmalu po združitvi so an i- • ^. na skupni konferenci trda*Zirali dosedanje delo in po-akc 1 utemelien°st te gospodarske ki 'Je' ®Prejeli so vrsto sklepov, Za Ro vsebinsko najtesneje pove-n' z gospodarskim napredkom n°vega podjetja.
navezi s posvetovanjem in za-nutano situacijo, v kateri je tre-Boi-c? novo Podjetje, je tovariš Eosr>o^ar ,c,0ial: '"Spričo zadnjih j^spodarskih ukrepov se je pod-
spod„“?atl0 v spremenjenih go-do ri,. vPogojih. Odgovornost morar^2 j ie ve^ja- Pokazati saj n-ir^’ i a smo dobri gospodarji, 5 sknvT- zauPano gospodarjenje Poslovn-i 3 'Milijardami vrednosti ski rv t sredstev. Ta gospodar-holi : ,encial bomo morali čim-n0 'izkoristiti - to pa bo odvis-čan Celotnega kolektiva. Prepri-SolidnLm’i da I'0'7'0 8 pametno in dorm*' komercialno politiko na da s,,6?1 tuiern lrgu uspeli in bomo kmalu urstili med
najboljše evropske špediterje. Pri organizaciji podjetja se srečujemo iz dneva v dan z novimi problemi. Trenutno so posamezne službe še teritorialno ločene. Tako so garaže in stranski obrat v Zeleni
jami, finančna služba za Bežigradom, ostale službe pa na Šmartin-ski cesti. To nenormalno situacijo smo začeli reševati tako (in tudi sam vidim dokončno rešitev le v tem), da prodamo objekte v Zeleni jami in za Bežigradom in s temi sredstvi zgradimo primerne poslovne prostore na Smartinski cesti. Avtopark bomo prenesli v prostorno skladišče B in bo tako z majhnimi investicijami vprašanje transportnega obrata in delavnic rešeno.
Novo podjetje ne namerava zmanjšati števila delavcev in uslužbencev, ker menimo, da moramo še povečati poslovno dejavnost in da bo za vse dela dovolj. Formirali smo tudi kadrovski oddelek, ki naj bi v bodočnosti reševal celo vrsto vprašanj, katerih do sedaj v vseh treh podjetjih nismo posvečali dovolj pozornosti.«
Iz podatkov, ki so vidni v razmeroma kratkem obdobju obstoja novega podjetja, in iz načrtov lahkos klepamo, da bo novo podjetje Intertrans-Globus predstavljalo tudi v komuni eno največjih gospodarskih organizacij, ki bo z dobrim gospodarjenjem pri-
Vso pozornost ktttelijsliu in gozilarstiu
Požfvm' S 1" s‘raai'
Vodn0 c!!. Pa b<jrno lahko prois let ^ bovlovanji- pri pripravi k aju rr,]a, Pitališča in pri pik lujp ,	živine za domače i
°bojt.<n,.	, Tu lahko dosežem
tahiln0 aafko zadovoljivo in rer Ot>ozoriti lovanic- <A ludi tu J 'Zvoza- Ana sedanji položaj gled 'Miljon a f’rokombinat letno izvo; faa Do fejev" a dol«'’ dobi pls ^lll' din* - H’ drugi pa dobe zar V ^‘barjev!)
s<,dclov-in^U<^arslvu 80 otožnosti z radi maaje domala neizčrpne Z£ Dredelavn trea in Perspektivi! fe bo km 7OScfi Pa je treba, d kuUur u, °^. e^dločil le za neke Vse leto v	prideloval sko;
^reostaln ^zelenjavnem kolobarji Površine pa bi izkorišča
li za enostaven živinorejski kolobar za pitanje mlade živine. Tudi jagodičje ima v naši občini lepo prihodnost glede na hribovit teren in možnost izkoriščanja površin pod sadnimi plantažami.
Za vse to pa moramo zagotoviti dobro strokovno službo, primerno sortno živino oz. sadike, minimalno stimulativno ceno, premije in tržišče. Zadruga, posestva in njihovi specialni obrati imajo tu veliko vlogo praktičnega in teoretičnega voditelja in usmerjevavca.
