jBM#|jk HochWbl. k. k. Holbibliothek, Wien St. 17. V Gorici, 23. aprila 1881. „So6a" izhaja vsak petok in vclja po§to prejemnna all v Gorici tia uom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.30 Pol leta .....,:' 30 6etvrt leta . . . . .. l.*0 Pri oznanilih in ]>vav tako jn-i „po- slanicah" se placujo /.a navadiu. uistop- uo vrsto: 8 kr, Ce se tiska 1 krat J;::::; :; 1:: 7.9. veie 6rke po prostoru. Teeaj XI. Posamezne stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobalcarnici v go-sposki nl-ci blizo „trea kron". in na starem trgu. - V TrBtu v tonakarni-ci „Via ilella a na slovenski jezik, ka- **) Polog skfomuestjih zapeljiyo tndi asocijacija pred-Btav pri sedanjili kulturnih narodili, ki vsled svojpga pisnega jezikafin veliko literature krivo uienijo, kakor da bi vsak piani jqzili morl imeti gicoko ljudsko podiogo, „Vr. Sprejem cesarjeviCa Rudolfa v Trstu. Trst so je prazniSno oblekel, da bi vredno po-fiastil ccsarjevKa Rudolfa ob pribodu 8 potovanja v jnttovc! dezele. V sredo zjutta ob 10, uri jadralo mu je naproti 5 ladij z veliko mnozico povabljencnv. Ko so se srccali na morji vspored Pirana, zadonela je cesarska pesem med navduSenim „uraltt Potem pride na vrsto budnlca Radeckega, in druga godbn. V tern pa cosarjevifi Rudolf pozdravlja na deano in levo s svoje ladije nMiramarw in ukaze, da tiiij jadm ladija m hip bolj polagoma. Nepoplsljiva radost jo prevladala v tem momenta. Ko je eeaar-jevifi dofid v sredo ob 11/4 popoludne v Trst, odme-val jo groin topov z ladij v Juki in na ti$a8kem gradti. Na brcgii pricakovnlf so visokega popotnika cob. na-mestnik, trzuski skof, mestni zupan in vsi najviisi od-licniki in dostojanstveniki. Ljudstvo pa na tiaoSo zbrano in nagnjeteno ob bregu od muBta do Mira-mara je ccsarjevifa pozdravljalo z najvcfio uavduso-nostjo. „Zivioa in „Evviva" ni bilo ne konca ne krajn. Ocsarjcvid bil je v uniformi podadmirala. Vso ladije so bile olepSarte z zxKavami, in hise ob bregu kazale so vse drago lepoticje. Ko je eesatjevie' dosel v na-mestnikovo bivaliSCe, sprejel je zadrugoma: duhov-stvo tiiasko, voja§kc nacelnike, mestno zastopnistvo, kupfiijsko zbornico, konsule, polit., Solskc, sodnijske oblasti in druge gosposke. Sprejel je potem tudi de2. zastop poknc2. gro-fije Goriske in Gradiske, dez\ zastop isterski, grofa Franca in Karola Coroninija in sprejel je tudi rnnogo visokih aristokratov. Predstaviio se mu je tudi dru-stvo gospa, kupeijska zbornica goriska, depntacije ob-Cinskib. zastopov na§e dezele; pol. drustvo „Edinosttt, drustvo veterancev, delalslio podporiio drustvo sloven s k 0; fiitalnica slovenska, kat. tr2. drustvo in druga drustva. Ob 6. uri zvecer jc bil potem obed na ladiji „MiramarB, kamor je oil pavabljen tudi ces. namest-nik, mestni zupan, podadmiral bar. Petz in Se nekaj druge odliCne gospode. Ob 8. uri se je peljal ce-sarjevie v odprti koftiji po mestu in je obiskal gledi-§6e Politeama Rossetti, kjer je bilo vse sveSano na-pravljeno njemu na Cast. Na vhodu so se bili po obeh straneh. postavili tr2a§ki veterani. V gledisfii, ki je bilo pronatlaceno, zagodla se jc ces. pesem, in ljudstvo je zopet a klobuki, robci in navdusenimi klici pozdravljalo visokega goata. Enako pozdravljanje se je ponavljalo ob odhodu pri 2. dejaoji igre („il Barbiere*). Dasi je dezevalo, ob<5a mestna razsvitljava je bila velikanska, in se je obnesla cudovito dobro. BAdria", po kteri te 6rtice posnemljemo, pripoveduje, da so bile v svecavi poleg luke, ladij, trgov, ulic, javnih poslopij inbli2njih grifiev — tudi privatue hise. Da so razsvetili poslednje, bo nekterim TiiaiSa-nom gotovo — zal! Omeniti je, da je bilo razsvit-Ijeno tudi magistratno poslopje. Ljudstvo je ce-sarjevifia po ulicah v gnjeei ofiekavalo in mu povsod klicalo naproti: Viva! Mislimo pa, da je bilo tudi Slovanom dovoljeno, izra2ati s 2ivijo! svoje veselje. TrlaSko mesto je po takem v sredo pokazalo vesel obraz. Z u n a n j 0 s t je Silila sklepati na obfio zvestobo do cesarske hise. Zuuanjost pa ni uotra-njost. in previdnost pri sklepanji poSteva vse fak-torje, tedaj tudi notranjost, ktera v Trstu v vseh de-lih ni taka, kakorSna bi wotala biti. Slovenei iz triaike okolice so prihod cesarjevi-Cev po svoje povelicali. V okolici trlaski so napravili obilo kresov. Skednja. je bila vsa razsvetljena iu tudi razvaline sta-rega grada sv. Servola z bengaliCnim |ognjem. Vse vilis so bile raj»wtyei»9.