UREDNIŠTVA: 25-61 UPRAVti 2S—67 In 28—47 POSLOVALNICA CELJE. Prejemov« 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1J.409 Maribor, 14. in 15. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Mrzlična posvetovanja v Berlinu J^eio se usodne odločitve o nadaljnjem razvoju — Pri mirovni konferenci bi morali sodelo-uai zastopniki Poljske in Češkoslovaške — Poostrene operaciie na morju — Pojasnila o preseljevanju Nemcev — Položaj pogajam o Finski Litva 9)0 zahtevala Klajpede In Snwalke Zavezniški pogoji za pogajanja lonbon, '»iu v oktobra- V zvezi z zadnjim Chamberlainovlm govorom na- ih poučenih krogih, da nikakor ne pomeni, da Anglija In Fran-^ sta SI^a'° odbijata vsako misel na pogajanja z Nemčijo. Nasprotno, obe vla-s/ 1(0 pre’ Plavljeni sprejeti in resno preučiti vsako novo pobudo z Si ** ^i Pa bi morala biti taka, da bi omogočala razpravo. Z drugimi be-!l'anK ak Prav*’ Anglija in Francija bili takoj pripravljeni pričeti po- kot ha ^ Nemčija izjavila, da sprejme angleške In francoske mirovne po-% katft?20 28 mirovno konferenco. Na tej konferenci bi pa bili zastopani prav ** aj|j^ Angleži, Francozi in Nemci tudi zastopniki Poljske in Češkoslovaške. Postanka Anglija in Francija ne M sklenili nobenega dogovora, njihovih interesov. Kaj se pripravlja v Berlinu? '%lcl ’ 14. okt. V zadnjih 24 urah je Hitler ves čas konferiral s svojimi ®*L • V diplomatskih krogih mislijo, da se bo v toku današnjega ali pa ju- a zgodilo nekaj zek> važnega na diplomatskem poprišču. DNB tudi Nemčija prosila TtA in Roosevelta za posredovanje. Včerajšnja nemškega tiska dr. Dietricha, v kateri je dejal, da je sedaj samo še odvisno, če bo svet mogoče rešiti pred katastrofo, je bila napačno ^tianinijeva misija v Londonu oktobra. Novi italijanski PrisjjJ Angleškem B a s t i a n i-Sjgfc. danes v London. Kakor po-*®bo/a ^euter’ i® prinesel Bastia-8P°n,enlco italijanske vlade, V>rdu'u^^^emu zunanjemu mini-V tej : H oteni italijanski V tej spomenici so pogledi ^rtteri italijanski pogledi na ik%j. nar°dni položaj in stavljeni V v*eh ' £^ezah tudi predlogi za re-IW voln(> P°fnih zadev brez nadalje-0** nisn’ . ^akor pa ti Italijanski nikaki zvezi z nemškimi r«*lki v Talllnu ^ Snoveh' Havas. Trije ruski «pa iz 1. 1937 so da-V' V tukni« .(>ni kapitana Petjuhova 15 tu jonski . Pristanišče na uradni ^ dni V * Ruske ladje ostane- ^'ATo ‘ __________ ^ll^GTnP ZA ROOSEVELTA 0 ’ 14. oktobra. Havas. V ;V * rer^kv^^a^ostnem zakonu v L v* -,J*Wkanski Senator Taft iz 1 1,0 najbrže tudi eden mirovnimi predlogi in tudi ne s Hitlerjevo mirovno akcijo, ampak se v marši čem od nje zelo bistveno razločujejo. Ba- stianinijeva misija v Londonu bo zato nedvomno velike važnosti, ako ne v drugem, vsaj za nadaljnji razvoj razmerja med Italijo in Veliko Britanijo. RIGA, 14. oktobra. Exchange Telegraph poroča: iz zanesljivega vira se izve, da bo po sporazumu med Kaunasom in Moskvo Litva stavila že v prihodnjih dneh Nemčiji zahtevo, da se ji vrne Klajpeda (Memel) In da dobi tudi mesto Suwalki in okoliško ozemlje, ki je bilo kot del okupirane Poljske v razmejitvi med sovjetsko Rusijo in Nemčijo podeljeno Vzhodni' teljstva. H Prusiji. Kar se tiče Klajpede, gre tu v resnici za sovjetsko akcijo, da dobi v svoje roke tudi to pristanišče, ki edino odpira Litvi pot v svet. V Kaunasu ne dvomijo, da bo Nemčija tej zahtevi ugodila, ker se ne bo mogla upreti volji sovjetske Rusije, zlasti ne v sedanjem položaju, ko najbolj potrebuje njenega prija- LONDON, 14. okt. Adnnraliteta je davi objavila sledeče poročilo: »ANGLEŠKA VOJNA LADJA »ROYAL OAK« JE POTOPLJENA. POTOPILE SO JO NEMŠKE PODMORNICE. LISTA POGREŠANIH MORNARJEV BO IZDANA V KRATKEM.« TO JE DRUGA VEČJA ANGLEŠKA VOJNA LADJA, KI SO JO NEMCI POTOPILI S PODMORNICAMI. »ROYAL OAK« JE BIL VETERAN IZ SVETOVNE VOJNE TER ŽE DALJE ČASA STAVLJEN V REZERVO. TEŽAK JE BIL 29.000 TON TER JE IMEL ČEZ TISOČ MORNARJEV POSADKE. STAL JE OKOLI POL MILIJARDE DINARJEV. Angleži potopili tri nemške podmornice LONDON, 14. okt. Angleška admirali« teta je najprej objavila, da sta bili včeraj potopljeni 2 nemški podmornici Naknadno pa je admiraliteta javila, da Je bila potopljena še tretja nemška podmornica, ki je napadla in potopila neki angle- ški trgovski parnik, nato pa bila od angleških vojnih ladij potopljena. Ameriški parnik »Prezident Hardlng« je rešil 36 članov posadke potopljenega angleškega trgovskega parnika. Vzroki preselitve nemških manjšin v Nemčijo Težkoče pri preseljevanju baltskih Nemcev — Izjava z uradnega mesta v Berlinu o vzrokih in namenih preselitve — Gospodarski moment najvažnejši — Izselilo naj bi se iz Romunije 750.000, Iz Jugoslavije 600.000 in iz Madžarske 480.000 ljudi — Pripadniki nemikih manjšin, ki so doslej zvesto sledili Hitlerjevim navodilom, se bodo tudi zdaj gotovo pokorili Intere* som nemškega naroda in nemške države fc^l94°2-apSbil»S.edll^a USA“prfv£ vhNfo0 v Prilfvl embargo na orožje, im &v °>h narnJ,apada,ca’ a na ško* Taft s© Je ognje- ^ Je Usa ri"!tev etnbarga’ p°-Tj. na možnost ostati C0 ij* Rjavil •* pe ?a koncu svoje' h e>l Svo, - redsednik USA je ja ^kem w ,da USA v sedali ie- da I? tU ostaneio ob ^ 7 !L^ovo obveznost K CSki St? xTaftom * tvoril 'i ki se ; ye’ zast°Pnik dr- JSfJga, ceS £ «»vil Proti uki- u nevam« t sicer nastala J§A. s za gospodarsko vet^’ PrevIadovalo bo rfl vreme. Obeta 'O! *'• danes je bila najnižja 8.4, r“,, !4- okt. De , w rr-w’ Amsterdam a«en srCc!1<),ni 106H> 0sl° > »iicnos Aires 105. RIGA, 14. oktobra. Vladi Estonske in Letonske sta odklonili nemški predlog, da bi se rok za izselitev tamkajšniih Nemcev podaljšal do leta 1940. Prav tako sta pa prepovedali tudi izselitev nekaterih estonskih In ietonskih državljanov, ki so dejansko estonske, odnosno letonske narodnosti, a so tudi hoteli z Nemci v Nemčijo. Velike težkoče so nastale dalje glede mešanih zakonov, v katerih hoče mož, ki je Nemec, v Nemčijo, žena, ki ni Nemka, pa hoče ostati v domovini, ali pa narobe. Vloženih je že več nujnih predlogov za iočitev zakonov in zlasti za dodelitev otrok. PARIZ, 14. oktobra. V zvezi z akcijo nemške vlade, da se čimprej presele v Nemčijo vsi Nemci iz baltskih, pa tudi iz ostalih držav, piše včerajšnji »Pariš Soir«, da to preseljevanje nima samo narodnega ozadja. Mnogo večja je gospodarska važnost te akcij«, ker Nemčija ne dobi s to preselitvijo samo nekaj sto tisoč Nemcev, ampak tudi ogromne vsote v tujih devizah, ki jih sedaj tako nujno potrebuje. Vrednost teh deviz se ceni na več ko 20 milijard francoskih irankov. BERLIN, 14. oktobra. Tuji časnikarji so se z ozirom na preseljevanje nemških narodnih manjšin v Nemčijo obrnili za informacije na merodajno uradno mesto in dobili sledeče pojasnilo: Ko je Nemčija združila v svojih niejah Avstrijo, Sudete, Gdansk in Klajipedo ter si prisvojila tudi svoj življenjski prostor, mora izvesti še svoj drugi cilj, da se združijo v Nemčiji vsi Nemci od drugod. To pa je mogoče doseči samo s preselitvijo, ker smatra Nemčija vse druge sedanje meje za dokončne in nima nikjer nobenih teritorialnih zahtev več. Nikakor ni mogoče dopustiti, da bi ti po južnovzhodni Evropi in drugod raztreseni Nemci ostali za vselej narodna manjšina. Preselitev Nemcev iz južno vzhodne Evrope ima pa še drug namen na gospodarskem področju. Res je sicer, da so odnošaji Nemčije z Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo najboljši in ni vzrokov za pritožbe, vendar je pa treba ugotoviti, da je medsebojno izmenjavanje blaga vedno manjše. Nemčija želi slej ko prej ostati kupec agrarnih produktov teh treh držav. Zaradi znižanja nemškega izvoza v te države je padel močno tudi priliv deviz, a izvozniki zahtevajo od Nemčije, kakor tudi od ostalih držav, da plačajo v gotovini, t. j. v devizah, zato je Nemčija prisiljena pri-baviti si te devize na nov način. V tem je tisti globlji, gospodarski pomen načrta za izselitev nemških narodnih manjšin h omenjenih držav. Njihova posestva, podjetja in dobroimetja v bankah se bodo zamenjala za devize, s katerimi bo Nemčija mogla plačati dobave iz teh držav. Premoženje Nemcev v Madžarski, Jugoslaviji in Romuniji je preračunano na več milijard mark, in s tem bo Nemčija za daljšo dobo popolnoma oskrbljena z dobavami življenjskih potrebščin, ker tudi te države same niso v stanju, da bi pla- čale nemško posest v gotovini. Izseljenci pa bodo dobili v Nemčiji seveda popolno odškodnino za vse, kar so pustili v dosedanji domovini. Kmetje bodo naseljeni kot kmetje največ na zahodnem Poljskem, trgovci po mestih itd., kjer bodo izpodrinili Žide. Vsi Nemci se pa morajo na drugi strani tudi zavedati, da i« vse to potrebno v interesu nemškega naroda in da se izvršuje po želji in pod vodstvom vodje Hitlerja. Zaradi tega je nemška vlada prepričana, da bodo pripadniki nemških manjšin v teh državah zvesto sledili klicu za preselitev. V poštev prihaja 750.000 Nemcev v Romuniji, 600.000 v Jugoslaviji in 480.000 na Madžarskem. Doslej so vsi ti Nemci disciplinirano sledili vsem navodilom vodje nemškega naroda, zato ne more biti no-benega dvoma, da bodo tudi sedaj, ko bodo prejeli uradni poziv, izvršili svojo narodno dolžnost ter tudi s svoie strani doprinesli to začasno žrtev, ki pa jim bo bogato poplačana. BUKAREŠTA, 14. okt. Med romunskimi Nemci so bile vesti, da imajo Nemci ze pripravljene spiske za preselitev svojih sonarodnjakov iz Romunije v Nemčijo, sprejete z mešapmi občutki. Kot prvž pridejo na vrs^o preselitev nemški di-žavljani, nato romunski državljani nemške narodnosti, ki«fco v zadnjih letih javno nastopali kot noslteljl političnih idej tretjega rajha, nato pa še ostali romunski Nemci. Uspehi tujih intervencij za Finsko Sovjetska Rusija bo postopala s Finsko bolj obzirno in previdno, kakor je z baltskimi državami — Uradna finska izjava o možnosti nadaljevanja pogajanj v Moskvi — Ruske zahteve še vedno niso znane javnosti MOSKVA, 14. oktobra. Včerajšnja sovjetska uradna objava o pogajanjih s Finsko je bila zelo kratka. Objava pravi samo, da je bila finska delegacija sprejeta v Kremlju po Molotovu in da je bil pri sprejemu navzočen tudi Stalin. Prva konferenca je trajala nekaj nad eno uro, a zdi se, da je eden izmed finskih delegatov potem še pozno zvečer znova prišel v Kremelj. Sicer pa