Gozdarslio v novih pogojih
Novi odnosi v kmetijstvu terjajo tudi nove oblike proizvodnje
pomogla k razvoju meščanske komune.
v gozdarstvu, kajti privatni last-nik-kmet je istočasno tudi gozdar. Tudi to torej nastopa vprašanje intenzitete gospodarstva — te se ne moremo zamišljati na razdrobljenih površinah, take, da bi bila v skladu s celotnim našim družbenim razvojem. Gre za konkretne povečane naloge v lesni industriji, s čemer bi stabilizirali naše lesno tržišče, ter za težnjo, zainteresirati kmeta za kooperacijsko proizvodnjo, ki bo v končni fazi pripomogla pri združevanju gozdnih zemljišč in omogočila napredno gospodarjenje z gozdovi. Stanje naših gozdov je namreč vse prej kot zadovoljivo in — kar 50 % skupne površine zemljišč predstavljajo gozdovi, ki so večinoma v privatni lasti. Bližina mesta, razdrobljenost posesti in ugodno ter ceneno spravilo je povzročalo prekomemo izkoriščanje in tako tudi zmanjšanje zaloge ter prirastka. Prav tako je neugodno tudi razmerje med iglavci in listavci; slednji so v večini, dajejo pa malo vrednega tehničnega lesa in so zelo podvrženi raku (kostanj še posebno). Klimatski in rastični pogoji pa so podani tako za prirastek (do 3-krat večji!) kot za večji odstotek iglavcev.
Najugodnejša oblika podružblje-nja gozdne proizvodnje kaže, da bo dolgoročni zakup, saj ta omogoča združevanje gozdnih zemljišč in kompleksno gospodarjenje. Gospodarska organizacija prevzame vse obveznosti o gozdu, lastniku pa zagotovi najmanj 50 % vrednosti lesa na panju, računajoč neto maso. Če neki gozd ni izkoriščen po načrtu, lahko gospodarska organizacija izplača akontacijo na les. ki bo posekan v prihodnjem letu; Nadalje ima lastnik pravico do zakonite količine lesa za domačo uporabo in do izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov in pravico do zaposlitve na osnovi deleža zemljišča, ki ga da v zakup; kolikor pa je lastniku gozd glavni vir dohodkov, mu mora gospodarska organizacija zagotoviti stalno zaposlitev.
Ta "7. si<:er niž.ia — oblika kooperacije je za sedaj predvsem ugodna za našo občino zaradi razdrobljenih posesti, majhnih letnih posekov gozda in zaposlenosti pre-bivavstva. Vendar terja že ta oblika opremljen obrat — tako tehnično kot kadrovsko —. ki je pri nas šele v razvoju. (Mimogrede je tu n. pr. že aktualno vprašanie žage v Zadobrovi, ki bo morala prevzeti namesto dosedanjih 7 ves razrez v ravninskem predelu, medtem ko bo za območje Besnice le občasno obratovala tamkajšnja venecianka.) V začetni fazi je torej treba računati na prav individualno ali pa celo na kompromisno reševanje posameznih primerov, kar vse pa zahteva poleg strokovnega zlasti še aktivno politično delo naše gospodarske operative in družbe v celoti. To dejstvo se bo še zlasti pokazalo pri vprašanju, ki takoj nastopa v zvezi z zgoraj omenjenimi načrti.
Socialno vprašanje ostarelih, borcev in nepreskrbljenih otrok
Tudi do sedaj to vprašanje seveda ni bilo zanemarjeno, ker so se povsod, kjer so bili formirani
obrati družbene kmetijske proizvodnje, pojavili tudi socialni problemi, ki, so zahtevali čimprejšnje rešitve. Za naprej pa bi kazalo ustanoviti komisijo, ki bi naj ob pomoči krajevnih organizacij pripravila analizo konkretnega stanja in predlagala rešitve. Vprašanje časa se nam pri tem kaže v tejle luči:	v kmetijstvu rabimo
n. pr. 3—4 leta, da proizvodnja steče in če prej začnemo, prej bo stekla proizvodnja. Socialna struktura pa letno pada — na račun kmečkega prebivavstva — za 1 do 2 % in grozi nevarnost, da bo precej družin ostarelih in brez perspektiv — mladina namreč kaj malo ostaja doma na posestvih. Pojavilo pa se bo tudi precej neobdelanih površin in vse to proži mnenje, da je treba z razvojem sodobne proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu pričeti čimprej in je bolje rešiti na posameznih področjih nekaj socialnih problemov kakor čez nekaj let reševati neprimerno več odprtih vprašanj. (Stepanja vas). Tudi to pa je poleg ekonomskega politično vprašanje, ki terja mobilizacijo naših sil in rešitve tudi s te plati.