*Y Wekje Jila plohft mo^no tadi v Tistu; al* ljudstvo se ni dalo prepIaSiti, in je pulnilo uli< «• ]»o\>od, hoder se je cesarjevft V02H, ko je stl ohbkat razne. zavode iu tovarne. Ob 6. mi zveftr pa je odrinil z brzovlakom naravnost naDunaj. Ces. uunustnik ga jc spiemljal do Divace. Takd bodo ostale ure, Ktere se je cesarjevic pomudit * Trstu, zvestftfe Avstrijcem gotovo dolgo v lepem spominu. Trst je postal veliko in kupcljsko mesto pod naso cesai&ko hiso. Dokler bodo Slovenci bivali ua obalih jttdraiibkega ruorja, ga bodo po svoji moci tudi na dalje vaiovali ibti cesafski hisi. Upamo, da so Slo-vaiii ob dalmatiuskih bregovib, kjer se je cesarjevic mudil, in kjer so ga navduseni iivioklici sprejemali, vtiMiili enako lepe spomine tudi ccsarjevicu, kakor su je to gotovo zgodilo tudi v Trstu. Dopisi. Pravdarjem. (dalje). Pravdarjem se vecinoma godi kakor dcckom, ki letajo mavrico lovit vracajoc se s praznimi rokami vsi mokri in oblatjeni. Prosti kmet ima mari vzviSeno idejo, misel o paragrafu (§), njemu zaupa on svoje i-mcnje, Cast in dusni mir, ne pomisli pa, na kaka o-polzla tla stavlja svojo nado. Vedcti bi moral, da po-svetna javna pravica in razsodba sloniti na golo mrtvi crki. Vladar a svojim drzavnim svetom objektivno na-Se iinenje, osebne pravice in javni red omeji s pisano besedo, ki octane za vodila okrajnim sodnikom; ker vladar no more biti sam povsod, zatose tudi sodniki uce pisane firke po dnhu postavodajalca tolmaciti. A vsaka mrtva beseda se vtegne razlagati tukaj tako, drugnd pa drugafe, po prrgovoru: vsaka glava svojo pamet. Zato »a godi, da nas en sodnik (instanca) na podlngi i>ti uiu mirno in strogo stvanio odgovorim. — Kaj tactga trditi — je veliko, in uze iz natornrga utgiba se mora tlovek uehote prasati: Kedd mora biti vendar ta oseba, ka-tera se upa toliko vapcti nad celo obcino, da ob*odi po taki poti celo staresinstvo ? Da rooz ni politicen in da ne zna vode na moj > '.in obracati — to sledi na prvi pogleti is njegovega bistroumnega boj»-vunjal S tern menim, da je dtivolj osvitljeu mladi muz. kateri naj bi premisljeval, krj se pravi z ozitom na njega: mulier in eci'ie*ia taceat. — Mladi moL se raznada nad na^im obcinskim gospodarstvom in, pu-stivSi preteklost na strani, govort 0 sedaujosti. — Naj mu pa v tolaibo povem, da so bili prcvdaiki za 1. 1881 eestavljcni due 14, decembra 1860 in n5ti»i v seji staresinstva, potent ko v,o leiali v pregled v obfhiski pisarni, kar je btto tudi postavno razglaSeuo, — in zdaj so tudi uze potrjeni od dezeluega odbora za leto 1881. — Kar se trtc 115 gl., katere je zn-panstvo plaCalo na prehranitnini za blazno o.^Lo, ut pozabiti, da je dezelni odbor strogo tt-rjal, da se ta znesek poravna. Nasprotno pa se mora v postev vze-ti, da seboteh 115 gl. gotovo povuiiUi obcitti, kakor hitro se izve, da je diuzina dotiCne blazne osebe v rusnici revna, da se potem ubo2ni list napravi, — in ce je pr«moznay ga bode pa sania morala pobotati. Naj tukaj mimogrede omenira, da bi 11 e bil vedel jaz stanca) pa oprosti. Godi se tudi, da sodnik dobro ve, , X1C1J ^wlvaj „IiHiH8lOTW „.„tll.,„, „.. „. „« wtI ,BWC, Jatl da je kdo nedolzen, pa po §, paragrafu ga mora ob- . A. — cu niiesar odgovoriti, ako bi se bilo zupanstvo soditi, ker mu ni vest vodilo. ampak mrtva crka. Da ' -»-»-«"- »----------*- ^ -» °^ »-- ------1-**.^~ .- je temu ta 0, se navadno uCenjaki odrezejo po izre-ku: cflita eantal A tudi telebec to ume, kakor nam kaie krat-kotasnica: Nerazumcn kmetifi vtakne neko jutro v2ep crno redkev in kos kruha, \* jo mahne naravnost v mes»to k doktorju. Doktor na-laci pipo (ker taki go-spodj- veCidel vsi kadijo) in pazno oaSega kmetx skoz dim poslnla, poslednjit mu poSteno odgovori: Oce, te pravde ne uiorete dobiti, in mu bukve odpre, rekoL: Poglejtel tale Stevilka je zoper vas, daje vam toibo zgnbljeno. Med tem potrka nekdo, in stopi v sobo. Doktor gre i njim v drogo sobo, bukve pa tamo pu-sti. Kmetic ne leu iztrga njemu nevarno postavo, in bukve zapre. Doktarja, ko sevrne, zdaj silnise prosi, rekofi: Od pravde ne odstopim, naj staqe, kar hoCe, saj vam takoj naprej placam. 8 kratka — pravda za(netcci. Nasprotnik kmetov je imel kasnega doktarja; zamudil je dan pravde, in na§ knietifc jo dobi. Kaj ne, da je ludno, pravi doktor, da sem tako sla-bo pravdo le dobil. Vi ste jo? Ziodja ste jo vi dobi-Ji, odgovori kmetiC, in privlece zmsCkan listek iz 2e-pa. AH ga vidite! Ce bi ne bil jaz postave iz bukev iztrgal, ze zdavna bi bili pravdo zgubili. Mislimo si kar drago pri tern neumne^i, jaz si le to mislim, gor* je onemu^ ki i§Ce osreienje v mrtvi postavi. Komu ni znan paragraf § 19., ki jasno dokazuje, da ima ysakega Avstrijanea jezik enake pravice pri uradu in v soli, a v dejanji se uraduje v Tominu po nem-§ko, v Gorici tudi za Slovenca nero§ko io lasko in celo obdolzilo, da je moralo 70 gl 87 kr. pogrebscsne in bolnisnicnih stroskov plaCati za osebo iz neke v e I i-k e h i S e Ajdovske. Kar trdi g. A. na dalje 0 tern, da nismo imeli v Ajdov§tnini za Lasa sedaujega zupana, toraj v 12 le-tih — sic I ali ne v 10 leiib ? — Se nobene javue seje — no 1 odkritosrCno bodi povcdarto, tega pad no-ben p a m e 10 n Clovi'k veijcti ne more. Kaj tacega more biti mogoSe le v eksaltiraui glavi, katera ravno zarad prcintenzivne eksaltacije spozabi danej na to, kar se je vceraj storilo. 