vlada na obeh straneh največja rezerviranost glede vsebine in obsega pogajanj. Ta rezerviranost je ostala nespremenjena tudi včeraj, po drugem sestanku v Kremlju, ki se je pričel Ob 14. uri. V diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje, da bo sovjetska diplomacija postopala s Finsko zelo previdno in bo skušala doseči svoje cilje le postopoma, in celo na ta način, da bo dala Finski za vsak pristanek na sovjetske zahteve na drugi strani posebne koncesije, najbrže v obliki revizije dosedanje meje nasproti sovjetski Kareliji. Stališče sovjetske Rusije nasproti Fin-ski je mnogo težavnejše, kakor je bilo nasproti Estonski, Letonski in Litvi. Podjarmljenju Finske se upirajo složno tako Nemčija kakor vse skandinavske države, Združene države Severne Amerike in seveda tudi Velika Britanija. Posebno neugodno j® iznenadil ruske državnike korak ameriškega veleposlanika v Kremlju, ki je interveniral v prilog Finske še preden je iinska delegacija stopila v stik s sovjetskimi diplomati. Kakšna je bila ta intervencija, se z uradnega mesta ne more ničesar izvedeti in tudi sovjetski tisk molči o njej, kakor da je sploh ni bilo, vendar pa ni nobenega dvoma, da je vsaj za enkrat, dosegla svoj namen in da je sovjetska Rusija svojo taktiko nasproti Finski zelo omilila. Ni pa nobenega dvoma, da bo sovjetska Rusija, vsaj postopoma skušala doseči svoj cilj, ki obstaja v tem, da dobi v svoje roke tudi finska pomorska oporišča in si zavaruje svoj dominantni položaj na Baltu še s severne strani. Kdaj in v kakšni obliki se bo to zgodilo, za enkrat ni mogoče prerokovati. Tudi glede vesti, da si je sovjetska Rusija postavila za cilj doseči znova vse tiste meje, ki jih je imela prej carska Rusija, v Kremlju molče in jih niti ne zanikujejo niti ne potrjujejo. HELSINKI, 14. okt. DNB. Finska vlada je izdala tole poročilo o finsko-ruskih pogajanjih v Moskvi: Vlada je temeljito preučila, sovjetske predloge in prišla do zaključka, da Finska lahko nadaljuje po. gajania. OSLO, 13. okt. Reuter. Govor finsKega zunanjega ministra Erkka, ki naj bi ga imel na Amerikance, a ga nemške radio-postaje niso hotele oddajati, je bil danes za Ameriko prenesen od tukajšnje radio-postaje, in sicer po posnetku na gramofonski plošči. STOCKHOLM, 14. okt. Reuter. _ Po uradnem sporočilu finske vlade iinska delegacija v Moskvi ni prejela od Stalina ultimata, marveč spomenico. V tem uradnem sporočilu je tudi rečeno, da so poročila šefa finske delegacije iz Moskve preučevali v finskem zunanjem ministrstvu vso noč do zore. Domneva se, da so vesti o pritisku od strani Rusije prišle zaradi tega, ker je Nemčija prejšnjo noč odklonila po svojih radlopostajah oddajanje govora finskega zunanjega ministra Erkka za ameriške poslušalce. STOCKHOLM, 14. okt. Reuter. Še ni točnih podtakov o tem, kaj zahteva Rusija od Finske. V uradnem finskem sporočilu je samo kratko rečeno, da Stalinov memorandum ni imel ultimativnega značaja. V ameriških krogih v Helsinkih pravijo, da je ameriški veleposlanik v Moskvi pri svoji demarši v Kremlju dobil vtis, da želi Rusija priti do sporazuma potom prijateljskih razgovorov. Neka zelo ugledna švedska osebnost je Reuterjevemu poročevalcu izjavila, da če pridejo v vprašanje Alandski otoki, bo Švedska gotovo poslala svoje čete Finski na nomoč. WASHINGTON, 14. okt. Predsednik Roosevelt je poslal osebno noto komi sarju Kalininu glede razgovorov s Fin sko, vendar do sedaj še ni-dobil odgo vora. Konferenca poglavarjev skandinavskih držav STOCKHOLM, 14. okt. Švedski kralj ie povabil norveškega in danskega kralja ter prezidenta Finske na konferenco v Stockholm, ki bo v torek, 18. t. m. Razpravljali bodo o položaju, ki je nastal .zaradi ogražanja Skandinavije s strani sovjetske Rusije. OSLO, 14. okt. Havas. Zunanji minister Kott je izjavil poročevalcu agencije Havas, da norveška vlada še ni prejela programa za sestanek državnih poglavarjev in zunanijh ministrov skandinavskih držav, ki bo v Stockholmu 18. oktobra. Minister je pristavil: Ta sestanek je v zvezi s sedanjim položajem v Evropi, zlasti pa na severu. KJEVENHAVEN, 14. okt. DNB. Objava konference vladarjev in državnikov štirih severnih držav je sprožila tu ve- liko zanimanje in napravila zelo ugoden vtis. Programi dela v Stockholmu sicer še ni določen, vendar je jasno, da bodo vse štiri države nastopile složno proti vnanji nevarnosti, ki jim preti tako glede trgovine kakor neodvisnosti. Znova bo naglašena striktna nevtralnost, na zunaj. Danski’ kralj bo odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Munha najbrž v torek na stockholmsko konferenco. OSLO, 14. okt. Norveški listi z velikim zadovoljstvom pišejo o stockholmski konferenci. Mnenja sO, da bo ta manifestacija solidarne nevtralnosti doprinesla k srečnejši bodočnosti evropskega severa. Zunanji minister Kott je zastopnikom tiska naglasil, da se bo konferenca predvsem bavila s sedanjim napetim položajem ob Baltu. Odmevi Chamberlainove izjave RIM, 14. oktobra. Rimski listi komentirajo dalje na prvih straneh Chamberlainov govor. Prinašajo tudi izjave, ki jih je dal včeraj dr. Dietrich. V dopisih iz Londona poročajo, da prevladuje v diplomatskih krogih angleške prestolnice prepričanje, da se bliža svetu vojni ciklon. Iz Pariza javljajo, da je francosko-an-gleška solidarnost znova potrjena in da pričakujejo na zahodu veliko nemško ofenzivo. PARIZ, M. okt. Pod velikimi naslovi prinašajo pariški listi komentarje Dala-dierjevega in Chamberlainovega govora. Iz vseh tolmačenj izzveneva ugotovitev, da imata tako angleški kakor francoski narod popolno zaupanje v besede obeh državnikov. Chamberlain je govoril iskreno, kakor kak antični državnik pred rimskim senatom. Nikoli ni bila pred rimskim senatom podana svečanejša izjava, kakor v četrtkovem govoru angleškega ministrskega predsednika. Leon Blum piše v svojem listu, da se popolnoma strinja s Chamberlainom, Francija in Anglija hočeta imeti realna, solidna zagotovila za trajni mir. Iz pisanja nevtralnh držav sc vidi, da se tudi one boje zavojevalne taktike nasilne politike. KOMUNISTIČNA ŠPIJONAŽA V AMERIKI \VASH1NGT0N, 14. okt. Havas. Par lamentarni odbor nadaljuje s preiskavo o delovanju tujih elementov v USA. Odkrita je bila akcija komunistične organizacije, ki je vršila špijonažo v korist Moskve. V Rusijo so poslali ameriški komunisti podrobno poročilo o ustrojstvu in proizvodnji velike železarne v Brocckly-nu. Zaplenili so tudi več ponarejenih pot nih listov na imena umrlih državljanov, s katerimi so se hoteli okoristiti Spiion za pot v tujino. ' TROPSKA VROČINA V SIBIRIJI MOSKVA, 14. okt. DNB. V zahoda Sibiriji in ruski srednji Aziji je zavladala tropska vročina. V. Taškentu je toplomer včeraj kazal 30° C. Ljudje hodijo v poletnih oblekah. Take vročine v tem času so v teh krajih zelo redke. ROJSTNI DAN ROMUNSKEGA KRALJA BUKAREŠTA, 14. okt. Havas. Vrhovni svot stranke narodnega preroda je skli can na ponedeljek, 16. oktobra. Kakor je via* ca. *>‘j- - - je znano, je 16. oktober rojstni dan romun-|več pa ranjenih. Do liesre^oS(aie* skega kralja Karla. |radi popolne zatemnitve P Dramatični beg „Bremena“ LONDON, 14. oktobra. Amsterdamski dopisnik »Daily Heralda« poroča o potovanju znanega nemškega veleparnika »Bremen« fe Amerike v Evropo ob izbruhu vojne, in sicer na podlagi izpovedi kuharja Edwarda Posta. Post je prispel v Amsterdam iz Murmanska, kjer je sedaj »Bremen« zasidran. Cim so ameriška oblastva dala parniku dovoljenje, da sme odpluti iz Nev/ Yorka, pravi Post, je parnik 30. avgusta odplul s polno paro na Ocean. Samo kapitan Arons je vedel, kam vodi naša pot. Bili smo vznemirjeni, ker ni bilo na parniku niti enega potnika. Naslednjega dne smo prebarvali ves parnik s sivo barvo. Dne 3. oktobra je zbral kapitan na krovu vse moštvo in obrazložil položaj, iz katerega še bo težko izvleči. Vsak dan smo se vadili v manevriranju z reševalnimi, čolni. Na saredniero delu ni bilo nikogar, ker smo se bali, da bi parnik naletel na mino. Po dolgem potovanju vzdolž norveške obale smo nazadnje le srečno prispeli v rusko pristanišče Murmansk. Posadka je pa morala čakati tam več dni, preden je bila puščena na kopno. RUSKO-LITVANSKA VOJAŠKA POGAJANJA KAUNAS, 14. oktobra. Na današnji seji parlamenta je zunanji minister Urb-sis podal poročilo o posvetovanjih z Rusijo. Podrobnosti sporazuma držijo za javnost še v tajnosti. Litvanski vojaški strokovnjaki so ostali še v Moskvi, da se dokončno domenijo o litvansko-ruski meji. Prihodnji teden bodo prišli v Kaunas ruski strokovnjaki, ki bodo sodelovali v mešani komisiii na terenu samem. inihr o r' Sodjev se vrača pf? MOSKVA, 14. oktobra. Hava* garskega civilnega letalstva P? , dev, ki se je v Moskvi pogaja' ^gji etalskem prometu med .Moskv ^ $ včeraj odpoLoval domov. * ug(jj>r podpis sporazuma o vladi letalski-, prog?, ker je sovjetska ... e žen J nulno preveč zaposlena r. V važnejšimi diplomatskimi raZ®\]0sk^ bo pozneje vnovič poslan v - i;ujc| Boj dev ali kdo drugi, da devna pogajan ja. Nova proga od Sofije preko Burgasa m “r ; j do Moskve. ODMEVI ZADNJE BITKE NA LONDON, 14. okt. Berlinsko ministrstvo sedaj priznava, da ' $ padu 18 nemških letal na ang ne ladje padla 4 letala v fflor£> # sta morali pristati na DansK • ^ danski parnik je izkrcal tri «ega * ki jih je pobral sredi morja s P® tali NaSi javljaj«, da i* bomb zadelo angleške ladje, ang ^ miraliteta pa te vesti že dru? . ^ tira ter pravi, da ni niti ena b°® |j na kako angleško ladjo. 4 STRASBOURG, 14. okt. Po * J razstrelitvi treh mostov na ReI\ Francozov, je ostal samo , Strasbourgu, ki veže Francijo tfl TURSKI OBISK V MOŠ* -M ANKARA, 14. oktobra. H^tvuj kmetijski minister je v spre ^ m poslancev odpotova’ " kmetijske razstave, beni RENSKI MOSTOVI ZLETELI V a -------- 1 odpotoval'Stog^ i zvezi z bivanjem turške®8 ministra Saradžogla v Moskvi. ^ NEMŠKE PODMORNICE ' K SKEM MORJU WASHINGTON, 14. okt. K°°. izjavil, da nima nobenih v Karaibskem morju 6 nemsK' ^ nic, in sicer 1 velika ter 5 rnaflj^' so ujeli nemški parnik »Ane®. plul pod norveško zastavo. VARČEVANJE S KOVINAMI * ŽARSKEM vJo BUDIMPEŠTA, 11. oktobra. uister za industrijo je prepoveduje uporabo bakT8, ^jv rf ca, cinka in Šc nekalcnli razen za dela, ki jih odonr PODONAVSKA KČMlj>j t4 BUKAREŠTA, 14. okt. ska podonavska komisija i° ’• svojo prvo sejo. .g ITALIJANSKE PREPOVED^ RIM, 14. okt. Havas. Urad janske vlade objavlja odtoki. prepovedana taiko •italij^s*11! lnj|i ^ ladjam plovba v terit°^ jun luke Augusta na Siciliji in ka Pantelaria. ' ŽELEZNIŠKA NESREČA LONDON, 14. okt. Reute.