Kako pa je s kadri?
Kot povsod se tudi v kmetijstvu kaže, da se dviga proizvodnost in dohodki — tudi osebni — le z višjim znanjem v proizvodnji in upravljanju. Gre torej za strokovnjake, ki so tudi pomočniki in svetovavci sodelavcem v boju za večje uspehe. Družbene organizacije morajo pri teh naporih za večjo pozornost, racionalnejšo organizacijo dela in kvalitetno upravljanje nuditi večjo in sistematično pomoč. Delo v kmetijstvu in gozdarstvu zahteva namreč kar največ vztrajnosti in požrtvovalnosti, zahteva sodobno kadrovsko službo z izrazitejšo dolgoročno strukturo tako v proizvodno-znan-stveni kot v družbeno-politični smeri. Le taki kadri bodo obvladali proizvodnjo, se bodo prizadevali za modernizacijo, spoznali socialno in drugo problematiko, družbe in standard itd. Ob taki skrbi tudi ne bo težko vključevati čimveč ljudi z lastnega terena, kar je sorazmerno najcenejše.
In združevanje?
Velike potrebe mesta in industrijskih centrov — pa tudi izvoza — kažejo tudi v kmetijstvu in gozdarstvu smer razvoja organizacije teh gospodarskih enot v veliko, moderno proizvodnjo. Na področju Ljubljane kaže organizirati dvoje močnih podjetij — enega za proizvodnjo, pripravo in plasma kmetijskih pridelkov, vrtnin in sadja, drugega pa za proizvodnjo, predelavo in plasma mesa in mleka. Samo taka, močna podjetja bodo lahko reševala kompleksna vprašanja proizvodnje in oskrbe domačega in tujega tržišča. Poslovala bi na principu močnih specializiranih ekonomskih enot z gibčnimi upravami in nujnimi skupnimi in razvojnimi službami. To bi bila družbi in potrošnji tudi garancija, da so investicije pravilno in smotrno naložene. Kmetijstvo in gozdarstvo in gozdarstvo predstavljata tako važen element našega gospodarstva, da mu velja posvečati vso skrb za nadaljnji razvoj.
Hooo - ruk! z Debelega rimi
Debeli rtič — kdo ve kolikokrat opisan zadnji polotoeek slovenske obale! Od konca rtiča priplava dober plavalec v pičlih 15 minutah v italijanske teritorialne vode. Rtič se je v zadnjih letih spremenil. Nove zgradbe in ozka cestišča, ki se skrito vijejo med borovci in cvetličnimi nasadi, so spremnih lice panorame. Debeli rtič pa je prav zato postal lepši in koristnejši.
Zaradi ugodne lege, klimatskih pogojev in nadvse čudovite narave je glavni odbor RK Slovenije že pred leti odločil, da bo Debeli rtič bodoča baza za okrevanje otrok. Ta zamisel je danes skoraj že uresničena; zgrajenih je že več modernih zgradb, v katerih bodo bodoči zdravstveni prostori, učilnice in drugo. Tudi prvi pacienti so že tu. Stanujejo pod šitori, ker gradnje še niso končane. To jih ne moti, celo navdušeni so nad tem. Objekte zdravstvene baze na Debelem rtiču so gradile tudi mladinske delovne brigade.
tehnično risanje: za to se imam zahvaliti upravi podjetja. Poleg mene so iz »Saturnusa« v brigadi še tri mladinke in mladinec. Tako kot jaz so tudi drugi zadovoljni z brigadarskim življenjem.«
Jože Demšar se uči za kleparja pri SAP. Tudi on je prvič v brigadi. Fizično delo tudi njemu ne predstavlja posebnega napora. Hudomušno je pristavil, da ima več skrbi s posadko. Brigadirji so nam pripovedovali o njegovem popoldanskem uveljavljanju, o
kvalifikacijo za traktorista. P9" lem se mislim zaposliti v kake111 meščanskem podjetju. Normo Pre' segamo redno in prepričan ssip' da bo brigada pohvaljena, če že ne udarna.«
Upravnik brigade Filip Klopč'* nam je razkazal delovno mesto i smo rezultate njihovega dela la11' | ko videli.	j ,
»Brigadirji so res požrtvovak1 in disciplinirani. Vročine smo ^ privadili. Da se izognemo najhuJ' ši pripeki, pričnemo z delom 1
Tudi občina Moste-Polje je mimo drugih akcij prispevala svoj delež. Občinski komite LMS je formiral delovno brigado, ki jo sestavljajo mladinci in mladinke iz meščanskih podjetij. Po številu ni brigada velika, pač pa jo sestavljajo mladinci in mladinke, ki opravljajo dela za katera je no-trebna primerna kvalifikacija. Tako crečaš lahko brigadirje v kovaški in varilski delavnici, pa celo za krmilom 3 5-tonskega tovornjaka. ki nrevaža pesek z vrha niča k obali, kjer ga potem posipajo.