0. A-cu do sedaj §e ni doS-la Cast, biti voljeuemu v obcinski odbor, in vendar smo imeli mnogokrat priliko njega pri sejah obt'iri-skega odbora navzo^ega videti. Nastane toraj pra§a-nje, kako bi bil mogel g. A. k sejam dobajati kot poslu§aiec, ako so bile po njcgovi apodiktiCni tiditvt tajne? G. A-ca trditev je tako flagrantna neresuka in ob enem tako debela, da mom vsak dosevtio §e tako nerazvit Clovek i;a prvi hip si misliti: Ej, ta moz naj nikar ne sodi o obcmskik razmerah, naj nikar ne trdi, da je alles faul, ko si moram nehote misliti^ ka-ke morajo biti njegove druge trditve, ako je u2e ta tako f au 1, da s>era presiljen z glavo majaje se v stran obrniti. — Kavna taka je s pritozbe o stavbe-nih zadevab; ta ni spala, ampak zasliSale so se price in zvedenci, ki so bili pri izdelovanji te stavbe. Da se je pa to reiilo, je bilo treba casa posebno, ker zvedenci in nekatere price ne stanujejo v Ajdovs&ni — Kar se tide izva^evanja izkopanega materijala, je stareSinstvo le sklenilo, da ga najemnik lahko izva trokom v glavo. To izvira od tod, kakor receno* ker sodniku le mrtva crka za vodilo velja. N. pr. postava veleva, da posestvo me onemn, ki je ie toliko let v mirnem pO-sedenji, nasa vest in vera pa terde: Povrni, kar tvo-je ni; Mrtva &ka in tudi svetna postava ne more go-voriti, tudi ne more prorokovati, kaki slucaji se pri-godei Pa tudi za znana hudodelsva sodnik ne more vselcj kazni odmeriti. Prav naravno je bila torej pri modnb Tebancih podoba pravice brez rok in oci, sodnikom v osvariio, da bi darov ne prijemali ti, in se ne ozirali na osebe. NaSim, pravdarjem pa naj velja, da svetna pravica mnogokrat resnice ne vidi , storiti, kakor mu je prilozuejse.--Da se g. A. tudi v ! zdravstvene zadeve vtika, se ue Ludim; dudim pft se, da i mu ni pri§Io na misel, da ni ajdovskega homeopata , predlagal za mesogleda v AjdovgcM. i Nameo VaSih dopisov je bila, je in bo aama a- gitacija 1 Vam je za osebnosti — za stvar Vam «i bilo, Vam ni in Vam ne bo, dokler se bodete Se le , ob istih prilikah nad ljudi spravljali, kedar so Vam I prej britko resnico v kakem dru§tvu povedali. S tem, • da se bklicujete na stvar, boCete le svoj pravi na- • men zakriti; alt zastonj jeta pomoiek, ker med Aj-l dovci je pad malo ouih, kateri bi pelt Vam hozauo, ker ni res, da ste Vi morda kak novi niesija, kateri bo vsem vstregel in Ajdovske obcinske razmere iz- izroclS, Da, celd diiavno postavodajstvo je spoznalo pomanjkljivost pisane postave in je s porotniki namignilo, kje in po kateri poti naj bi se pri E2? Xbo^TiktSeg^^ j^"f* I;^-s ^s^i^:^:tnx bZZSt J J Je P" pfavdaDJI I re6eln z Bodenstedtom: Die Weisheit habe ich nie gepriesen — Die nicbt im Laben sich emiesen. — ' Zato pa ne hrepeneti po stvareh, katerim dlovek se ni kos, ker drugade je biti predsednik kakeinu druSt- §lo laic do pravice. Pregovor: JoiwHudstJa "glSboz^ i Sil,Lt?,i.riate "J?"? ztdoHtke ^odajati in pe- zevsko zastopati in voditi. 0 na§em dosedanjeui obde znanem zupanu g. D. Godina*) pa Vam s pesnikom re5em: Das ist ein Mann, mebmet Alles our in Al-lem, — Ihr werdetselten seines Gieichen seb* a. Ime za moje dopise prijavim tedaj, kedar priobdi tudi A. svoj pravi podpis. .-,- . - • - —j nego u...« «.„„. vi jektivno smemo torej sklepati, da dim ozje se pri raz prtjib opiimemo razsodbe doraafiib moz, tem blizi smo resnici, hi da le hudodelniki se boj6 domacega glasu in Boga. VpiaSam: Kdo je znasel pravdnike, kdo sodmke, ki nosijo mefi? ali ne prenirljrvi. maifie-valni, hudobiii Ijudje? . Pravidui, iniroljubni in spravljivi Ijudje sku§ajo razpore, ko iiastanejo med njimi, poravnati doma uu><\ ------iT^ ,. . , . , domadimi mozmi in4 poltenjaki;1 oni S w ufifo «aiJ,21?t?aSiC,Si da/oae samo za gotovo, kakor ponavadi prvi dan maja prirediti vinsko razstavo, ampak ? vedni sponiin ce-Fiirjevi^eve poroke odliLni robi po sodbi presojevalne komisije del it i razne remuneracije Bndolfovske. Mo6* no podpiian je bil tudi predlog: oaj se mnozina od-liciega vina odpoAlje na ienitovanjsko mizo v Bee in naj se razstavr. prelozi na 10. dan maja. A g!ed6 na na§e uboStvo, vsled kterega bi ne bilo mogoCe pri-mernega kinLa dati posodi in gled»; na javno znani in navadni dan razstave sta se morala ta predloga opustiti. *) K pokulnji so povabljeni v obCe vsi prijateljt napredka, strokovnjakom se pa posebe tiskana vabila ravno razpolil|ajo. p] pur si muovef Se nekaj. Navadni Dornberski Emavs je celemu obfi. odbortt od nekdaj pri 6. g. kaplanu. Ker so bili vsi navzoci, — sc je stavil tudi predlog izvoliti grofa Franca Coroninija zacastnega naSega obeinarja,a kar se ni mogto goditi v privatni hiii, je zupan obecal pri prvi seji sproliti. Na to se je blagi duii donece na zdar napilo, neki vrsti kraike iutdigeuce pa pe-reatl ____ BoveC, 18. apr. (Izv. dop.) Po razpisu „Trie-stereo" boce tukaj.snja obcina podeliti sluzbo lekarja z letnimi 400 ft. — Da v „Socia ali v kflklncro dru-gem sloveoskem ^niku to ni bilo naznatijeno, se lahko razume, ker ti listi niso glasi velikih gospodov. Kje bi bilo druga&s soglasje 1 ^Zeitgeistom**)-1 Kako nujno potreben je en lekar za ta okraj, se raz vidi ze iz tega, da predno dobii kakSno pomod iz Tomina ali Terviza, mine po kakih deset ur. — Kar pa ne jednemu ne pride na misel, je vita-novitev provizariane lekarnice, saj za «as, dokler se ne bo podelila aluzba, Drugafie bi veak §tacunar za-*el zdravila prodajati, ccsar pa bi se ne smelo dopu-stitt U zavolj zdravstvetiih vzrokov. In siluih pri-pomockev bi tudi ne imeli taki prodnjalci. Kako nekattri tukaj s ^Zeitgeistoiu" napredujejo in 0 imenitoih prasanjih in predntetih sodijo, razvi-di se iz