^ii » na postaji Blackley PonesL;ki s0.1 P vlak za Škotsko. Trije po ^ ie bij« Romunski strah za Besara bila dana Romuniji da ^ #%ji sproti njej nobenih teritof vzdr^j!# a*f $ BUKAREŠTA. 14. oktobra. Po romun-sko-madžarskem sporazumu, ki je bil dosežen kakor znano po posredovanju Jugoslavije, so pričeli tako prvi kakor drugi umikati svoje čete od meje. Romuni pošiljajo svojo prej nasproti Madžarski zbrano vojsko v Besarabijo, kjer grade velike utrdbe na. meji proti sovjetski Rusiji. Kljub različnim zagotovilom, ki so se tu vendarle trdovratno f_ nje,’ da bo prišlo besar dnevni red takoj, čim sija končala svojo osva;iti Baltu. Na to bi se da*> *l sicetf pisanja sovjetskega tisk no, je pa na vsak nac*fl Nevarnost razdora med Mijo MOSKVA, 14. okt. Turški zunanji minister Saradžoglu se na začudenje vsega sveta mudi še vedno v Moskvi, ne da *t»i bil doslej dosežen kak uspeh. Zdi se, da so diference, ki so nastale med Turčijo in sovjetsko Rusijo tako velike, da ni izključen senzacionalen preokret. Vsekakor je gotovo, da bo Saradžoglu, ako ne bo v par dneh dosežen sporazum, odpotoval v Ankaro brez sporazuma. Zdi se, da nastajajo glavne težkoče v ruskih namerah proti Iranu in Afganiste •, ki sta s Turčijo zvezana s prijateljskimi pogodbami. Turčija noče pristati na to, da bi se popolnoma udinjala Rusiji, Ru-siia pa zahteva od Turčije, da sc loči od Toda An*,* i„ V njo važnejši in nila Turčija v kakšnem fliktu igrati važno ,, „ift' veznlške vojske v P^ u ■fJJP ^ Vi CARIORAD, H- okt' POPOLNOMA nasp£?atNA reuteRJa potrjeno vest, da ki bo v kratkem podP ^ ^ moniji s pakti '1 uljf|it'vesteB,^(,sKvy in Francijo. Navz1'^ ai \t radžoglu danes odP° ®Lji < Ijajo, da bo turški ^ „aal!flV pogajanja v Moskvi n ^uobna zrna p. 5era izročilih iz Moskve je na slavnost-jftatia,? i U po podpisu nemško-ruskega ^nistp Pakta sedel nemški zun. r v°a Ribbentrop pri mizi med fjfc 2ldoma, Kaganovičem in Sasov- politični krogi so mnenja, da ®us’ie na prag srednje sij j j na Karpate, napočil za srovan-c.s,?ave Balkana čas, da zavzamejo stališče do Rusije... $t bst »L’Intrasigent« piše, da nemških listov po ruskem Ijsjjo zahod in v baltske pokrajme ^uiti p bi Nemčija raje imela spo- % S rancijo kakor vse pakte z Ru-• k v Br ki se je prvi sestal z Nem- «ti5jk,esJ Litovskem, nosi ime vodje "^unistov Thalmanna, oni, ki ^ itn . cem naproti v Lvovu, pa W„! Ritega vodje nemške socialne Liebkneohta. ^ckerbockerja, ki je pisal so jih nemški narodnost n VOd^e 0,<^nesli v tuPn°' so v ** svet^10^35^^ za največjega lažnivca (Po »Novi Riječi«) CENENI SUPER Z VELIKIM UČINKOM U UNIVERZALNI SUPER PO SOLIDNI CENI POPULARNI SUPER za vsakogar B CENENI BATERIJSKI SUPER ZA MESTO IN VAS VELESUPER v luksuzni izdeljavl U UNIVERZALNI LUKSUZNI VELESUPER Vsi ORION APARATI imajo tri valovna področja, odlikujejo se s posebno dobrim sprejemom kratkovalovnih postaj ORION PREPRODAJALCI V VSEH VEČJIH MESTIH KEJH AXEH fCptyw*3fy JlyKCeu£.ypr MHAy3 Simpatije, interesi ameriških Zedinjen Američani ne morejo dopustiti, da bi se poruiil sedanji anglosaški svetovni red — Simpatije do Roosevelta V sedanji evropski in svetovni vojni zapletenosti obstajajo tri postavke, brez katerih so težke zanesljive kombinacije. Te tri postavke so Rusija, Italija in Zedinjene države Severne Amerike. Ves svet se sprašuje, kakšna bo njihova nadaljnja politika, kam se bodo nagnile in .kakšni bodo njihovi končni cilji. Med tem pa, ko je glede sovjetske Rusije in Italije vendarle že mogoče ugibati, kaj hočeta, so glede Zedinjenih držav mogoče velike in nepričakovane spremembe. To nam je pokazala tudi zadnja svetovna vojna. Woodrow Wilson je bil leta 1916. izvoljen za prezidenta prav zaradi svojih miroljubnih idej nevtralnosti, nekaj mesecev pozneje je pa šla Amerika v vojno, da reši svetu demokracijo! Po svetovni vojni so se Zedinjene države vedno bolj odmikale od Evrope in prevladovalo je vse bolj in bolj načelo o tako popolnem nevmešavanju, da je bil leta 1937. sprejet znani in prav te dni tolikokrat omenjani zakon o nevtralnosti, ki je prepovedal ne le vsako vmešavanje v katero koli vojno izven ameriškega kontinenta, ampak celo vsako prodajanje orožja in vojnih potrebščin vsaki vojskujoči se državi. Toda že kmalu po sprejetju tega zakona se je ob priliki japon-sko-kitajskega spopada pojavila tendenca, da se ta zakon zopet odpravi. Ideja izolacije se je pričela naglo umikati odporu proti mednarodni brezzakonitosti. Taki prevrati pa v Ameriki vendarle ne prihajajo sami od sebe in za njih niso vedno ali v prvi vrsta odločilni le gospodarski interesi, kakor se v Evropi često napačno misli Odmev agitacije je med ljudstvom mogoč šele tedaj, ako že obstaja za to potrebno duhovno razpoloženje. Razpoloženje ameriške javnosti je že po svojih temeljih simpatično za vsako državo, ki je napadena in se mora braniti, zato je tudi logično, da se isto javno mnenje obrne istočasno z enakim odporom proti vsakemu napadalcu. Ta orientacija javnega mnenja se kaže tudi sedaj nedvoumno. Tudi prezident Roosevelt ne skriva svojih simpatij za Veliko Britanijo in Franoijo. Opozicija se pa seveda temu upira, ker ve, da je tudi v svetovni vojni bila Wilsonova simpatija za antanto samo uvod za vmešanje v vojno. Toda ta opozicija je bolj notranjepolitičnega značaja, kakor načelnega. Tudi Rooseveltovi nasprotniki se po svojih simpatijah ne razločujejo veliko od njega. Ako mu nasprotujejo, delajo to v glavnem zato, ker so strankarsko in osebno proti njemu. Ker pa predstavljajo to opozicijo v prvi vrsti prav tisti, ki bi utegnili od razveljavljenja sedanjega nevtralnost-nega zakona največ zaslužiti, je zelo verjetno, da bo njihova opozicija le formalnega značaja in da bo Roosevelt do konca zmagal. Sicer pa je bilo že leta 1938. razvidno iz premnogih znakov, da nastajajo v Ze-1 dinjenih državah mnoge in temeljite duhovne spremembe. Ta preorientacija gotovo še ni taka, da bi javnost bila za kaj več kakor za spremembo nevtralnostne-ga zakona, toda občutek varnosti in vere v absolutno možnost popolne izolacije izginja. Izdatki za vojsko se stalno večajo. To večanje ie za evropske pojme še vedno majhno, toda za Ameriko je nekaj nenavadnega. Pozabiti se namreč ne sme, da ni na svetu države, ki bi bila pa svojem bistvu tako nemilitaristična in nebn-periafetična, kakor so sedanje Zedinjene države. To se vidi tudi po vojski. USA imajo veliko mornarico in letalstvo, toda njih častniki in vojaki so v bistvu le uniformirani civilisti. Čim slečejo vojaško suknjo, ne bo nihče mogel ugotoviti, da so kdaj nosili uniforme. To je treba seveda razumeti v duhovnem oziru. Za Američane je značilna ta-le zgodbica: Ko je raziskovalec tečajev admiral B y r d nekoč stopil v uniformi v neki vc^ vlak, so potniki mislili, da je sprf ^ in so se obračali k njemu s sV*? ljami, s kakršnimi se obračajo do niških uslužbencev. Povprečen torej niti častniške uniforme ne Kljub vsej absolutni miroljubn ^ neimperialističnosti je pa za _ J Američana nesprejemljivo in ne eno: da bi se porušil sedanji afl*|,j svetovni red. Američan in Atne1*,. tem redom tako tesno združena no in gospodarsko, da ne bi pod j?® ^ pogojem mogla dovoliti, da bi S>a" % čil, kar bi se zgodilo, ako bi tanija v vojni podlegla. Zato se ^ ^ nihče varati o tem. da ne bi biloj^j riki nobene opozicije več Pr0*V,.ui# eriŠhY“ ciji v vojni, ako bi se am mnenje prepričalo, da je Velika J res ogrožena in da ji je treba pf"”’ * vsemi silami na pomoč. Vzroki in načela francoske revoluciji Zanimivo otvoritveno predavanje univ. doc. dr. Frana Zvvitterja v ljudski univert' Zborovanje v Ljutomeru Sinoči je univ. prof. dr. Fran Zwit-t e r na mariborski Ljudski univerzi v otvoritvenem predavanju, ki je bilo dokaj dobro obiskano, govoril o pomenu francoske revolucije. s* VZROKI VELIKEGA PREVRATA Veliki prevrat pred 150 leti je imel vzroke v razkolu takratne države, družbe in kulture. Povsod so se drastično odražale socialne razlike med plemstvom in visoko duhovščino, ki je zavzemala izjemen položaj ter med podložnim stanom (kmetom), ki je obsegal 90 odstotkov naroda. Po mestih so bili cehi, svoboden razvoj je ovirala vezana trgovina. V kulturi je bilo dovoljeno samo to, kar je bilo pogodu katoliškemu naziranju. V nedeljo, 8. L m., so se zbrali zaupniki iz devetih srezov mariborskega volivnega okrožja v Ljutomeru. Sklicatelj Pavel Horvat je predlagal, da se odpošlje podpredsedniku vlade dr. Mačku brzojavka, kar je bilo soglasno sprejeto. Zborovalci so izvolili za predsednika zbora g. Horvata, za zapisnikarja pa dr. Rudolfa Doboviška iz Celja. Predsednik je obrazložil namen sestankov in orisal politični položaj v Sloveniji, ki zahteva združitev vseh narodnih sil in potrebo močne organizacije kmetskega in delavskega ljudstva. G. Janžekovič Alojz iz Velike Nedelje je podvrgel podrobni in obširni kritiki politično delovanje dosedanjih slovenskih političnih voditeljev in zlorabo slovenske Kmetske zveze v politične namene. Poudarjal je potrebo enotne kmetske fronte, da strne vse delovno ljudstvo v borbi za pravice slovenskega naroda. G. Gradišnik Podor iz Celja je v temperamentnih izvajanjih prikazal 40 letno borbo bratskega hrvatskega naroda in požrtvovalno delovanje narodnih borcev Stje-pana in dr. Antona Radiča, ki sta od vasi do vasi budila kmečko zavest, končno izvojevala enakopravnost hrvatskemu narodu, Slovenci naj sledijo vzgledu bratov Hrvatov in se družijo v skupno kmečko m delavsko zvezo. G. Bratko Ivan iz Ljubljane, je v imenu kmečke prosvete govoril o smernicah bodočo slovenske kmečke stranke ter zlasti poudarjal, da morata kmet in delavec skupno delati. Z J epi m in globokim govorom je veleč, g. župnik dr. Tinko Povše iz Košlela prikazal socialno borbo Odrešenika, kojega večne resnice so danes bolj uvaževania potrebne, kakor kdaj koli in prikazal potrebo skupnega delovanja vsega delovnega ljudstva za dosego narodnih in socialnih pravic* i recital