Brivada je nastanjena nod šotori v borovem gozdičku. Taborišče ie po stari brigadirski navadi ure-mno zelo lično in praktično. De tnhoriščne kuhinje ni — brigadirji 'p'k> v knhinii zdraviliščne uprave. S hrano so vsi zelo zadovolj-m saj ie kalorična in, nadvse okusna. P^ipn Hrta in kopanja no-svetijo b-inadirji mnogo svojeea časa izobrazpvonm in kultumo-zabavnemu življenju.
Taborišče zaživi v zgodnjih jutranjih urah. ko ie sonce še skrito Brigadirji so se sami odločili, da vstajajo ko je še mrak. ker se v hladu lažie dela. Z delom končajo že pred 11. uro in po kosilu in obveznem popoldanskem počitku ostane za kopanje in ostalo še mnogo časa.
Delovni prostor je blizu kopališča. Ena skupina regulira in urejuje obalo, druga pa opravlja začetna dela pri gradnji novega poslopja. Delo je normirano in normo presegajo povprečno za okoli 25 %. Vsi upajo, da bodo za požrtvovalno delo nagrajeni z udarnim nazivom ali pa. da bo brigada vsaj pohvaljena. To po mnenju uprave zdravilišča tudi zaslužijo.
Pol ure hoda od taborišča je nastanjena študentska brigada in brigada koprskega okraja, s katerima se Moščani srečujejo na športnih tekmovanjih in kultur-no-zabavnih prireditvah. V športnem mnogoboju so bili moščanski brigadirji najuspešnejši v namiznem tenisu in šahu. Kmalu po tem, ko je brigada prispela na Debeli rtič. so brigadirji pripravili celovečerni program za otroke, ki so v obmorskem okrevališču; uprava mladinskega okrevališča pa je organizirala za brigado predavanje o podmladku Rdečega križa.
Da bi bili naši vtisi izvirnejši in neposrednejši, smo navezali stike z nekaterimi brigadirji, ki so nam povedali svoje vtise in mnenja o brigadirskem življenju in o delu mladinske organizacije svojega nodjetja.
Tone Zidan je zaposlen v Emoni Kot predsednik mladinske organizacije v podjetju je čutil dolžnost, da se tudi sam prijavi za brigado. V brigadi sem z vsem zelo zadovoljen. Sedaj sem prvič brigadir. Z normo nimamo preve-
likih težav in jo redno presegamo, tako da bomo verjetno postali udarni. Sicer pa sem predsednik mladinske organizacije v podjetju — naša organizacija šteje 150 članov. V podjetju imajo mnogo razumevanja za naše delo, pa tudi mladinska organizacija prispeva pomemben delež pri razvoju podjetja. Mladinski aktiv v našem podjetju je zlasti zadnje leto lepo napredoval. Organizirali smo vrsto delovnih akcij na ribniku. Teh del smo se lotili resno in moram reči, da smo opravili najtežja dela. Podjetje se nam je oddolžilo z izletom v Begunje in Vrbo, kjer smo v Prešernovi rojstni hiši izvedli kratek spominski program. Brigadir Tone nas je presenetil s poznavanjem gospodarskih razmer v podjetju in nizal številne podatke o izvozu, bruto dohodku, o skladih in drugem. Na koncu je izrazil željo, da bi se rad vpisal na fakulteto, kjer bi se nadalje strokovno izobrazil in izpopolni).