tega, da \to Wurinbratidovem neizvrsnem predlogu je nek pisafi povzdignil nas mili jezik v „kra»-merische Mundart,***) Jaz mislim, da nekateri §e niso zadovoljui, da uradovanje je popolnoma nemiko, da se namerava s ^asorn v Ijudski §oli slovensSioa pa popolnoma izbacniti. Vet Casa se je skrbelo v narodni duh zabiti trdi, ielezui klin, da se ne bo mogel tako lahko po natavni poti razvijati. — VeL refii se je poskosalo: — Baus Gefallentt nedol^na narodna za-stava na glavni cerkvi ue vibra veL! — Drage zasta-vice po hiSicah scasoma zginejo, Na RvoskresK (vsta-jenje ) smo videli samo §tiri. Pa vse gre jim preveC v dolgol NaSi Citalnici ztiga vnovid koukurenca. Nem-§ki Schutzenbund morda ni svoje dol^nosti dobro do-vr§il. Stari dub ^Casino8 ali ^Le^everetn* je zopet pri-§el na dan. Ako in kako se bo izvriUo, nazoanim gotovo o pravem Casu Gotovo je pa Ih zdaj, nekateri miroljubci hrepen6 po tem. Izvirni dopis zadnji » Iz gorenje so§ke doline* je zopet kri uekaterih magna-tov zavrel. wHundspeitschen i Handjar* sta zopet ozi-velal Ti gospodje bi radi vedno vse povohali in s svojo odloCilno besedo povsod zaukazovaii, pa da bi nikdor ne ved*l, posebno kedar jim kaj spodleti. Samo fcilostuo je, da* isti, ki zas»'kujejo naSemu narodu velike rane, so naii — rojaki! V Belgradll, 17. aprila I88O. (Izv. dop.) (Cviti — Iz skupStine). Danas praznujejo vsa katoliska pie* mena I vsi katoiici vstajenje Kristovo, a Srbi imajo Cv^ti. Kaj je wCv€ti?* Cveti je Vaia cvetna nedelja, ali pri nas ima cvetna nedelja razun pomena, kakor pri Vas, §e drugi mnogo vaineji; pri uas je cvetna nedelja uajvefji narodni praznik v celem letu. Zakaj ? Zato, ker je brusuiSki zupan in potonji knjaz Mitos ObrenoviC 1810 1. na cvetuo nedeljo v vasi Takovem v ruduickem okrozji pri cerkvici pod zgodovinskim hi as torn zbral vojsko (dobrovoljce], s katero je uda-ril na Turke, katere je tudi pri &cku in na planini Jeliai potolkel. Da bi si Slovenci mogli misliti, kak§-11a je bila ta vojska, moram tukaj povedati, da je bila vsa njena artilerija sestavljena iz dveb topov iz Cre§-njevih debel, a drugo orozje bile so kremenjace (feu-erstein gewehre) kose, sekire itd. Ali Osveta je bozja, pismo sodi, Sodi prav, ni dvombe vec", a s. *> T? b» se ne bilo zgodilo, ko bi c. kt, kmetiiSko atumo t Gonci izdatno pozornoak imelo, in nad tsako iakri-co cavalo. Dop. .t. a **2-^a 8^.tBtt» Vi» domaii tnaogkvci, bimorali redeti, aa aomaei dogodla in doma«e sptemembe ne eafletajd t prvi *«te domaainceT, ampak oddaljeni, tuji svet. (I?; Ne pozabite. L«8tIa,3eni za lo&ko ™lte& gospodoTt Ur. „™»- J .Tl ¦t«*«wJrtH (I) sodniki a Wurmbratidom rted woejo warn 0 jwikili in sMoojib, kolikor ««jec na bob«a| all potisnil je Bog Srbinu — blavflim orozje v roke, da udari in kazni krvoloka Turdina uecloveka za ved-stoletua dbprinescna uoclovt cja dela. Zacetek na&i- kiiezevini* jujtonj v Tnkoveui. Od taistega casa praznuje se v reli Srbiji „Cvtiiia m-de-lja,u kaker najvrdji iiarodni praznik. Od kih-zivega dvora pa do nnjuianjSe kmV, v oddaljencj J'ahinli" vijejo se trobojne zaatave. Danes je liila vrl.k.-t para-da, potem Bogoslif/Vtije v t^ada" (frstimu). pri ka-terem so bila Njdmva Vi&i eaiiiitva. pi-estcli'ii;islpiliiik,-diplomat.*ko telo, mwistri i<> -ploh v*c karji»\ tlizav-ni sluibi. Po Bozji shiibi jt* prijem v dvoru. Po p»-ludne je v gradu narodno veselje (Volksfrst), zveier pa theater pare in osvetljeiije. Vse ulie« so polne bveta. Vderaj je reiita skup&tina budget za 1881 1. in Srejela zakon, da se premeni dosedanji ustav, ki je il sprejet od velike skupStine 26. junija 186U I, Zato bo ie morala sklicati velika skupstina i to naj-bri v jcbdi. Potem se je odlozllo dalje zasedanje do 4, maja po it. kal. Poslanci iz notraujosti s!i m vsi domu. Politidni pregled. Cesarjevid liudolfje doSel danes, kakor snie omenili drugod, iz jatrovih delel zo* pet na Punaj. Dr&atni zbor pridne svoje delovanje zopet e dtiem 28. t. m. Na dnevncm redo bo drz. pre radii n za letoSnje leto. Povedall si bodo koko grenko in budo pri tej debati. (klti se dobili svoje vseudiliSde vsled eesarskega sklepa. Bo pa skupno z nemskim od-delkoni, ali vsaj inicnovala m bosta oba dela a skupnfin imenom tudi zanapr^ nCarolo-Ferdi* nandea". V filoz. in juridienem oddelku zadne dclko predavanje s prill, okt. V primozenjc se bosta, kakor je popraviei, dclila ncniski in de-Ski oddelek. Ncmiki nacijonalci pa se jezd nad tcm. In bi radi vse zase obdrzali. Kakor nala§& je prisel ta ces. ukaz p o znanem glasovanji gosp. zbornice o Ijenb. prcdlogu. Min. Conrad se je pri Cteliih utrdil, in takd in or da Se ostane. Strossmajerjcv zadnji pastirski list prela-gajo v mnogo drngih svetovnih jezikov. Na Dunaji bit je tc dni kmedki shod, pa tudi v Gornji Avstriji; kmetje si hofiejo sami pomagati. Ustavaki se jezijo zarad tega. Povodenj na Ogerskem je niuogo Skode na* redila; Szeged in so obranili dozdaj. E r d e 1 j s k i Bumuni se gibJjejo za nove volit?e, da bi napravili vsaj mofinejio opozicijo. V Rumuniji je dalo ministerstvo ostav-ko. Bratiano naj bi sestavil drogo ministerstvo. Na L a § k e m ostane staro