je tudi pismo lov. Antona Strgarja iz Zaprešiča. V živahno debato so posegli Žerjav Ivan iz Brežic, Jošt Martin iz zalca, Tomc iz Maribora, za ZDL, Plemenitaš Vinko iz Rogaške Slatine ter učitelj Kosi iz Male Nedelje. Vsi so sc strinjali v tem, da je nujno treba združiti vse kmete in delav-lavee v enotno politično organizacijo, ne glede na dosedanjo politično pripadnost. Slišale so se tudi ostre obsodbe nepravilnega in nespodobnega delovanja začasnega vodstva SKS v Ljubljani, g. dr. Lončarja in Kreutzerja. Sestavil se je končno začasni delovni odbor za mariborsko volivno okrožje z PRELOM S STARO MISELNOSTJO Vse to pa je bilo seveda v nasprotju s silami, ki so začele delovati. V mestih tako zvani višji sloji že davno niso zavzemali več vodilnega položaja, ker je pač zgornja plast meščanstva razpolagala z večjimi gmotnimi sredstvi. Razvil se je neke vrste kapitalizem, v katerem je bil manjši trgovec docela odvisen od veletrgovca. Mnogo so pripomogli k naglemu razvoju kapitalizma kreditni sistem ter najrazličnejši davčni zakupi, ki so dajali privatnikom ogromne dohodke. — Obenem pa se je razvijala plast meščanskih inteligenčnih poklicev (zdravnikov, odvetnikov itd.), ki je dala kasnejše voditelje revolucije. Francosko podeželje je delalo za rent-bike, ki so živeli v mestih ločeni od svoje zemlje. Francija je bila uradniška država, v kateri pa so ostale plemstvu fevdalne funkcije, ki so postajale dedne si-nekure. V 18. stoletju je doživela Francija velik duhovni prevrat, prelom s starim cerkvenim naziranjem, kateremu so se postavila nasproti gesla razuma, resnice in empirije; vse to pa je prineslo tudi prevrat v političnih krogih. Zmagalo je načelo narodne suverenosti, da stopi na čelo države narod kot celota. Absolutnost države kot take se ni več priznavala, prevrat v ekonomskih naziranjih je vedno bolj uveljavljal fiziokratsko gibanje, češ da eksistira v prirodi utemeljen sistem gospodarskega življenja, ki izhaja iz egoizma. Skratka: gre za svobodno konkurenco. je zajelo revolucionarno gibanje docela spontano: hotele so se otresti vezi go- spodstva. TRI FAZE REVOLUCIJE Sam potek revolucije ni bil enoten. V prvi fazi revolucije je odločevalo bogato meščanstvo. Kmet je sicer dobil posebno svobodo, desetina pa je ostala. Meščanstvo je izvedlo gospodarsko svobodo, ki pa je rodila inflacijo, ta pa draginjo in špekulacijo. To meščansko revolucijo je pa izpodkopala sabotaža plemstva, pa zunanja vojna, zaradi katere so zmagale radikalne struje, ki so prinesle revolucijo diktature. Premožnejši sloji so privedli Francijo v dobo politične diktature z izjemnimi sodišči. Revolucija se je začela radikalizirati: kmetje so dobili zemljo brez odškodnin, v mestih pa so se fiksirale cene blagu. To revolucijo je začela razkrajati zmaga na zunaj, ko je začenjalo postajati francosko življenje !a-godnejše. V tretji fazi francoske revolucije (v ter-midorju) je nastopila znova inflacija, ki je privedla s svetovnimi posledicami do vojaškega udara (Bonaparte). S francosko revolucijo je bil odstranjen stari gospodarski red ter vpostavljen gospodarski liberalizem, kj je postal značilnost meščanske družbe. Država je postala docela uradniška, brez sinekur. Zmagala so načela enakopravnosti pred zakonom, verska toleranca in kulturna svoboda. Sicer pozneje Napoleon ni hotel ničesar slišati o soudeležbi parlamen- ta pri oblasti in tudi ne o boščinah, so se pa vendar vedno j ljale tendence, ki jih je ska revolucija; skratka — I®v 1 bil likvidiran. SADOVI NOVE DOBE Francoska revolucija je živa ✓ija .ver*r prav zato, ker je prinesla vnjptf ideje, na katere se je poslej ve dno sklicevalo človeštvo. osKa f!r ve ideje je že vsebovala frailC^vj lucija. Vsebovala je plebiscit, P mo odločb e narodov ter idejo zveze narodov. Res je, da, so ^ kot tako pozneje kompromit'r* ličnejši elementi kakor stratefJ>^_ EvtoPVjtf Francije za hegemonijo v leon), vendar pa so tendenc®! ^ rodila revolucija, ostale ter se znova uveljavljale. NA PRELOMU r Tudi naša doba živi v Pre Slovencem je prinesla ^r£ir\tlnčbC' ■■* ___________t.x ccmnOOdl^ ir lucija aspekt narodne sarrioo v vala je posredno na osvoboCl . o .. 1848. leta. Kdor ve ocenit' nila za nas 1918. leta sam°o , dov, ki jo je postavila Ra lucija, pač ne more zaniK revolucije kot take. hi f ka!i%' Kaj moramo vedeti PREVRAT JE BIL PRESENEČENJE Revolucija je bila presenečenje, nihče je ni pričakoval. Bila je bolj latentno gibanje kakor plod organizirano delujoče akcije. Njen neposredni povod pa je ležal v finančni krizi, ki je zajela Francijo (polovico proračuna je šlo samo za obre-stovanje državnih dolgov itd.). Revolucijo so rodili odpor privilegiranih slojev proti novim časom, odpor tretjega stanu, dočim je bila v mestih revo- S pri shranjevanju *a ic Objavljamo kot ponatis iz zadnje številke »Sadjarja in vrtnarja« članek ravnatelja Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Jos. Priola, članek bo dobrodošel našemu sadjarju, ki zaradi nastalih prilik ne more takoj prodati sadja, ampak ga mora shraniti. Obenem priporočamo našim sadjarjem in vrtnarjem mesečnik, ki izhaja mesečno s prestro in aktualno vsebino. Letno stane le 25 din, naroča pa se v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, I. nalogo, da izvede organizacijo kmečkega Lucija posledica inflacije in slabih letin in delovnega ljudstva ua deželi Nepredvidene okoliščine so povzročile letos skoraj popoln zastoj v našem sadnem izvozu. Iz umljivih razlogov za enkrat ni mogoče uganiti, v kakšnem obsegu bomo mogli jabolka, ki so v nekaterih predelih Slovenije obilno obrodila in so dobre kakovosti, spravili v teku jeseni in zime preko meje. Naša naloga je sedaj, da to sadje izkoristimo tako, da bo nekaj zaleglo in da bo škoda, ki jo utrnimo zaradi slabega izvoza, čim manj občutna. Na drugi strani je pa celo v našem interesu, da ne izvozimo vsega sadja, kajli sadje je presno in predelano v trpežne izdelke (suho sadje, mezge, marmelade, sokovi i. dr.) prvovrstna, zdrava in tečna hrana, ki nam utegne priti še zelo prav, zlasti če pomislimo, da je naša banovina glede proizvodnje živeža pasivna pokrajina in smo primorani zlasti žitarice v velikih količinah uvažali. Poleg dobro smotrno shranjevanje 11 j. 'se v ;ti i>' bolkl Pri jesenskem sadJlača) uoiki rri jesensiicu* -r 'inča, * njevanje navadno ne izP -0 majhne trpežnosLi !ias"hajo, h >, gube, ki se komaj iz‘'arf0jiiri'5i ,J damo kasneje sadje po * o joju jeseni ob času bratve. bo^-te, V* Za daljše shranjevanje ^,1 ^ le neobčutljive m mošancelj, bobovec, kl k

r. iv kakovosti, skrbno ob' l)fe $ zrelo, skrbno sortiran0.im je manjše poškodl malo in preveč »“»v, ooSKV7ih ’■ ■L kakor koh V pepmg, r. Sad ji jc niora ko manjše poškodbe.I2 °Bano je v Prekmurju od 1150 tepljene trte. Na Goričkem je !»*■ rCjJg i wo M “v/ C^bro . tu mogli pridobi- \ Vrste Vnn°’ se Posad'te cep- ‘ P,osedanje pobijanje »šmar- če bi se posadile cep- le H'i »iti i7 neuspešno, ker ni upo-^vorn "letovega Položaja, niti ni-div-' yP°^evali, zakaj je do take fis y 0v prišlo ravno najbolj v Mk.vteo i, Prekmurje se je prej dote ^fjovg f Slovenskih goric, iz okoli-!,jurske / *,r .?red prevratom tudi iz kAz je ^ Golica Blatnega ter Neži-*i ih4 temu fa ^'s°ka trošarina pa je k>\ vef Uv°zu težke udarce. Kmet nabavljati vina, kriza ga je Jltno , revQ»tcrn večja bo trpežnost hJ6 h. *ar sadovnjaka v shrambo obložene košare, ki vzgojen za »abstinenta«, si je pomagal s »šmarnico«. Radi navedenega je naletelo tudi prisilno omejevanje »šmarnice« na odpor. Kmetu se je s tem omejevala mož nost, da bi prišel vsaj do »šmarnice«, drugega nadomestila pa ni dobil. Dejstvo je, da je »šmarnica« imela mnogo v zdravstvenem in moralnem pogledu kvarnih posledic, vendar pa taka posil-na in enostranska rešitev ni mnogo spremenila kljub temu, da je vzbudila mnogo nezadovoljstva. Ali ne bi mogli merodajni kako poskrbeti za ceneno ali brezplačno nabavo cepljenih sort v zameno za divjake ter po tej poti, s primernim poukom kmetskim vinogradnikom, najuspešneje likvidirati za vedno proslulo »šmarnico«? Za letos je minula trgatev v starih razmerah. Na zunaj je potekla v tradicionalni dobri volji kljub deževnim dnem. Vendar je letošnje grozdje dalo manj mošta kot lansko. Zelo dobra pa je bila letos v Prekmurju sadna letina. Posebno jabolka, slive in hruške, ki v ostalem prevladujejo, so bile rodne. Vendar tudi tu ni za prekmurskega gospodarja one koristi, kot bi jo moral imeti. Izvoz je že vsa leta majhen v primeri s količino sadja. Od približno četrt milijona raznih vrst sadnega drevja v Prekmurju ni bilo še nobeno leto izvoženih več kot 100 vago- ali in s® nala8aj° ijteojj , 1 .dveh legah. Tudi ho- & .'-petiljf, z,,,1 obložimo znotraj z JPfavn; ,adka stran navznotrajl), Planje in tudi za ffCSSii z« »ur.