Vida Boc je član mladinskega aktiva v »Saturnusu«. »V brigadi som prvič in moram reči, da sem presenečena nad kolektivnim življenjem. Ce bi mogla urediti v službi, se bom tudi prihodnje-leto zopet prijavila. Delo ni težko. Z vstajanjem nimam težav, ker sem se temu že privadila. Delamo samo do 10.30 in je potem še dovolj sonca za kopanje. V »Saturnusu« sem delavka in sem fizičnega dela navajena. V jeseni grem v šolo za
njegovi »komandi« na pristaniškem splavu. Kljub nizki rasti je prevzel »poveljstvo« nad splavom, na katerem v prostem času od-pljujejo iz zaliva in potem posadka opravlja razne »znanstvene« naloge.
»S posadko nisem zadovoljen in sem moštvo že drugič zamenjal. Splav je dober in še najbolj primeren za podvodne raziskave. Dno je napravljeno Iz praznih sodov in je splav zato zelo stabilen. Pogonska sila so kar lopate. Za sedaj smo izurjeni za obalno plovbo. Čaka pa nas posebna naloga: v bližini obale je potopljena velika aluminijasta cev, ki jo bomo skušali potegniti iz morja.«
Potem se je zresnil in dejal, da z mladinsko organizacijo v Stepanji vasi ni zadovoljen in da bo delal v aktivu podjetja SAP.
Kot najbolj izkušenega brigadirja so predstavili Janeza Boršt-narja. »Za seboj imam že več brigad, od tega tudi nekaj zveznih. Brigadirskega življenja sem vajen in reči moram, da je naša brigada na Debelem rtiču glede reda in hrane zares dobra. Po delu se največ kopam in potapljam. Z nekaterimi kolegi smo brez dobre opreme dosegli tudi do H m globine. Po tej delovni akciji se bom takoj udeležil druge, ker bi rad napravil izpit za traktorista. Odšel bom v Srbijo v neko kmečko delavsko brigado in tam pridobil
ob 4. uri zjutraj in ob 1°jgcfl ključimo. Fantje opravljal® < kvalificirana dela in upravljanju tudi svoj tovo ^ Poleg dela posvečamo PrcC®JrrK, v športu in izobraževanju-stalnih stikih ž občinskih1 ora',s tejem Moste-Polje in z mladinskega okrevališča. nam hitro minevajo in Pr®* \)& sem, da bo Debeli rtič vse ^r gadirjem ostal v najlep«6 ^ fC minu. Naša velika želja J®> stane brigada udarna ■ ■
Meščanska brigada
ziv zasluži in ji tudi ur ^ ic Moščanske skupnosti česu lovnim uspehom.	,
Ko se bodo mladinci i.n^jej]i ^
ke vrnili zagoreli in Pr0<aJ)v3r[l1 svoja delovna mesta y vt,dr'f, bodo brigadirski elan ui prenesli v svoje rrladinsK
Borite
in dopisujte v Mosrausho skupnost
Baza na Gmajni pod Golovcem je zaživela
Na Gmajni pod Golovcem se je Prec* kratkim razlegel otroški krik ln v’k ~ na travniku pod senč-lre pobočjem je bila odprta baza 'a “nevno letovanje otrok. ,^.arnisel za to ustanovo je dala ’Dcinska zveza prijateljev mladi-e m SVe(. za varstvo družine, ■^edstva za izgradnjo pa je prispeval ObLO Moste-Polje. Do po-n°Pja in prvih igrišč, pri čemer omenimo kuhinjo, igralno in in s n*^no<< s0*30; košarkarski koš številne športne rekvizite, seve-p ni prišlo hitro in poceni. Grad-]ia !!? oprema nove baze je velja-' nič manj kot 12 milijonov din, ker je bila
predelu pod Golovcem videti še vse premalo otrok, kar je pripisali premajhnemu zanimanju občanov ali preslabi propagandi, so namreč v zvezi z bazo še nepo-tx-ebne skrbi. Stanovanjska skupnost Kodeljevo, ki ji je bilo dodeljeno lastništvo in seveda tudi skrb za bazo, ne kaže zanjo pravega zanimanja, tako da se včasih zatakne celo pri malenkostih. Med
drugim je na primer nastala težava, kako in kje najti delovno moč za kuhinjo — kuharico, ki bi prevzela tudi svojemu delu primerno odgovornost. Skratka: temeljni kamen je s pomočjo upravnega odbora postavljen in ustanova odprta, zdaj pa je ostala na ramenih zveze prijateljev mladine, medtem ko ji ostale družbene organizacije in državljani ne posvečajo potrebnega zanimanja.