ministerstvo, ker niso inogli drugega dobiti. Na Hem Skein so predlozili Bismarcka proinjo z 256,000 podpisi zoper Jude. Na* pravljajo se tudi za nove volitve, in Antisemiti agitujejo. da ne bi priili taki naprcdnjaki na vrli, ki Jude zagovarjajo. Francozi niso ie priceli vojske v To-nisu, pa so napravljeai za njo. TurSija in Gr§ka niste priili §e do vojske. Te dni so zastopniki odlociii novo mcjo za 0r§ko? In Grki br se vdali, ako Evropa za-gdtovi, da Grska zasede brez prelivanja krvi zeroljo v krogn nove meje. Na tem ako se EiWje zdaj mir in vojska. Beaconsfield, prednik Gladstone-ov, je v Londonu nmrl. Bil je rojen jud, in ostal je po duhu jud tudi v politiki. Bogat ni bil men-da, pa kramaril je vedno tudi v visoki politiki. Slovanom jc bil samo v nesredo, ker je bil Ku-som najvedi nasprotnik. Judje ga bodo poviie-vali v 9. nebo, ker je bil njih: ali fcloveltvo ga ne bo moglo slaviti. Domade stvari. Veliki tedeil in velikonoCne praznike smo i-meli, dasi ne soICno, pa vendar prijetno vreme. Znnaj je bilo videti veliko ljudstva, ki je marljivo se pre-skrbovalo z blagom za praznike. Ceikve goriskega mesta pa so bile tudi dobro obiskane. Zlasti je bila prvostoina cerkev dopoludne in popoludne [ob vsaki imenitni priliki vsa polna. Labi so imeli v veliki cerkvi cell post svojega pridigarja, kteremu so biii do konca zvesti poelu^Ici, Na Veliko nod podelil je goriSki nadSkof pape-2ev blagoslov. Kakor je tudi dopisnik wNovic" jporo-Cal, uaznanil se je ta blagoslov s spudbmio hpred v«-likega oltarja tudi vsluvens'kem j«»ziku. Glcde na tukajstijc rnzmere je ljudstvo veselo tudi majhiie pridobitve. Dop. BNovica sam je dal spozuatj, da bi vtegnili Se v«fc dosefii. Na Veliki detrtek so se bili zbrali na jiova-^ bilo g. Am. G'l-neta iz Tomaja iupani'od vseh krajtvl *-H^ri8kpgnriira'0~Be^usvefi»vali7 kakd bi najvspi'S-ni§e pofttopuli o pritoiuidi zarad zeraljiSkega davkn, Sklemli so uilposlati prosujo na gosposko zbornico, in so izvolili za osnovanje te prosaje poseben odbor, v kterem sk nahajajo, grof F, Goronini, pi, dr. Pajer, dr. Maurovich, Ant. Cerne in Jos. Devetak. OUMko proSnji je dal de4. glavar g, dr. Pajer. ProSnjo, ktero prinasa danes BSoea- kot prilogo, podpisVjo ?aipani, iu sicer za gradiscunski okraj v GradiSkl na dan, kteri doloci tamoSnji 2upau g, pi. Zannttig, polit. o-kraj goriSki v ponedeljek ob 11. tiri v dvorani del lii§e, na Totninskem, Bov§kem in Cerkljanskem pa v Tominu, Bovcu iu Ceiknem tisti dan, kteri se jim posebe doktu To peticijo gosposke zbornice smo naproSeni priobciti v prilogi denaSnje „Sofie8, dasi se ne vje* manio po vsein z njenim obsegom. Po naSem menenji bi bilo boJje, da bi bil vsak okraj za se z ozlrom na svoje posebue razmere petitionoval, Se je to za po-trebno spoznal. Krasevci, kateritn je bila centraina komisija posebno milostna, bi bili morda brcz take prito^be opravili. Kanalci bi bili nsglasali previs. ce-njene svoje senozeti, Tominci planine in gozde ter razkiili vsaki svoje razmere. Peticija je obrnjena deloina tudi proti sedanji vladi, dasi je ona le podedovala grch od svoje prednice, katera je glede na uravnavo zeinlj. dav-ka gotovo uajvefi zakrivila. Prcjfinja vlada in usta. voverski poslanci so hotel! kmetu davke poviSati, in je samo s svojimi prist&M potrosila 25 milj, gld. za uravnavo zemljiSc; sedanja vlada se pa trudi kmetu po moci bremena zlaj§ati in pravifino razdeliti. Po vs«ni pa je dobro, da w odposlje skupna peticija. ker v BkupnoBti ima vec veljnve. V proftnjl naj bi se bile krivicne tacinere med posamnimi vecnitve-nimt okraji in pa cenitve na me jab sosednjih delel ra/.IoCao in dobro povdarjulc, da bi se krivice za go-rate itase krajo laze spoisnale in pripoznale. Morda jc fie eas, da se taki popravki pritaknejo v 2e osnovano, pa ne §e podpisano peticijo, ki je stilizovana tudi protf driavnozborski vedinl 1 Tudi je opomniti, da je bila vlada poslala 4, tedaj za vsak vceuitveni okraj po enega porocevalca, ki .so 3 mesece enako po eni Sabloni vse izdelovali. Na vsekako pa je prav, da ber6 2upani peticijo, katera zadeva najvitalniSe deL interese, da bodo vedeli kaj podpiscjo. Skufinja na slovenskem oddelku krnctijskc Sole vriiia se je iz teoretifnih uaukov od 9. ure do poludue na Veliki Setrtek. Poslulat je bil pri§el tudi dezclni glavar, pi. d.r Pajer in de2. odbornik g. Gas-ser. Navzocih je bilo tudi par kmetkib mo2 in par drugib gospodov. Vsak dijak dobil je prasanja iz ii* vinoreje, vinoreje, poljedelstva, in vsak je moral ne-kako pokazati, kakd se dclajo gospodarski zapisniki za btroiko in dohodke, za dninarje itd. Za poslednji del videii smo vadne knjizicc, v kterih se dijaki urijo. Dijaki so nepiestraseno, krepko odgovarjali. Vi-delo se jim je, da so se pridno ucili; noben ni zaostal v odgovoru. Gradivo so si povsem prisvojili, takd da so vsako prafianje kar naglomo razvili na pdtrebne straui. Kar nas je najbolj veseiilo, je bilo to, da so fantje z razutuom odgovarjali in pojaSnjevali vzroke in razloge, naj se jim je pra§anje zasukalo in zavilo, kakor si bodi. Spoznati je bilo, da slepe mehaniCno-sti v tej Soli ni nabajati. Vsak je s prepricanjem