- Stil Plovil i sortirano sadje ,;i%, ^etmi tpt- Peilkel iih nal°žimo sadne ASLSi ua se denarja. Ker ni bil nov sadja. Bližina inozemskega trga, iz- sipljemo na kup do tri čel rt metra visoko, ah ga spravimo v odprte zaboje, katere zložimo v sklade, da more med njimi krožiti zrak. Pred dežjem in mrazom ga zavarujemo s pokrivanjem s slamo, strešno lepenko, deskami i. dr. Sadje prodamo, preden pritisne mraz ali ga spravimo v primeren zaprt prostor, v katerem se ni bati pozebe. V sadni shrambi naj bo enakomerna nizka toplina, ki ne sine znašali jeseni in spomladi nad 10 stopinj C, pozimi pa ne pod 2 stopinji C. Zračna vlaga naj znaša v shrambi 75—85 stopinj. Cc je shramba presuha, poškropimo tu in tam tla s (čislo vodo ali razgrnemo po tleh vlažen mah, žagovino ali šolo, predvsem pa zračimo pri vlažnem vremenu. Ker se drži sadje v temni shrambi dalje kakor v svetli, zaslriino okna z lesenimi zapahi, ki jih odpiramo samo kadar zračimo ali potrebujemo v shrambi svetlobo. V sadni shrambi ne smemo shranjevati predmetov, ki razširjajo kakršen koli vonj (krompir, korenje, repa, zelje, petrolej, kolo-maz i. dr,), kajti sadje — zlasti jabolka — se tujega vonja v kratkem času navza-mejo in postanejo česlo neuporabna. Pred u [Ki rab o shrambo temeljito prečistimo in razkužimo, da uničimo razne plesne glivice, bakterije in številne majhne žuželke, ki se. v njej zadržujejo.,Najprej shrambo dobro zažveplnnio, jo pustimo dva do tri dni zaprto, potem jo pa prezračimo. Nato pobelimo strep, stene m tla z apnenim beležein, ki mu dodamo ua vsakih 1Q0 litrov 2 kg modrc galico. Topel apneni belež, ki si ga pripravljamo sproti z gašenjem živega apna, ima boljši učinek kiikor iz apna, ki je bilo že dal je časa ugašeno. Vse lesene dele, stojala, lese in police umijemo z vročim 5 odsl. lugom ali vročo milnico in jih dobro presušimo. V shrambi nasipljcmo sadje v lesene redna rodnost ter posebno uspevanje zgodnjih sadnih vrst, bi bili podlaga za mnogo pomembnejši izvoz, ki bi, primer- & ^Vdtiko se govori. vendar so merodajne samo dejstva, bi dejstvo ja, da ni Aspirina brat »B a y e r«-jevega kriie. aspirin TABiere Q66r’,«9. po«J S. broiem JJS0S «. «1. KI*. no organiziran ter rešen raznih špekulacij, nudil prekmurskemu kmetu nov in važen vir dohodkov. Tudi letos je v prekmurski sadjereji zato zmagala stara praksa. Rodna sadna letina pomeni veliko zalogo »palinke« pri hiši. Prazni želodci in izgarana telesa, ki so posebno letos posledica naših sezoncev, bodo iskali okrepila v slivovki, hruškovici, tropinščici itd., ki jih je povsod obilo. To je poleg gospodarske izgube druga plat problema neorganiziranega sadnega izvoza iz Prekmurja. Nevzdržne razmere na pošti v Gradišču Nedavno smo čitali v »Večerniku«, da hodi pošta na Sv. Križ po 2 dni. Tu v Gradišču bi bili zelo zadovoljni, če bi dobili pošto tako hitro. Gradiščani dobimo sobotno-nedeljski »Večernik« in drugo pošto šele v sredo. V Gradišču je pomožna pošta, ki dobiva pošto od pogodbene pošte v Selnici, od tam prinese nosač pomožne pošte iz Sv. Duha pošto na, Sv. Duh vsak torek, četrtek in soboto. Po pošto pri Sv. Duhu gre poštni nosač iz Gradišča vsak ponedeljek, sredo in petek. Zgodi se, da dobimo od mariborskih oblasti kak poziv prepozno; človek ima potem dostikrat velike sitnosti dn stroške. še slabše je s paketi, če je paket težji od 3 kg, moramo iti sami ponj v 15 km oddaljeno Selnico, če pa hočemo, da ga nam prines nosač pošte, moramo plačati po 1 din od kg do Sv. Duha, od Sv. Duha v Gradišče za zopet 1 din, tako da nas stane 10 kg težak paket 20 din poleg redne poštne takse. V 3 km oddaljeni Kapli je pogodbena pošta. Naša pomožna pošta bi z majhnimi stroški lahko dobivala pošto od Kaple vsak dan. To smo že predlagali, žali-bog zaman. Imamo ljudi, ki se bahajo, da so zelo napredni, pa so nasprotni, čeravno bi bila pošta s Kaplo tudi njim v korist. Dobili bi pošto vsaj za en dan prej. Najel naj bi se človek, ki bi stanoval v Gradišču in bi nosil pošto za obe pomožni pošti v Gradišču in Sv. Duhu. Zjutraj bi vzel pošto v Gradišču, šel čez Sv. Duh, vzel tudi tam pošto in nesel v Selnico. Tam bi prevzel spet za obe pomožni pošti, šel nazaj čez Sv. Duh in v Gradišče. Gradiščan. I mti cgtasi v „Vetetkiku"! i-,']10 "porabljati navaden čAiSl- Vok P°magatno tako, da TO na vreče, ki smo k^Ujiro * J- lcs"° volno- Trdo A Tik V Urin! $6 bi mogli prc.va-nUoloj^teo JV z vozom na lestve, ■fb sQŽ>uio nah?"”10- Na dno "i na h astJo J£ «J dpsl0dzpu’eljska klet, !*, (koU,.Za-tf?bla. Tudi v od-‘V s?.' l^ar drvarnici, kote z-, i,na. prostem lahko rajši čas. Sadje na- predete tri četrt do 1 m visoko. Zaradi lažjega kroženja zraka naj bo med predeli in stenami ter tlemi kakih 10 cm praznega prostora. Najbolj praktični za shranjevanje so pa holandski zaboji, v katere vložimo skrbno razbrano sadje že kar v sadonosniku, jih prepeljemo in spravimo v shrambo, ne da bi morali sadje še enkrat prekladali. Od stene naj bodo oddaljeni zaboji 10 cm, med skladi pa pustimo 4 do 5 cm prostora, da bo nnjgel krožiti zrak. Tudi pri tleh naj bo iz lslega razloga 15 do 20 cm praznega prostora. Lese ali police pridejo v poštev le pri manjših količinah sadja in v občutljivih žlahtnih sortah. Zaradi lažjega dela in pregleda morajo biti oddaljene vsaj 30 do 40 cm druga od druge. Pozimi moramo shrambo od časa do časa zračiti, da ohranimo primerno toplino in vlago, kakor je bilo zgoraj ome--oa.v nfirc.ucp.id ud oui5f[uiar_eŠ oo sadno zalogo, da se prepričamo, kako sadje dozoreva in kako je z gnilobo. Pri lem izločimo vse gnile in nagnite plodove, da nam ne okužijo zdravih in se zrak v shrambi preveč ne poslabša. Cc smo sadje trpežnih zimskih sort jeseni, preden smo ga spravili v shrambo, zelo vestno in skrbno sortirali, ne bomo imeli pozimi mnogo opravka z gnilobo in bomo našli kvečjemu lo tu in tam posamezen gnil ali nagnit plod. V takem primeru sadja raje ne prebirajmo, kajti s tem si prihranimo mnogo dela in se. sadje često celo bolje drzi in ohrani lepo vnanjost, njeno. Vsake 3 do 4 ledno preglejmo vso krat v roke. Jabolk ne kaže puščali v shrambi predolgo, da postanejo prezrela in moknata, temveč jili skušajmo spravili pravočasno v denar! če bi to ne bilo mogoče, jih bomo posušili in spremenili tako v trpežen izdelek, ki lahko traja ludi več let, cc sušenje in shranjevanje pravilno izvršimo. Prav tako bomo posušili letos tudi vse manj trpežne jesenske sorte jabolk in hrušk, ki jih ne moremo prodali, jih je pa škoda uporabiti za sadjevec. JABOLKA V PODSIPN1CAH Ob letošnji, vsaj ponekod izredno dobri jabolčni letini bo marsikje manjkalo prostora za shranjevanje zimskih jabolk. V tem primeru si pomagamo tudi na ta način, da shranjujemo jabolka v podsip-nicah, kakor korenje ali repo. V to svrho poiščemo kie v bližini doma kak prostor, ki je popolnoma varen pred vodo. Ondi skopljemo jamo ali poljubno dolg jarek, ki naj bo prilično meter širbk in okoli 40 cm globok. Dno in stene obložimo pre-ce.t na debelo s smrečjem. Kjer je moči dobili šotni zdrob, je to najboljša podlaga pod jabolki. Za dovajanje zunanjega svežega zraka od spodaj poveznemo po svedi jame ali po dolgem po jarku iz dveh desk zbil žleb, ki naj moli na obeh koncih iz jame, oziroma iz jarka. V tako pripravljeno jamo ali jarek naložimo skrbno razbrana jabolka v obliki pirami-de, oziroma krajšega ali daljšega nasipa, P!'aVj ‘ak° kakor nalagamo repo v podsip- Golovo piramido ali nasip obložimo zopet na gosto s smrekovimi vejami ali šolo, na vrh pa postavimo iz desk zbit oddušnik za odvajanje pokvarjenega zraka. Nazadnje pokrijemo nasip pol metra na debelo s prstjo. Ko pritisne huda zima, zamašimo z vrečevino ali s slamo obe odprtini v žlebu pri tleli. Ob toplem, suhem vremenu zračimo tako, da odprtini odmašimo. Za shranjevanje v podsipnieah so primerna samo zelo pozna, trda zimska jabolka, zlasti domačo sorte, kakor n. pr. dolenjska trdika, pa tudi bobovec in še kakšna draga trpežna sorta. Maribor Sto novih stanovanj dobimo Te dni smo poročali o nagradnem natečaju, ki ga je razpisal mariborski veie-industrijec g. Josip Hutter za najboljše osnutke za zazidavo velikega kompleksa med Ciril-Metodovo, Maistrovo, Prešernovo ulico ter Aleksandrovo cesto na prostoru nekdanje Unionske pivovarne. Načrti so bili zelo posrečeni in so mariborski arhitekti dosegli prav lepe uspehe. Veleiridustrijec g. Hutter namerava po teh načrtih zgraditi ogromno stanovanj-sto*-stavbo, v kateri bi bilo sto modernih stanovanj za uradhištvo njegove tovarne. S tem bi se stanovanjska kriza v Mariboru v veliki meri ublažila in bi bilo na razpolago veliko število lepih meščanskih stanovanj, kar bi vplivalo tudi na višino stanovanjskih najemnin. Tezno potrebuje okrajnega zdravnika I došek kot zastopnik upravnega oblastva, ravnateljica „Vesne“ Marija Rapoc kot zastopnica konsumentov, njena namestnica ' Uma Povh, Anton Rehar kot zastopnik I zadrug, njegov namestnik Vojteh Vrhov-šek, Miloš Osel kot zastopnik trgovstva, njegov namestnik Franjo Majer, industrijec inž. Oskar Dračar kot zastopnik proizvajalcev, njegov namestnik Ivau Sojč, krojaški mojster Josip Kac, kot. zastopnik stanovanjskih najemnikov in njegov namestnik krojaški mojster Hinko Karner. m Tekstilna tvorniea Marko Hosner je darovala za Sokolski' planinski dom na Pohorju din 10.000. Gospa Šarlota Rošner pa v blagu»v vrednosti din 3000. Vsem ostalini ,ki našili prošenj še niso rešili vljudno prosimo 'za nujno in ugodno rešitev. Račun Ljubljanska kreditna banka in Posojilnica-Narodni dom v Mariboru. Zdravstvena služba je pri nas razmeroma že precej dobro razvita. Skoraj vsaka večja vas ima že svojega stalnega zdravnika. Zlasti pa so v. teni pogledu preskrbljena industrijska naselja, kjer je zdravnik vsak čas nujno potreben. . V tem pogledu smo še Tezenčani daleč nazaj. V vseh ozirih srno zapostavljeni tudi v zdravstveni službi. VeJIko kmetsko industrijsko naselje, je brez zdravnika. Sicer so poskusili srečo pri nas že nekateri zdravniki, toda nihče ni vztrajal, ker zdravnika oblasti niso zaščitile in mu zagotovile obstoj. Samo zasebna praksa pa je na Teznem tvegana, ker so delavci večinoma člani raznih bolniških blagajn in se le v zelo redkih primerih zatekajo k zasebnemu zdravniku. Zato smo že več krat poudarjali, da je na Teznem potre- ben uradni okrajni zdravnik, ki bi lahko poleg svojega uradne dolžnosti opravljal tudi zasebno zdravniško prakso. — Dobro so nam znani primeri, ko je po-manjkaje takojšnje zdravniške pomoči povzročilo katastrofo. Kako potreben je na Teznem zdravnik, kažejo dnevi, ko so imeli prejšnji začasni zdravniki vprav rekorden obisk. V zvezi z vprašanjem stalnega zdravnika je tudi vprašanje tezenske lekarne pereč krajevni problem. Včasih je potreba po zdravilih tako nujna, da bi bilo iška nje zdravil v mestnih lekarnah že prepozno. Zato naj bi se istočasno z vpraša-inaem nastavitve stalnega uradnega zdravnika na Teznem rešilo tudi vprašanje tezenske lekarne. Ali ste že poravnali naročnino za "Veternik” ? Zopet železničarji! Nemalo je te dni presenetila stanovalce železniške kolonije v V. okraju, pa tudi ostale železničarje, okrožnica uprave delavnic drž. železnic v Mariboru, po kateri stanovalci kolonije s 1. novembrom t. 1. ne smejo več gojiti perutnine in prašičev. Sprožil je ta odlok, kot smo iz za-nesJjivih virov doznali, neki višji sprehajalec, ki je videl v borni živinoreji naših železničarjev prestopek proti higieni in celo nagon prekupčevanja! Zato se je pritožil na ljubljansko direkcijo, češ da je živinoreja v mestu podobna srednjemu voku in da je nujno potrebno, da se železničarjem kot državnim uslužbencem držanje živšne takoj prepove. Tradicija pri