K sreči se ustanova pri teh težavah ni ustavila, ampak že zdaj kaže težnjo po nadaljnjem razvoju. Kako in v kakšno smer se bo razvijala, je seveda odvisno od sa-
me prakse in njenega nadaljnjega upravljanja, glede na svojo lego pa ima vsekakor vse možnosti, da se razvije tudi v rekreacijski center za odrasle ljudi, ki se zdaj na svojih nedeljskih sprehodih z otroki vred rajši ustavljajo v okoliških gostilnah. S kotalkališčem, kopalnim bazenom, okrepčevalnico za nedeljske izlete in kotičkom za upokojence bi se baza tudi v materialnem pogledu postavila na trdnejše noge in bi pokrila vsaj režijske stroške. Vsekakor pa tudi zdaj že kaže, da bodo tako meščanski otroci kot njihovi starši reživeli v njej še marsikatero prijetno in koristno urico.
Šport v Vevčah
tleh '
na nekdaj močvirnih
n Potrebna temeljita drenaža, dni iaU ie bilo treba vodovod in n orria tudi elektriko. Zato pa da-ohv	baza v predelu, ki je
jn a.n‘l vso svojo prirodno lepoto zdi- • k°t nalašč za otrokovo n avi°- Svežega zraka in tistega .Posrednega stika z naravo, ki v, ° 9^’uslega človeka pripravi k mnr U *n sproščenosti, tu niko-za dn- 130 monjkalo. Res da ba~ jn . P na Gmajni pod Golovcem
* je za
PLAVALNA SOLA
na' vendar
Moščane nekoliko odroč-to v primeri z njeni-
Ue 7^ali™* Prodnostmi niti malo
zmanjšuje njene dragocenosti vsei ^ ne zato, ker so po drvi,, ^'n' že organizirana vsako-otrn,na zbirališča, od koder je do r,orr* v spremstvu vzgojiteljic zdn -i.a^ne kai kratka pot. Za vSp Ph tu res še ni veliko in je Po in a^° videti še nekako polet-mkii' Za^asno, toda graditelji ne bližn'° osbati samo pri tem. V Sfadn^m duluvnem načrtu je iz-Zena Ja manjšega kopalnega ba-pa. ln drugih naprav, sčasoma tudi arricl'avajo usposobiti bazo Sredn^aKi?jrnsko 86zono. V nepo-že bužini novega poslopja sta ei ateni dve smuški skakalni-ta^ j® Pripravljeno sankališče-°bilo 09	imeli otroci tod
bo veselja tudi pozimi. Takrat takrar Z10^*. ustanovi že utrta in kako,. bo živžav na Gmajni vse-K J,.večji.
hien iS,°n pa ie pravzaprav na-Vsom ^ ustanove? Namenjena je skim ujodšolskim in osnovnošol-S{ansk '0Kk°m na Področju mo-stven0e ° . ine in ima mimo var-(celodn ‘n socialnega pomena hran,. ^Vna osk,'ba v bazi velja s svoj V-Jrfd samo 150 din) tudi se sevJa°Jni Pumoni in namen. Ta Pd na®?3 ne razlikuje kaj dosti baši dn^w.a P°dobnih ustanov v P0vez()v., ' Vzgoja se bo tudi tu jf) oziroa a z otrokovo zaposlitvi-Tiom dBi . z .naravnim združeva-a m igre, ki najuspešnej-
Dejavnost plavalnega kluba iz Vevč je do nedavnega močno nazadovala in je klub dobesedo životaril. Vzrok zato je iskati predvsem v pomanjkanju aktivnega članstva, zlasti starejšega. Da bi klub v bodoče lahko aktivneje deloval, so sklenili, da je najbolje, če si zagotovijo osnovo za bodoče delo, to je številen naraščaj. Zato so kmalu po končanem šolskem pouku pričeli s plavalno šolo. Širši cilj plavalne šole pa je, da bi se vsak šoloobvezni otrok naučil plavati, obenem pa naj bi se tisti, ki že obvladajo plavanje, izpopol-
ni, ki je pričela z delom 28. VII in je tudi trajala tri tedne, pa je število pionirjev precej večje
—	okoli 200, ker se bodo mnogi vrnili iz počitniških kolonij, pridružili pa se jim bodo še pionirji z osemletk iz Most. Vodstvo plavalne šole na čelu s tov. Krevhom je zadovoljno z uspehom v prvi izmeni in upa, da uspeh tudi v drugi izmeni ne bo manjši.