in preprifcvalno odgovarjal. Nekterim se je spoznalo §e domace narecje tudi v oblikah jezika; drugira pa se je jezik ze lepo ugladil, ne samo gled6 na tebnifine izraze, ktere vsi enako gladkoizgovarjajoin racijo. Popoludne izvrSevala se je preskuSnja na kmetijskem zemljiSci, ktero je odloceno kmetijski Soli za Slovence, nasproti staremu pokopalislu goriSkemu. Doslo je bilo vefc gospode; vmes strokovnjaki, in tudi z Bunaja. Na imenovanem zeuiljiSCi so razni od-delki s sadunosnim drevjem, z viaogradi, soCivjein, Si-torn itd. Dijaki so obdelovali zemljo prico gostov. Hoditi so morali zdaj na razna mesta in odgovarjati, kakd se to in ono sadi, obdeluje in goji. Gospodje iz-vedenci so dajali zvita praSanja, in dijaki so odgovarjali tudi na neprieakovane nadrobnosti. V zadregi niso bili nikjer, ker so do korenine in raoijonalao podufeni, in ker se morajo vsak dan uriti praktiSno na polji in takd vsak nauk dejansko izvrSevati. Gospoda je sla po preskusnji v klet in se pre-pricala o dobroti raznih vin, ktera so se zgleStala na kmetijski Soli. Takd imenovane Bbriske rebule* pa gospoda ni mogla prehvaliti. Ogledali so si tudi razna plemena goveje divine in koneCno se zadovoljno poslovili, ker so zares se prepneaii o koristi kme-tijske Sole, o napredku dijakov in zglednib napravah na kmetijskem zem^jiSci, ktero je po obCl sodbi po* dobno bolj lepeinu vrtu, nego polju, Edino, nad demurs© se spodtikali, je slabo sta-nje poslopja za slovenski oddelek. Cudno je res, da ni Sedobilakmetijskaslov.Solanovigarijftvrednega po-pindopja, da »i je za zidanje 2e daljeasa odloCent primerna vsota. Mislil bi dlovek skoro, da se slovenski oddelek, kor je drugace vse di ugo v redu in na pravi poti, kakor da bi se mu n» privo^cHo tudi spodobuo podstre-JJi'« _ Vt'iular: smo sliSali ml zaucsljive"--stnuiirdfnfo— delnjo prijirave za poslopje tudi slovenskega oddelka. Pisec tell vr.stic tit strokovnjak v kmetijstvu; ali kar je videl in sliSdl 14. t. in. na kmetijski Soli, ga je zadovoljilo in osre5ilo, da imajo Slovene! na GoriSkem tak zavod, Naj se ga oprimejo, in naj jim pomaga po svoje do boIjSega staiija 1 Karol pi. Kaysersheimb. generalmajor in naSelnik 13. brigadi, urarl je tukaj v 50. letu svoje starosti. Obdinski zastop sezanski jc sklenil obha-jati dan poroke cesarjevlSa Rudolfa z oleplavo trga, streljanjem iz topiCev, nabivanjem (zvonov) in godbo. VoScila pa izrofie c, kr. okr. glavarju, Popoludne bo banket, zvefter pa razsvitljava trga in umetni ognji. V Tomaji bodo istt dan gorelt kresovl po vseh gricih, in topici bodo streljnli. V vsem se^anskem okraji boCejo oMine veseli prazuik svefiano obhajati s peto sv. maSo a streljanjem in kresovi. Poroka cesarjevifia Rudolfa se bo due 10. maja praznovala v Gepovanu po sledefium redu: I. Zjutraj ob 8. uri slovesna iluzba bo^ja za urade, Solo, obcinstvo. II. ZvcCerob 7. uri slavnostno zboro-vanje katoliSko-politi§ke eitalniee. III. Otlprta veseli en, IV. /aiiganje umetnih ognjev in Ktes, Odbor kat, pol, citalnice v Ccpovunu, Veteransko drufltvo v Tutu ii blagoslovl lastno zastavo t. maja. Mislijo nupraviti enako velik praznik, kakorSen je bil lanskega lota v Gorici. Lju-bljansko veteransko dru&tvo bo sprejeto z godbo; NNaprej zastava Slave". Oorilki veteranci odpoiljejo tudi svojo deputacijo, v kteri bo mnogo odlifinikov. TriaSki „Indip." je bil v sredo konflskovan zarad sestavka „ArrivoM. Menda pomenja ta „anivou priliof! sesarjevWa v Trst. Vgeraj paniimel ta „Ind.K ene besedice za pozdrav cesarjovica, in ni povedal, kakd se je ljudstvo obnaSalo in shajalo 1 U6it. druStvo za se^ansko — komeriBkl okraj bode zborovalo due 5. maja t. 1. (cetrtek) ob 10. uri predpol. v Seiani se sledeCim dnevnim redom; I. Pozdrav g. predsednika Ant. Lebaoa. II. Verifiko-vanje zapisnika miuule uCit. konference. — III. Zgo-dovina v narodnej Soli govori gosp. Kante, utitelj v Sczani. IV. 0 izgovarjanji Bl" in nvu v narodnej Soli: gov. g. Vrtovec, uiitelj o Dolini. V. So li pre-mije koristen pomoSek pri odgoji Sols, mladine? govori g. Vodopivec, e. kr. okr. S. nadzornik. VI. Kako naj se spisuje tednik? govori g. Anton Leban, nadu-Citeij v Komnu. VII. Predlogi...— K obilnej udeleii-tvi vljudno vabi. Odbor. Dopia z Dunaja „Novicama praSa gledd na po-roko eesatjeviCevo: »Ali ne bo deputacije slo-venskib kmetkib ^upanov na Kranjskem v naroduih noSah?ff Enako bi mi praSali sloven-ske 2upane na Primorskem. Baron Schwegel, sekcijskl |na&elnik, rojen Slovenec, ki pa 2e dalj casa ali nikoli ni mislil na sloven-sko politiko, dejan je namesto na ministerski stol, kakor je zelel ,definitivno v pokoj. Imeniten gospdd je bil; pa slava se mu ne poveduje veC! Novi koroSki Skof ne zna slovenski. Faktum je ^alosten; pa zdihovanja in jeza nam nid ne pomaga. Minister bogocastja, bar. Conrad menda misli, da 130.000 koroSkib Slovencev ne potrebuje viSega pastirja, ki bi jih umel. Prof. Einspieler ne pojde z deputacijo k ce-sarju, kakor je bilo naznanjeno po dasnikih. Tedaj so se nam zelje pomuo^ile za en pium desiderium. Delalsko podporno druStvo v Tntu imelo je JO. t. m. obdni zbor. Zdaj ima nad 2800 gl. vsega