železničarjih je že od nekdaj, da se na pritožbe proti njim takoj reagira, dooim prošnje za izboljšanje njih mizernega gospodarskega stanja leta in leta ležijo nedotaknjene po neznanih Pisarnah višjih instanc. Tako se je tudi sedaj diktiral kolonistom enomesečen rok, do katerega morajo odpraviti vso živino razen šest kur, kar se je na razne intervencije velikodušno dovolilo. Kdor se je kdaj koli -za življenje železničarjev zanimal, ta bo vedel, kakšen udarec so s tem prizadpjali njim in njihovim družinam. Ne bi rad postavil kateremu koli matematiku račun, po katerem naj 800 din mesečnega zaslužka razdeli n. pr. za najemnino, hrano, kurjavo, razsvetljavo, obleko, šolske potrebščine itd. za želtziričarja, ženo in 3 otroke! Prepričan sem, da bi si matematik tedaj želel biti vse kaj drugega, kot rešitelj taksnega v°zla. Gospodje pri zelenih mizah, kot višji izprehajalci seveda ne čutijo potrebe po živinoreji, ker jim dohodki tega ne narekujejo, vendar tudi zelezmčarji niso zato ustvarjeni, da se bodo pri žgancih in dovolj dragi govedini rodili in pri njej tudi umrli! Dajmo roko na srce in priznajmo, da kar se higiene tiče, je sigurno, da je živinoreja v malem obsegu bolj higienična, nego problem pred katerega se nas postavlja, da naj nasitimo sebe in družino — iz prazne sklede! Naši zdravstveni krogi se trudijo na vse kriplje, omejiti razširitev tuberkuloze. Priporočamo jim, da zasledujejo življenje žel. družin, kjer bodo gotovo našli na delu nevidljivega sovražnika. Upamo, da bodo odločujoči činitelji uvideli, kakšne težave so zopet naprtili železničarjem ter da bodo ta odlok preklicali. »Kolonist«. m Odlikovan je bil na predlog kmetijskega ministra z redom sv. Save III. . Nikolaj 'Jurkovič, veleposestnik in graščak v Radvanju pri Mariboru. m Napredovali so v mestni službi računski asistent Josip Konič, gradbeni asistent Rado Janežič, mestna uradnica Dora Golubovič, mestna uradnica Ivanka Bra-nišelj, mestni uradnik Franjo Tušak in mestni poduradhik Anton Zuran. •m Upokojen jc. bil ha lastno prošujo uradnik mariborskih Mestnih podjetij Henrik Zorž, m Iz železniške službe. Premeščena sta nadzornik proge Auton Arhar z Zidanega mosta k 8. sekciji Maribor—Studenci in Blaž Valand iz Maribora—Studenci v Litijo. m Umrl je v Studencih pri Mariboru krojaški mojster g. Franc Žižek. Pogreb bo jutri na studenškem pokopališču, N. p. v m.! m Zanimiv avtobus v Mariboru. Danes se bo peljal skozi Maribor nov1 avtobus, ki ga je Nemčija darovala mestu Varaždinu. Včeraj je že prispela v Maribor posebna delegacija iz Varaždina, ki bo avtobus na meji prevzela. m Zdraviliško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima v nedeljo, dne 15. oktobra 1939 OUZD zdravnik dr. Teobald Zirngast, Maribor, Kralja Petra trg 3/1. m V Studencih bobo uprizorili danes ol> 20. _ člani Prosvetnega društva veseloigro „Trije tički"1 na odru Gasilskega doma. m Odbor za pobijanje draginje. V smislu ministrske uredbe sc ' je tudi v Mariboru osnoval odbor za pobijanje draginje, ki ga sestavljajo magistralni ravnatelj Ro- Grajski kino. V nedeljo matineja ob pol 11. uri „Yepca v Alpah" in Svengaii k m. Obrtniški učni tečaji v Mariboru. Mariborska poslovalnica Zavoda za-pospeševanje obrta pri Zbornici za i TOl zbira prijave za sledeče tečaje: za knjigovodski tečaj, mojstrska izpitna predavanja, za avtogeno- varilni tečaj, za Šauerjev kriojni tečaj in mizarski risarski tečaj. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ul. 11. I. med dopoldnev-nimi uradnimi urami,: kjer se dobijo tudi event. tozadevna pojasnila. ODEJE, koce, pernice, puh, perje, dobavlja najceneje „OBNOVA“ F. NOVAK, Jurčičeva 6 in Glavni trg 1 m Mariborski vajenci na begu. Blizu Št. lija na državni meji so naši obmejni organi zalotili štiri dečke, ki so hoteli prekoračiti mejo. Enega so ujeli, trije pa so pobegnili. Graničar jc sicer po predpisu steljal za njimi, ni pa nikogar zadel. m Podporno društvo za revne učence v Mariboru prosi, da člani dobrohotno izro-če svoje, prispevke nabiralcu mesečne članarine, da s tem omogočijo obdaritev naj-siromašnejsili otrok za Božič. ■n:s Prostovoljna gasilska četa Sv. Pcler pri Mariboru, ima v nedeljo 15. oktobra svojo običajno jesensko veselico združeno z vinsko trgatvijo v, gostilni g. Klojčnika v TrČovi — Sv. Peter, in sicer brez vstopnine. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskih potrebščin, se četa priporoča za obilen obisk. Odbor. m Tragedija odpuščenega delavca. Včerajšnjo notico, pod tem naslovom o. usodi progovnega delavca Franca Podvodnika, ki je obupal nad življenjem,• popravljamo v toliko ,da ni bil odpuščen . iz službe, ker je bil še veduo aktiven. Kaj jc nesrečneža pognalo v smrt, ni znano. m Neznanega utopljenca jo potegnil neki ribič včeraj blizu Sv. Ožbalta iz Drave,' Truplo je že pričelo razpadati. Kdo je neznani moški utopljenec, star okoli. 10 let, ni znano. in Pes je ugriznil časopisnega razna-šalca Alojza Bračka v Maistrovi ulici,. m Vlom v Gosposki ulici. Včeraj je nekdo vlomil v stanovanje Valterja Mu s terja v Gosposki ulici 18 in pokradel precej obleke ter dve uri. Zobozdravnik specialist dr. Kartin se je preselil v Jurc čevo 4 (v bišo jjosp. Laha) * Nameščenci tovarne .,Hergo“ izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za lepo in veselo proslavo, katero smo slavili na Čast naši dobri šefinji g, Pschuiider in dragemu g. šefu. Živela šc na mnoga leta! * Danes v soboto in v nedeljo, pojedina odojkov, jetrnih in krvavih klobas. Vabim vljudno M. I. Golob, restavracija pivor varne Tscheligi, Glavni trg, Sokolske župne strelske tekme Ker smo bili o sokolskih župnih strelskih tekmah z dne 17. septembra, ki so se vršile v Mariboru, nepravilne- informirani glede rezultatov, popravljamo naše poročilo z naslednjim pravilnim vrstnim redom. Kot poedinci so dosegli z vojaško puško od 100 dosegljivih točk na razdaljo 150 m prvo mesto narednik vodnik Cvetko Žlvkovlč od Sokola Maribor III s 96. krogi, sledijo tnu inž. Mirko Sax, Maribor Matica s 95. krogi, bivši državni prvak Pero Cestnik. Maribor Matica, 92 krogov, Dušan Lušin, Maribor Matica, 90 krogov, Josip Ribič, Maribor Matica, .90 krogov, Izidor-Cerkvenič, Maribor I. 89 krogov, Boris Pertot, Maribor Matica, S7 krogov, Bojko Perhavec, Maribor III, 86 krogov, Milovan Miliorko, Maribor Matica, 85 krogov, Josip Tichy, Maribor Matica, 85 krogov, Mirko Ludvik, Ljutomer, 85 krogov; Jože Lavrič, Maribor Matica, 83 krogov, Vekoslav Primc, Maribor Matica, 83 krogov in Peter Milie-lak, Guštanj, 82 krogov. Vsi sveti na starem pokopališču Letos bo staro mariborsko pokopališče v Strossmayerjevi ulici doživelo zadnje Vse svete, ker namerava mestna občina s 1. januarjem 1940 dokončno opustiti to pokopališče. Na starem mestnem pokopališču je še precej grobov znamenitih slovenskih mož, ki imajo zasluge za naše mesto. Zato jc želeti, tla bi pokazal Maribor ob letošnjem prazniku vseh mrtvili dostojno pieteto do naših pokojnikov, ki počivajo na tem pokopališču. Naj ne bo groba, ki ne bi bil os na žen in olepšan z jesenskim cvetjem. Sicer pa pripravljajo svojci pokojnikov na starem pokopališču akcijo za dosego pravice ohranitve grobov, za katere bi mestni občini plačevali primerno najemnino in sc obvezali, da bi jih redno negovali. Kljub temu bi se lahko izvršil na tem prostoru regulacijski načrt, ki predvideva tam podaljšek Gregorčičeve in Krekove ulice Še o deložaciji v Vetrinjski uH® Z ozirom na četrtkovo Vetrinjski ulici, ki je zbudila v.J^eS{i!! nmogo prahu, smo se’ obrnili na' ^ socialno politični urad za pojasnilo ^ dogodku. Socialno politični ,UT hišni posestnici Wagrandlovi P05. in prosil za preklic sodrie.'deložaci!_J| dar brez uspeha. Po uradnih ini ^ jah odpoved res ni bila zaradi ou ^ je bila stranka že tri letav stan pač pa da se ji kljub temu g Mestni 'socialno politični ura t istega večera,, kljub sklepu tip ta, da se sprejemajo v niestnatoj11jJjf stanovanja sanio v Maribor dje, sprejel deložirano družino *^p^. vo v mestno zasilno .stanovanj t{u ljevi ulici. Urad bo tudi P0100.3™^ dogodku banski upravi in Pos*a' . $$ hišnih posestnikov spomenico, d* „t v teh resnih časih prebivalstvo v bur.ia z deložacijami. Mestna o ^ objavila na prebivalstvo apel o u vanju deložacij. Pripomnimo, da z deložacijo ni treba dokazanih ker ni stanovanjske zaščite, $ deložaciji tudi ni nobenih sanke moralnega pritiska na prizadete? Jjjjg ga lastnika. Ta pa je v znanem • odpovedal. Posestnica Wagr-andlova,- ki ne venski, se je zglasila tudi Pfi naraj§i/; vedala, da ni res, da bi' ime- J« je bila prisiljena odpovedati * g # posebno še, ker deložirana drtiZ ni hotela plačati najemnine ‘er v njeni hiši samo pijančevalo- $ * Privatna plesna šola fe sposka 20 F. Začne -v poncdeMe^f* z začetnim, v torek 17. J- 171 -A. s#T-» nim tečajem, ob 9. uri no0^.', novosti „The Park Parade »,. ,< Jnj Daisv'. . .... ; UM * Vsi v nedeljo k Sršenu • { Velika vinska trgatev". . . dvO’(p * Plesni zavori Pečnik, Kazin^ začne 17. oktobra s P0U.čevanL0 formacijo v trgovini muzikalu .0, sposka ulica. • * Zlato po zvišani ceni kuP^^ urar - draguljar Maribor. Jur ,0d^V m Nočna lekarniška pri \ključno 20. t. m.'): 1,ckaIiI1Vo|:> tonu, Frankopanova 18, tel. . pri Mariji pomagaj, Aleksan •/' tel. 21-79. g' Kino __ ti ti Esplanade kino. Velefih® , po delu F. Dostojevsl' Uda liaarova, A. Schonhals- y ’ V * Grajski kino. Danes ,, ..ePpre^ Smeh in zabava. Pri zadnj ,tw dodatek „Svengali'. . * Union kino. Do vklju^ l-dvojni spored: kriminalu .^ a valci"' in poljski film »B® (< ju J * Zvočni kino Pobrc^i® svel<7I;/>a monumentalni velefip1 o0j( „Parada“ smrti“ z VVarner -------- Radio Nedelja^ 0kloW^ (g« 20.30 Ljudski prpgra»*i5“ laP^ rKpA ceri (dr. Švara); 22'^ W*%. K « RO. — Beograd: «• 18. Koncert RO. J M lr. Zdenka ■rol recitira iz s%qJ30 Izylc<^ Jutranja oddaja -ukoat*rt. 21. Instrumentalni '. .jcVe 17. Izvlečki iz Gio$ S^ heme". — Milan: 1 • jj.: . ,,Fedora“. - Hr«fcl koncerl londonske , dimpeSla I.: Mariborsko g10* ^ b' Sobota, 14. ob 2^: Ccp^gniaii°'1' ^ Nedelja, 15. ob 20.. J’ j t» l Ponedeljek, i|laPeC Torek. 17. ob 20.: ^ v pravica. C. ^ Wv8 v«1'-!!