V začetku novega šolskega leta
—	seveda, če bo vreme ugodno — pa imajo v načrtu občinsko plavalno prvenstvo vseh starostnih stopenj. Predvidenih pa imajo tudi nekaj propagandnih tekmovanj oz. gostovanj nekaterih znanih
uspeh bi bil vsekakor večji, če bi imeli boljše pogoje za treniranje. Predvsem bi morali imeti ustreznega trenerja, asfaltirano igrišče ter primerno telovadnico, kjer bi lahko vadili v zimskem času. Primanjkuje jim tudi prizadevnih funkcionarjev, ki bi prevzeli tehnično vodstvo kluba, tako da leto ne bi ležalo na ramah posameznih igravcev. Kljub vsem tem težavam pa imajo dovolj naraščaja, ki se razvija in tekmuje sedaj, ko je zveza ukinila pionirska tekmovanja v dveh šolskih društvih.
NOGOMET
Nogometaši NK Slavija so zaključili tekmovalno sezono v
nili in se nadalje razvijali v klubu.
Vadba je bila organizirana v dveh izmenah. V prvi izmeni, ki je trajala do 23. VIL, je sodelovalo 57 pionirjev. V drugi izme-
slovenskih plavalnih klubov.
ROKOMET
Rokometaši rokometnega kluba Slavija so v minuli sezoni tekmovali v ljubljanski rokometni pod-zvezi in zasedli 4. mesto. Njihov
T razvid ; , K1 najuspesnej-k°t tnipsa .ho otrokove duševne
Jalne 'Pnos li'•••“čni«
;a niče
Vgrini® sP°-sobnosti, njegovo ?a .skunr00'?1 Jn njegov občutek • nost. 2e zdaj je videti v . robi številne sestav-t • Do t se,veda tudi »gradite-0 igrai raVn’ku se oirod zavze-0k°Uca d V kr°gu, medtem ko habif-nj ar roma vabi na izlet, k kastvene hozdnih sadežev in
ta-
2ag raziskovanju narave.
in ,k torej kaže na vzpodbu-®hčinski , ptovreden namen. Tudi !?■' don-, J.ubski odbor ni skopa-t1' hazi fClJorT1 in novoustanovljena re7. ,nadalje stoji ob strani; kakl'ron htat le ro ni čisto tak. ?a si 1Tloral biti in kakršne-‘•'Užbonj J11,0- Kakor povsod so ^ tež^^vci tudi tu naleteli ^aj v t	tega, da je za
m Prelepem in zdravem
iMIiulim oblskovavcem baze na Gmajni dnevi kar hitro minevajo. Ob igri in krajših izletih v naravo se razvedrijo in naužijejo svežega zraka. Baza ima že lepo število stalnih obiskovavcev.
LNP na 5. mestu. V jesenskem delu tekmovanja so bili na 1. mestu, vendar tega mesta spomladi niso mogli obdržati, ker je bilo moštvo zaradi poškodb in izključitev nekaterih igravcev oslabljeno. Kljub temu je v nedavnem pokalnem tekmovanju prepričljivo premagalo člana SCL Ilirija. Žal so morali zaradi neresnosti nekaterih igravcev, izpasti iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja. S pripravami za naslednjo tekmovalno sezono so pričeli 1. avgusta. Moštvo bo sestavljeno po vsej verjetnosti z igravci, ki so nastopali v minuli sezoni, ter z nekaterimi mlajšimi močmi mladinskega moštva.