pre-molenja. Podpore je podelilo svojim udom skoro v 1 letu 500 gld. Obdni zbor je sklenil osnovati tudi I en ski oddelek, v kterem bodo tedaj tudiSlovenke vzivale dobrote druStva. DruStvo je dobilo g. J. Dolinarja ?a stalnega svojega uradnika, ki bo ura-doval vsak dan od 10. ure zj. do 1. ure popoludne. lelimo, da bi razSirjeno delovanje imelo sredne vspe-he brez notranjib prepirov, kolikor bolj preti nevar-nost, da druga neslovanska druStva odtegujejo slo-venske delalee v Trstu. V Idubljani so Slbvencem priporo2eni za mestne volitve 25., 26. in 27. t. m. naslednji kandi-datje: za HI. razred: Dr. Karol Bleiweis, Vaso Petri*, Petrca F., GorSid F. in Stupica Ignacij; za If. r. Potodnik F., Graselli P., Bajer Al. m Klemendid Ferd.; za I. Fortuna F. in dr. UosVAft }^aj hi, m$« SO jtmapU V8l, Zadrski uadSkof M a u p a s je obhajol ta te-deu 25 letnico svojega pastirstva. Na§ cesar mti je puslal laKtuurotuo voSSilno pi&mo iii z zahvalo za vedno sktzano zvestobo in patrijotsko delovanje. j V Zadni je poduril cesarjevic' Rudolf ob svo- | jem puhodu iz jutrovih dezel 200 gl. za uboge. j Dramaticno draStvo razpisato jo leta 1871. j darila za dve ign bioveuski. Sedaj j« pa si. dezt'lul ; odbor kraoj*ki iz:oLil dtauiati&iemu druStvu rokopi-suv, katetili pisatelji be do sedaj §e niso za-uje ogi»-siii. Med igrama ste: „Zeta carja Lazarja", .ialoigm-V 5 dijanjth,_spisal Josip.Klcni.5, in „Ve.rp -ink a deseiiiSka,-4 zaloigva v 5 dujanjih, spkal Tone Turk«§, pvisojeni taslni uagradi, in sicer prvi 80 gJd., drugi pa 30 gld.; k«r pa bivaligfie gg. pisa-teljev ni ztmno in se jim niso niogh novci izplacati, prosi jib odbor draniaticnt'ga druStva, naj blagovoiita naznauili svoji adresi. Slovstvo. „Cesarjevi5 Rudolf, nastolnik avstrijski". Pod tern naslovom napoveduje „U6it. Tovaris" novo knjizico, katera pride te dni na Dunaji na svitlo, v slavo poroke cesarjevifia Rudolfa, in jo je spisal gosp. uCitelj Iv. Tomsi6. OzaljSana je z lepima podoboma cesarjevifa Rudolfa in njegove neveste princcsinje Ste-fanijo ter je nauienjena iolski mladini. Cer.a knji&ci je lo krnjcarjw. Pesmi na slavo cesarjevi6eve poroke je prof. N»rdv-.'d zlozii dvoje napevov, ki ju je v prilogi prinesel „Udit. TovariS* v svojem zadnjem listu, Po-sebui ptmatisi te pesmi se dobivajo v Ljubljani pri Milieu po 3 kr. izt., 10 izt. 25 kr., 100 izt. gl. 2.25. ,,Zgodovina slovenskega slovstva" spisul in zalozil Iulij plem. Kleinrauyr, v Kopru; natisnila drozba sv. Mohora v Celovcu, 1881. se imenuje za-vedajod'ni se Slovencem namenjena ktijiga, kt(:ra se je ravnokur donatfrnila. Obsega 226 strani !n siccr do 45. strani zadeve starcslovenskega slovstva in od str. 45. — 226. novosloven.sko slovstvo do leta 1881. — Kujiga *e dobi naslovom: Iulij plem. Kleinmayr, c. k. profrsor Capodistria proti poStni na-kazuici (Po>taoweisnog) franco a 1 gld. 20 ukr. Ako kilo vefi izti.»ov uaroei (vsnj deset), se zniza cenn, po-aebnv gg. iiftteljem, dijakom hiednjih Sol, u&teljsk. pripravuikom a jeden gold. Naroci se lebko tudi (/. zuesekomvred)pri tiskarni dru2be sv. Mohora v Celovcu. Na naroCbo tega dela, ki je zahtevalo mnogo truda in veliko, vljudno vabi: spisovatelj. PR1SRCN0 ZAHVALO izrekani podpisaiif vsej gospodi, ktera je v ta- ko obilncm steviln skazalo poslediijodast moji ranjei predragi soprogi JOZEFI URBANCIC, rojeni 6abers6ik, 0 njeueni pokopu t soboto 16. aprila. Bodi vsem priporocena v blag spomin. V Bazovi*i-i, 17. aprila 1881. MIHA URBANCIC, soprog. Mk dm vsakovrstnih W oilicil u gospode it gcsps, naj obilnise zbrrke, dobrega blaga in krasnc izdelave pri JU STE1ME-J0 V G0R1CU poleg Skofijske palade. M ><0 VIII 80ega gl. 12 — 79ega gl 14, — 75ega gl. 20. Pravo tropinsko zganje gl. 32 za 100 litrov ponnja po zeleznici odPtuja naprej Jos. Kravagna v Ptuji na Stajerskem. Henrik M«stle-jev redilniprahzaotroke. Velik La§lnl dlplouh /Jata \ji Veliko mum *$&?& ffuinu kmiu ob raznili Veliko nuinii ijia.hI zdruv. avtoritBL razsltvBlL .¦> TovarniSka znameiija. Najpopotnisa hrana za dojence in slabe oiroke. ZALOGA V GOKICI G. Oistoi'oletti lekarnik, A. pi. Gironeoli in v vsch lekarnah pokrnjinskili. Pravi so mo, «'(0 #»ro»Jo lj?" tnka zimineiija, kakorsaa so vi-doti na lev;, KB. Pri uepravili gkatljii'ah na ziiami'iiji jrokrovovem ni lastuo* rofnega i>odpisn glavnegu zaloinika F. lkki*lpk*a. stranjenje bolezni, da se dober tek povrne in da dobe prebavljivni deU zopet prejsnjo m pravo mod. — Bolezen se lmenuje: .jetrna bolefiina", in pravi in najgotovisi poinodek je: ..Shaker-Extrakt" nek iz-vlecek, napravljen iz rastlin, izdeli^j. v Ameriki za lastnika A. J. White-ja v Novem Yorkn. Londonu, Frankfurtu a. M. Ta lek uniSi naravnost vzrok bolezni in jo odpravi s eala iz vsega zivota. Zaloge za Stajersko, Korosko, KpanjsKo,!strjjo. CJELJE: Jos. Kupfersehmid, Baumbach-ovi dedifii, A. ivlareok; DEU'jfeoH-LANf>SBERG: Henr. Miilier: (iORICA: J. Christofoletti; GRADEC: Fr. X. Gschi-kay» lekarna „zur St. Anna", Mttnzgraben; OELO-VEO: Pet.Birnbaeber, Jos. Nussbaumer: LJUBLJA- J^4,fekT: Tr^iW' L^I9A: othm« Rissheim; MARBURG: Jos. Noss, W. Ednig; RADOViiJICA: A. Robiek; BELAK: Kumpf's Erben; ADMONT: G. fScherl; ROTTENMANN: F. X. Illing; HERMAGOR: Jos Riehter; NOVOMESTO: Dom. Rizzoli; KAM-, NIK: J. Mocnik; TARVOI: Joh. Siegei: TR&T: Far- aaaci3ta al Gamello 25 Corso: G. Forabosebi; Far-: macia Piazza Grande: Paolo Rona; ZADER: lek. Androvic. ¦I Ilisa 11a prodaj. | V Solkanu tik crarske costc je na prodaj nova hisa (§tev. 223.) z vrtom in podzemeljsko kletjo. Cena in drugi pogoji se pozvedo pri lastniku j Jozefu Boltarji. | Vznemirjajoca bolezen, mecl Ijudstvom ramih stanov. liiiiii-",^', Bolezen pridenja z ne-rednostmi v zelodcn; ako < pa jo preziramo, polasti se < celega zivota ravno tako, ka-kor obisti, jeter ia vseh pre-bavljalnih delov, vzroenje revno zivljenje, in edino smrt nas resi takih boledin. Bolezni sami bolniki dostik rat ne spoznajo. Ako se pa {- bolniksamprasa, potemmu ! - ie mogo6e klepati, kje in kako bolezen ima. 1 Prasanje: ali imam bole- ! 6ine, tiscanje, tezko sapo po ! jedi P Ali se tezko poSutim in ali se mi dela pn tern o-motiea P Ali zramenim pod odmiP Ali nimam debelih slin na ieziku, pod nebom in na zobeh, ko se zbudim, in ali nimam tedaj slabib nstP Ali me ne boli po straneh in v brbtnP Ali ni desna stran taka, kakor dabx se povedevala jetra? Ali me ne prime ntrudnost ali pa omotica, ako se ravno postavim P Ali niso odtoki obisti malo ali mo-eno barvani, tako, da ostane nekaj na dnu, ako se pnste dalj 6asa v posodiP Ali se ne napne trebuh po jedi vsled prebavljanjaP Ali ne utripl^e pogosto-ma tudi srcS P AU se ne kazejo vetrovi, ah nam node biti bnd6 P Ali nam po vedkrat ne trka sUno src§ P Ta razna znamenja se ne prikaiejo nakrat, pa posamid-na mucijo bolnika nekoliko dasa, in pricajo, da pride kmalu huda bolezen. Kdor to bolezen dalj casLt prezira naleze si sub kaselj, in mu pribaja hudo. Cez dalj casa naredi se suha koza z umaaano. rjavo barvo; noge in roke dob§ mrzel pot. Brz ko hujse obol6 obisti in jetra, bolecine, in navadno zdravljenje je proti tern mue-nim bolefiinam brezvspesno. Vazno je torej, da se ta bolezen hilro in ro6no ozdrav]ja brz pri nastanku, kar se doseze z nekoliko zdravilom, katero je pravi pomofiek za popolno o- T'emeJJita pomo& vsem. ki so v ielodci all trebuhu bolni. Ohninjcnjc zdravja nc.slanjtt no voCjini dtdom mi fiMcnje in siiuzenje so-krovice in krvi in na poHp»iovnnje dobi-e^u prebav-Ijt'ilja. Nujboljso zu to KrodBtvo jo /ivljonski bulzum dr. Kosov odgovarja popolnom vsom torn zalitevam; isti ozlvi v«e prebavanje, naroja zdravo in disto kri, in truplo dobi uvojo projAnjo mofi in zdravjo zopofc. Odpravija V8« toAko probiivnnjo, oso-bito gnjus do Jedi, kislo riganje, napetoxr, blje-vanje, krL v Model, zaslinjenost, zlato >,Ho, pre-obtt'/cnje zclodcaz jedili ifd., jo gotovo indokazuno domace urt'dstvo, ki ho jo v kratkom zaradi svojoga iz-vrstnega uplivnnja ubco razsirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Ka Rtotiao piHum v priznanjo jo na razglod pri-pravljnnili. Hazposilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote, .Spi'itevalo. Z> bliza ao li't liolohnin na aiuti zili, v zolodeu, na diliunji in vsled (i>^ii trpiiu na zanIinji>noHti, zapt'kji in drugiU bolozniii. V lej voliki Htiski rubil ««m nokaj i^asa „dr. Hoza /.ivljcnski balzam* g. Ickurjti Fragncr-jn v i'ragi, in ta bulzain mi jo zolo poniard, znrad (onar gn bulthiu'iim clovuntitvu no moroia dovolj priporocuti; ktuH'cno opoimum tadi, da jo zelo trpola moja IiCi na blodici in na krvi, trnvljentdutu batznnioin pa so jo oz-dravila popolnom. To potrjujom po dol2it')Hti in kakor zahtcva rcHtiivu, Dr. pi. Sturtonwant, Bad Oiobichonstoin bei Hallo a. S., Provinz Sacliaen. IflT SVARJENJEI -«[ Da so izogno noljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. narofiuike, naj povsodi izrecno dr. Rozov iiv-ljenski balzam iz lckarno B. Fragner-ja v Pragi za-htovajo, kajti opazil bom, da so uarooniki na vco krajih dobili neuspeano zmes, ako so tmktevali samo zlvljenski balzam, in ne izrecno dr.Rosovegazivijeuskegp balzama. Pravi k hm iivljeaski balsam dobi se samo v glavnoj zaiogi izdolovalca B. Frag* ner-ja, lekarna „k Crncmu orla"4 v Pragi, Ecko dcr Spomergasso Jfr. 203—3 V OOttlCi: ft. Cristofoletti. lekarnifar: G. B. l'outoni, lekarnii'ar. V OGLKJI. Damaso d' Elia. V TKSTU: P, Prendini, lekarnicnr; _S—12 ur se naredi nov flatter. — Zaprte bale in o-tekline so hitro ozdraviio; kjer pa veu tece, potegne mazilo v kratkeni vso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To ma-ilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem rana prej ne zaccli, dokler ni vsa bolna oguojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega nibsa in obvaruje pred suetom (Cruim prisadom); tudi bolecine to Wadilno mazilo poti^i. — Odprte ia tekoee rang so mo raj o prej z mlacuo vodo vmiti, potem se le se niazil° nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Sknscno in po muozih poskusih kot najzaneslji-vejSe sredstvo znano, odstraui naglulwst, in ;po njem se dobi tudi popolno nia zgubljen slab. 1 sklenica I gl. a. v. Jzdairatelj in odgovorni uredftik; F, PODUOliNlK. — Tiska; .Hilarijanska tiskaraa41 ˇ Gorici. (Dalje v prilogi)