«* Prva glasbena P^di & jSg gf j Beneševo novejšo, ,0 »N t0jnj & ^ vrstno sprejeto op kratkem otvon tud' za P s?' nih predstav. polnem teku. b3ietn' posebno naštudira Ljubljana: 8. Dueti &. 17. Oddaja zu podežclj 19.20 Nar. ura; 20. ; 20.30 Ljudski progra”,1;« ZeJ&T JPdooisna kramliania Zalivski tok - ogrevalnica Evrope bij 0 j® pojavov v prirodi, ki bi wZa ^ovcštvo tako usodepolnega kakor je Zalivski tok za Ev-feu or°jen v toplih zalivih Karib-^orja žene svojo mogočno mor-evfQt. rui° na severovzhod in dovaja ^žr n°č in dan velikanske ne segretega zraka. ^°RSKE STRUJE NISO REKE ne *zvira ne ustja) temveč so stij,,' a^i nadaljevanje drugih mor-% n V’ *^en zarac^i izmene tempelj astalih podmorskih kroženj sla-iprih6’- • Mehiškem zalivu se struje, ^tti 3^° z ravnika, v toplem trop-segrejejo. Slana voda se kakor v vrelem kotlu, obda-u gostega venca otokov. Pod % ,^akom struji voda dalje mi-'1% °ri(*c in Kube v severni Atlan- si^° SILO ZALIVSKEGA TOKA %ie '^ Predstavljamo, ako vemo, da sk- Ve^ v°de kakor vse reke ker se morska voda 'al* C, Je Zalivski tok prava a kurjava Evrope, nad katero 2 Atlantika neprestano tople od e Pare, 3000 km dolgi poti vzdolž ame-Mn0 Jpe ima Zalivski tok južnoza-^C; j Novega Fundlanda še vedno 'oflj, „ u prihajajo nasproti mrzle & tlf.nlanda> ki se pomešajo s totem perature 10 do 15° C. JS m znižajo niu. Norveški za ganskimi otoki zavije Zaliv-sever- irski obali ima ( C. Severnozahodne evrop- s.e. imaj° samo Zalivskemu da so plodne in rodo- I.Važnost Zalivskega lo-J°gija ^ celino ceni posebno klima-v %, . Primeru, da bi te struje predstavljati ne more-> ki j116, bile posledice za Ev-j že zdaj vsako leto obiščejo 11 sibirske zime. JUGOSLAVIJI U' da bi Zalivski tok izpre-^ o^l recimo, kakor se je da bi ga Američani v govorilo lo^li, ^.r*s^ pri Novem Fundlandu c Preyladovali v Evropi ze-bi Se ^Vernovzhodni vetrovi. Ev-. llaŠla v ledeni coni s pravo !!°' p°letja bi bila vroča, slM^5titi n,,? toliko, da bi mogla na-o &tpo podnebje,, ki bi jim letnem času. V bi se zimska narava K l°stalem i,Se>mah Stlecrv^rnrz^mi rekami ig0rn "““hi reKami in debe- ^5?% biprese!Ua daleč 11 a jug’ ■^vstju nudila sliko severnih Klh Pokrajin. ^1«eiC'8STV0 LEDENIKOV >0 ? se'1°1>na,h°^i j° !ezli P° naših gor- % ,V Pfimern ®niki' Kakor nekdaj Sru.Pet s ** izostanka Zalivskega 1° len ?0rskn ledeniki v doline, gk> doh; J^erca, ki so nastala \a ,zn.ova prekril led. Ihtrv ,P*anin bi pokrivala \ ^ilagoclit-’1 rastlinstvo bi se naravi severnih po- ra etropole, ki so danes središča civilizacije. Izredno slabo podnebje Anglije, Holandske in Belgije bi prisililo ljudi, da bi se morali izseljevati v južnejše pokrajine. Dežele, kjer danes ob delovanju Zalivskega toka še bivajo ljudje, bi postale zapuščene, ljudje bi se selili v subpolarno klimo na jugu Evrope. JUGOSLAVIJA - GRENLAND V Jugoslaviji, od Zagreba na sever, bi imeli v primeru izginotja Zalivskega toka podnebje, kakršno je danes na severu Spitzbergov. Kaj slabo prero-čanstvo! Naša morska letovišča, ki imajo pozimi blago klimo do 10° nad ničlo, ni bila dober del leta zaledenela. Jadran bi se odel z močno ledeno skorjo, ki bi jo morali rezati ledolomilci. Sušak, večkrat pa tudi Dubrovnik, bi imeli klimatične prilike Arhangelska na severu! Vse to so seveda postavke, da orjaški vir naše toplote in vlage, Zalivski tok odpove. Da pa so manjše motnje v našem vremenu mogoče, pričajo že dosedanji izsledki meteorologije. Kadar je bil Zalivski tok že za nekaj stopinj hladnejši, so nastopile po Evropi hude sibirske zime. Vremenska kronika pozna primere, ko je zaledenelo Marmorsko morje pri Carigradu in so Benečani hodih po ledeni skorji iz lagunskega mesta v Trst Nadejajmo se, da bodo zakoni prirode ostali še nadaljna tisočletja isti in da je še daleč čas, ko se bodo klimatične prilike na zemlji tako izpre-menile, da se bo moral človek ozreti po novem planetu za svoj obstoj.. - Velikani in pritlikavci med žuželkami Mnoge žuželke potrebujejo za svojo rast j ld posuše kobilice in jih v pomanjkanju le nekaj časa. Nal majski hrošč nasprotno' potrebuje za svoj razvoj po klimatskih prilikah tri do pet let. Neka severnoameriška žuželka potrebuje za svoj razvoj od jajčeca do doraslosti sedemnajst let! To je tako zvana sedemnajstletna kobilica (Cicada septemdecium). Ze iz svetega pisma poznamo, da so bile puščavske kobilice hrana ljudem. Še danes so na svetu plemena, ki uživajo te žuželke. Prebivalci Arabije in Sirije si pripravljajo iz posušenih kobilic nekakšno moko, iz katere pečejo majhne kruhke. Kobilice, namočene v sezamovem olju ali kame in s kameličnim sirom použite veljajo za izredno poslaščico. V nekaterih pokrajinah južne Rusije je juha iz kobilic priljubljena jed, ponekod v notranji Afri- Zuželke tvorijo med živalskimi vrstami najmočnejšo skupino. Število teh na zemlji sodijo na 750.000 do 1,500.000. Od teh je le manjši del, okrog 200.000 žuželk poznanih in znanstveno proučenih. Ni ga organizma na svetu, ki bi bil varen pred žuželkami, nekatere žro celo strupe. Njih razploditev je ogromna, hišna muha za-more tako že v petem rodu doseči 25 milijonov, v šestem rodu celo poldrugo milijardo potomcev. Velika vodna bolha lahko doseže v nekaj mesecih milijardo potomcev, listna uš bi lahko, teoretično računano, dosegla v petem rodu že 6000 milijonov naslednikov. Kakor med pticami in sesalci so tudi p pri žuželkah velikanke in pritlikavke. Naj-1 dolge rove kakor "krt manjše žuželke sploh ne moremo s prostim očesom videti. Poznan je hrošč, ki ni večji od četrtinke milimetra. Vendar so ti pritlikavci med žuželkami še velikani v primeri z rastlinskimi bakterijami. Največji doslej znani hrošč je tako zvani Herkul med njimi. Afriški hroSč, ki meri 15 do 16 cm, z dvema močnima rogovoma, katerih zgornji je skoro dvakrat večji o3 spodnjega. V Južni Ameriki je doma največja stenica. Meri 10 do 11 cm, v mehurčku nosi seboj strup. Ta vodna žuželka ubija ribe in jim posrka meso do kosti in kože. V Braziliji živi 18 cm velik pajek, ki napada celo ptice Si jim posrka kri. Njegov še večji drug si izgrebe pod zemljo metre Krokodili sredi saharske puščave V puščavi Areg el Šeš, ki pripada francoskemu delu Sahare, stoji sredi nepreglednega peščenega morja mala oaza, ki se ponaša s tem, da ima pravo jezero. To jezero je dolgo en kilometer, široko pa je največ 150 m. Jezero leži pod veliko, skoraj navpično skalo in je precej globoko. Okoli njega rastejo dateljnove palme in v bližini stoji nekaj arabskih koč. Vendar to jezero samo na sebi ne bi bilo taka znamenitost, ako ne bi imelo kaj nenavadnih prebivalcev — krokodilov. Krokodili sredi puščave, oddaljeni tisoče kilometrov daleč od vseh svojih najbližjih sosedov! To je res znamenitost. Francoski znanstveniki so se odločili, da si te čudne puščavske samotarje pobliže ogledajo in so pri tem ugotovili, da so sicer pravi krokodili, kakor vsi drugi po Afriki, da pa kažejo neke posebne znake starinskosti. To dokazuje, da žive že tisočletja svoje samostojno, docela ločeno življenje. Preostanek so iz tistih časov, ko Sahara še ni bila puščava, ko jo je pokrivalo rastlinstvo in ko so po njej še tekle reke. Tudi sedanje jezerce v puščavi Areg el Šeš je prav za prav samo zadnji ostanek neke mogočne reke, ki je tod mimo valila svoje valove proti daljnemu morju. Ko se je reka posušila in Sahara spremenila v puščavo, so zadnji krokodili pozabili pravočasno odpotovati dalje in so ostali, kakor v zoološkem vrtu, za večno sami zase. To pa je bilo zopet mogoče samo zato, ker jih domačini spoštujejo kot sveta bitja in jih puste v miru. Na drugi strani pa tudi krokodili upoštevajo to dobro sosedstvo in se še nikoli ni zgodilo, da bi bil kateri napadel človeka. Kadar ga zagleda, se mu sam umakne v jezersko globino. Svečana toaleta indijskega slona Svečana toaleta indijskega slona ni nič manj komplicirana kakor ona elegantne dame. Najvažnejše je pobarvanje obraza. Posebni slikarji narišejo na slonovo glavo najprej s kredo sliko, ki jo potem prevlečejo z vodnimi barvami. Razne živali, tako tigre, naslikajo na obe strani glave tako, da je slonovo oko obenem tudi tigrovo. Na ostalo telo narišejo razne geometrične like. Na slona navlečejo okraske iz zlata, srebra, slonove kosti. Slon dobi naušnice, ovratnice, razne obroče na noge. Nakitov je toliko, da je orjak ves pokrit z njimi. Seveda je tudi hrana takšnih svečanih slonov določena na posebnem jedilnem listu in se živali imenitno slaste s postreženimi jedili. Življenje je boj. Samovoljno zapustiti poprlšče tega boja, se pravi priznati se za premaganega. Močni so oni, ki ta boj vzdržijo do kraja. — Ah, vi ste sedeli pri banketu nasproti gospe baronici, Kaj je pa imela na sebi? — Dragoceno ogrlico. — In kaj še? — Oprostite, pod mizo pa nisem pogledal ... • ♦ — Tvoja žena je prej vedno prepevala in igrala na klavir. Zakaj je zdaj tako utihnila? — Veš, nima časa, preveč ima opravka z otroki. — Da, da. Otroci so res blagoslov božji. — Zakaj se nisi vrgla vazo v glavo? pripognil, ko ti je — Pripognil sem se že, toda ona je ra-ide' čunala s tem in me zadela«. — Stresi ga še enkrat, Gustl sp! kakor ubit. iv >ilPL0DM s'HAm ^fQJ^e n \ Pas Evrope bi se zemimf* Severno Afriko ^ .0sredllie Afri- i9 Sčason^ ‘lJni flež’ Sahara M0r dma rodovitna žitnica, tor? a Nila- Ne bilo periodičnih N? m h ^anes manjka ne- V Va*n Afrike. ,v ^ EžELA danska M KS^ftclin^Ve[*a odrezale v tem V jih Sajsk,e ^žele in Dan-Pokril dehel sloj ledu ’ • Izginile bi velike A' K l)* £bl V ki Oplemenitenje živali z mešanjem krvi S križanjem živali so na najrazličnejše način« poživili in oplemenili že mnoge vrste sesalcev. Po lastnih izkušnjah, ko so že stari Rimljani morali ovreči svoj ponovni izrek: Rimski državljan sem! je človeštvo uganilo tudi v živalstvu mnoge prednosti za uspešno živinorejo. Znano je, da so že stari Grki smatrali vse tujce za barbare in se biološko ž njimi niso družili. Plemena stare klasične Grške so se možila in ženila izključno le med seboj, zato ni čudno, da so že zgodaj jela propadati. Za časa Likurga je bilo v Lakoniji še 9000 Grkov, okrog 480 pr. Kristom 8000, po 1. 