BADMINTON
Na igrišču TVD Partizan v Polju se vsak dan — kolikor to le dopušča vreme — zbirajo člani badminton kluba. Pripravljajo se za republiško prvenstvo, ki ga kakor vsako leto tudi to pot pričakujejo z željo, da bi se zanje končalo kar najbolje. Na lanskoletnem prvenstvu se je najbolje uveljavil Vaša Cerar, ki je zasedel 6. mesto. Članstvo je zdaj precej skromno, vendar so prepričani, da bi se število članov pa tudi kvaliteta precej povečala, če bi imeli primeren zaprt prostor, kjer bi lahko vse leto nemoteno vadili,
Olvorilev
potrošniškega centra na Kodeljevem
V SOBOTO, 18. 8. OB 10. URI DOPOLDNE JE BILA V ULICI JANA HUSA NA KODELJEVEM SLOVESNA OTVORITEV NOVEGA POTROŠNIŠKEGA CENTRA. SVOJE LOKALE V NOVEM CENTRU SO ODPRLA PODJETJA: EMONA, MESNA INDUSTRIJA ZALOG, BIFE KODELJEVO, LJUBLJANSKE MLEKARNE, TRGOVSKO PODJETJE TEKSTILPROMET IN TRGOVSKO PODJETJE ŠPECERIJA. POTROŠNIŠKI CENTER JE OTVORIL PREDSEDNIK ObLO-MOSTE POLJE TOV. CIRIL FAIN, NATO PA SO SI PRISOTNI GOSTJE OGLEDALI VRSTO SODOBNO OPREMLJENIH LOKALOV.
Ilovo strelišče v Zeleni jaifli
Meščanski strelci so dobili moderno luža zračno puško v prostorih TVD Partizan Z«* na jama. Seststczno strelišče je mehaiii/^^l, in posebna naprava omogoča strelcu pregled 0 seženih rezultatov in hitro menjavanje tarč*
Otvoritve strelišča in prvega meddružinsk®". tekmovanja so se poleg številnih strelcev žili tudi predsednik okrajne strelske zveze kJ1* Ijana general Švara, predsednik ObLO Ciril F®1 predsednik občinske zveze za telesno vzgojo /jj, že Borštnar in drugi predstavniki organizacij oblasti.
Novo strelišče je plod velikega prizadeva11 tov. Nadižarja in polkovnika Kljuna, ki razumevanju občinskih forumov uspela v kem času moderno opremiti strelišče in klub* l2 prostore. V občini Moste-Polje je trenutno strelskih družin s preko 2800 člani, ki bodo ce tralno strelišče za zračno puško s pridom u* rahljali.	m* n*
Verjetno se je vsak oblskovavec nogometnih tekem na Kodeljevem v zadnjem času večkrat vprašal, kdaj bo z nogometaši Slovana v novi nogometni sezoni. Ali bodo igravci po neuspehu v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo ostali skupaj in skušali znova uspeti v SCL ali morda zadnji neuspeh pomeni celo razpad moštva?
V razgovoru s predsednikom SD Slovan tovarišem Radisavljevi-čem smo zvedeli, da se slednjega meščanskim navijačem ni treba bati. Tako vodstvo nogometnega kluba kot igravci po porazu z Var-teksom niso vrgli puške v koruzo; nasprotno — na svoj neuspeh in današnjo kritično situacijo gledajo povsem trezno, tako da je pričakovati od njih lepših in predvsem realnejših rezultatov. Pretekla sezona je bila namreč zanje malce nepreračunljiv poskus, da bi se na-naglo in tako rekoč čez noč povzpeli proti vrhu jugoslovanskega nogometa. Poskus se je izjalovil in zdaj kaže prijeti drugače. Spričo »drugoligaškega« cilja je bilo v klubu zanemarjeno sistematično delo z mladinci in še marsikaj drugega, po porazu z Varteksom po položaj kar sam narekuje delo v realnejši smeri. Danes je vsakomur v klubu jasno, da vsega ni mogoče doseči naenkrat in da brez močnega zaledja mladih nogometašev tudi ni kvalitetnega vzpona; izkušnje pa so med drugim pokazale tudi to, da Slovan celo ob uspehu organizacijsko in finančno najbrž ne bi zmogel zahtevnega tekmovanja / drugoligaškimi klubi. V novi sezoni Je torej treba klub predvsem or ganizacijsko in strokovno učvrstiti, saj Je doslej delovalo v njem vse premalo ljudi.
Z eno besedo - Slovanovi nogometaši bodo začeli z delom, ki bo slonelo na njihovih resničnih možnostih in prepričani smo, da bomo v zvezi z njimi lahko kmalu rekli, da poraz v nogometu pomeni lahko tudi zmago.
Na sliki desno: odlični vratar Zabjak se je na tekmi proti Varteksu poslovil od moščanske publike. Pred nedavnim Je namreč podpisal štiriletno pogodbo za nastopanje v NK Olimpiji.