420 le še 6000, za Aristotela komaj še 1000. Ko je stopal po svoji domovini Ksenofont, je ostalo od ponosnih starih Špartancev le še 40 ljudi. V severni Grčiji je bilo bolje, tam so se za Filipa in Aleksandra Makedonske ga mešali Grki z ostalimi priseljenci, kasneje se je grška rasa okrepila tudi s Slovani. Podobno je bilo s starimi Rimljani. Ko so se pogubne posledice-rimskega igno-rantstva tujih plemen že očitno kazale v izumirajočih vladajočih rodovih, so stari rimski Patriciji dajali svojo čast tudi ljudem iz srednjih in nižjih slojev. Dotlej zaničevani barbari so bili trumoma sprejeti med Rimljane, narod se je sicer okrepil, ni pa mogel rešiti več cesarstva. Izumiranje starih plemiških rodbin, ki so se izogibale mešanja svoje krvi z »nežlaht-nim« elementom, se je nadaljevalo tudi kasneje po vsej Evropi. Tako je dr. Jaco-bi dognal, da je bilo že v 15. stol. v Evropi kaj malo plemiških družin, katerih rodovnik je segal v dobo križarskih vojn. Degeneracija plemenitašev je bila tako popolna, da je od 559 rodbin višjega plem stva v Evropi izumrlo že 359 družin v teku zadnjih 250 let, od 2474 rodov nižjega plemstva pa 1965 rodbin. Seveda je tudi v živalstvu izumrlo mnogo plemenitih zastopnikov, o katerih vemo zdaj le še iz knjig, človek sam jih je mnogo iztrebil, nasprotno je pa druge s spretnim križanjem in selekcijo poplemenitil. Posebno velike uspehe so v tem želi Francozi. Ti so postavili španski merila ovci s križanjem tekmovalke, ki daje 55 cm dolgo volno, dočim je svetovno znana volna španskih merila ovc le 15 cm dolga. Velike izkušnje so pripomogle veterinarjem k zavidljivim uspehom v konjereji. Večina slovitih dirkalnih konjev je bila vzgojena iz sokrvja, to je parjenja edinic, ki so si med seboj v sorodu. Tako so ojačili nekatera dobra svojstva rediteljev in dvignili dedne lastnosti na višjo stopnjo. Sloviti francoski poznavalec konj Šanson poroča med drugim o žrebcu »Favorite«, ki je v teku 16 let oplodil šest rodov svojih hčera kobil in so vse dale žrebeta čiste požlahtnjene pasme. — Žrebec je oplodil tudi svojo mater kobilo »Phonio«. Sad tega, žrebec »Cornet« je postal odličen dirkač in kasneje plemenski konj, ki so ga 1810 prodali za 26.000 frankov. Toda sokrvje se tudi v živalskem svetu kmalu maščuje. Umni živinorejci ga priporočajo le za dve pokolenji. Od časa do časa je treba osvežiti kri na način, da se jemljejo samci ali samice tuje krvi, toda iz rodbin, ki so že požlahtnjene. Zenski kotiček Oblači se enostavno in boš moderna Kupovati malo oblek, a ostati vedno v skladu z modo, je precej težavno, toda lahko izvedljivo za damo, ki ima tudi za to stvar precej smisla in okusa. Pri današnji, naglo se izpreminjajoči modi mora biti ženska zelo previdna, ker sicer se ji lahko zgodi, da postane kljub temu, da si da krojiti obleke po najnovejši modi, vendarle nemoderna. Tako zvana najnovejša moda p rde v poštev le za one ženske, ki razpolagajo z večjimi svotami denarja in si lahko omislijo vsak mesec vsaj eno, če ne več novih oblek. One, ki si pa kupujejo le redko nove obleke, morajo biti pri izbiri kroja zelo previdne. Nikakor naj si ne izberejo kroja, ki je označen kot zadnja novost. Te »zadnje novosti« so navadno jako svojevrstne in v oči padajoče ter pogosto tako naglo izginejo z modnega površja, kakor so prišle. Kam liočeš potem s takšno obleko, ki se ji jasno vidi, da spada k neki bivši, preživeti modi? A denarne razmere ti ne dopuščajo, da bi jo zavrgla in si kupila novo, popraviti se pa tudi ne da, ker se nikakor ne da zakriti na njej to, kar je bilo za dotično modo značilno. Radi tega je bolje ostati v mejah neke zmernosti. Priprosta a okusna in iz dobrega blaga prikrojena obleka, brez raznih trenutno modemih posebnosti, bo ostala mnogo dalje časa moderna in prikupna. Kdor bo jo prvič videl, bo celo mislil, da je bila narejena včeraj, če ni na njej izrazitih znakov neke mode, ki je naglo izginila. Pametna žena bo torej s tremi ali štirimi finimi in okusnimi, toda priprosto krojenimi oblekami opravila več, nego katera druga s polno omaro manj vrednih cunj, krojenih po trenutnih modah, ki se niso obnesle. Tudi vrat je treba negovati Mi negujemo obraz, lase, roke, noge, a le redko se najde ženska, ki bi posvečala posebno nego svojemu vratu. In ven dar pripomore lep in negovan vrat mnogo k našemu lepemu izgledu. Seveda rodi to negovanje največ uspeha, dokler je telo še v razvoju. V kolikor pa se razne napake vratu v poznejših letih ne dado odpraviti, jih moramo prikriti s primerno prikrojenimi oblekami oziroma ovratniki. Ako je vrat tanek in precej dolg, se bo lepo podal širok ovratnik, ki je precej dvignjen, lasje pa naj bodo počesani v bogate kodre okoli ušes. Vrat bo videti takoj krajši in obilnejši. K debelemu vratu se lepo prilagodi ovratnik v obliki črke V, ako pa niso ključnice premočne, pa tudi štirioglat izrez. Do ramena padajoči lasje zakrijejo širino vratu. Niso pa prikladne za močne vratove obleke ali bluze, ki imajo zaprt ovratnik (na pr. ruske bluze), ker potem izgleda vrat še močnejši. Iz tega je torej razvidno, da moramo pri krojenju nove obleke misliti tudi na vrat, ne pa slepo posnemati to, kar je na dragih lepo. Ali ste bolni na srcu? Potem poskrbite za primerno dieto in kmalu boste opazili, da so težave manjše, motnje redkejše. Skrbite, da ne bodo prišle v kri one snovi, ki delujejo kakor strup na kri in srce bolnega človeka. Ta strup so beljakovine, ki sicer zdravemu človeku le koristijo. Predvsem ne smejo bolniki, bolni na srcu uživati juhe. Dobrodošlo pa je vsakovrstno sočivje v obliki solate. Važno pa je, da nikoli ne kuhamo sočivja skupno z mesom, ker preidejo sokovi in soli mesa v sočivje. Sočivje kuhajte v malo vode, dušite ga v lastnem soku in zabelite z maslom. Zelje, fižol in grah naj uživa bolnik le tedaj, če mu te jedi ne obte-žujejo želodca. Lahko pa poje krompirja kolikor ga le hoče, ker krompir veže kisline. Najpriporočljivejši je krompir v oblicah. Bolniki z. lažjimi motnjami lahko uživajo meso, a najbolje le ribje, ki pa ne sme biti preveč slano. Najbolje je, če uporabljamo titrovo sol, citronin ali kaj podobnega. Vendar ne sme pojesti bolnik tedensko več nego 30 dkg mesa in še to v 2—3 obrokih. Svinjina, race, gosi in razne klobase niso za srčno bolne. Le ribe, teletina in kuretina, pa še to bolje kuhano nego pečeno. Le juhe nikar. Jajca, ki imajo isto sestavo beljakovin kakor meso, so škodljiva. Le oni bolniki, ki so se mesu popolnoma odpovedali, lahko jedo jajca opoldne (nikakor zjutraj ali zvečer). Najbolje pa je seveda, ako se bolnik izogiba vsake hrane, ki vsebuje beljakovine. Varujte svoje zdravje tem, da skrbite za redno stolico. Jemljite dnevno po jedi 1 do 8 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 980 od 28. X. 1938 Leo-Di Zolajeva Nana Erin O’Brien Moore v nepozabnem filmu „Vest človeštva", ki smo ga P davnim gledali v Mariboru, red * Kuhinja Smetanova juha. V lonec deni 2 in pol litra vode; osoli jo, prideni lorberjev list in malo kumne. Ko zavre, dodaj pol litra kisle smetane, v katero vmešaj malo kisa in 3 žlice moke. Ko je dobro prevrela, jo daj s praženimi žemljami na mizo ali pa napravi sir-nate štrukeljčke, ki jih zakuhaj v juhi ter pusti vreti 7—10 minut. Močnikova juha. Napravi močnik iz 1 jajca, 1 žlice vode in pičlo pol litra moke ter ga polovico zakuhaj v 2 in pol litra slane in vrele vode; drugo polovico spraži v presnem maslu in prideni nekoliko čebule. Ko je rumena, jo deni v juho, da še malo vre, potem je goto-va. Pražena jetra s smetano. Namakaj s/< kg telečjih jeter par ur v mleku. Potem potegni kožo in žile z njih ter jih pretakni s prekajeno slanino. Deni v primerno kozico žlico masti, žlico presnega masla, malo na koščke zrezanega korenja, peteršilja, pol čebule in pol žemlje, tudi na koleščke zrezane. Na_ to položi jetra, ter jih večkrat obrni, da se hitro od vseh strani opeko. Ko je čebula in zelenjava že malo rumenkasta, prideni V< litra kisle smetane, malo juhe, 1 lorberjev listič, limonove lupine, vršiček majerona, malo popra in soli ter pusti pokrito, da še malo prevre. Nato vzemi jetra ven, zreži jih na koščke, zloži na krožnik, v omako pa deni še malo kisa ali vina ali limonovega soka ter jo precedi na jetra. Poleg njih daj na mizo krompirjeve cmoke ali pečen krompir. Telečje stegno v frlkando. Pretakni telečje stegno ali zarebrnice s slanino, deni v kozo na rezine narezane slanine, malo masti, na rezine narezanega osnaženega peteršilja, korenja, zelene, malo čebule, malo cele dišave (piment) in limonove lupine. Stegno ali zarebrnice poškropi malo z vinom, posoli in po-krij ter pri ognju počasi praži, da lepo zarumeni. Ko se opraži na eni strani, ga obrni, da se opraži še po drugi; potem vzemi meso ven, odlij mast in naredi na njej prežganje, pa ne pregosto (1 žlica moke zadostuje). Zelenjavo zalij z juho, da prevre, potem jo precedi na prežganje, deni meso vanj, da še prevre, nato meso zreži, po vrsti zloži na krožnik, vlij omako čez in naloži okrog opražene krompirje ali gobe. Zelena kot solata. Lepe, kot Jab °Lreli • le korene od zelene operi, kocine P skuhaj. Skuhane olupi, še tople na ■eiif list er * oljem" in kisom. Obenem pripravi tu^j pirjeve in kake sveže solate. w, reži, potresi s soljo in poprom lubf $ posebej. Naloži jo v kupčkih v skle ali na vrh deneš lahko koščke tra v Fini sirovi cmoki. Zreži tri zenU jo# dkg kruha na kocke. Nato TaZ&ein rj presnega masla ter zarumeni v w . v v zelenega peteršilja. Nadalje sez^rK|). tislti mleka 3 rumenjake, 3 pesti sira \ ..„ilje. mleka) in malo soli. S tem P0}') «aj w. pusti, da se napoje. Potem Prim <.e sneg od treh beljakov in toliko m . sprime; naredi za jabolko velike jih zakuhaj v slani, vreli vodi._Kun .jjf v skledo, potresi z drobtinami in z« snim maslom. Praktični nasveti čiščenje palm in drugih K>L ali druge cvetlice s širokimi nra*š>i1’’ 4/ gojimo v sobi, se silno hitro z:"m0yio vadno jim zbrišemo prah z -bico, lepše in čisteje se osnazj tačioo. Domač parfum. Glicerin in}? oat#S>: se navzame duha cvetk, ki il\eJle 'V njem. Ce imaš cvetke nam° t) dni in izvleček precediš, ima® fum. erjlo St Kako ohraniS shranjeno P' ji<). rf Shranjeno porilo, ki se dolgo tepiy.e« ostane belo, če ga ne zlikaš, pranju dobro posušiš, sanio i p zravnaš. Rokavico iz usnja ail.krpe jih rabiš za umivanje šip, I -i^ f m nerabne, ako jih opereš z j1 . si oprati rokavice ali krp«? . [o ki si ji pridala nekoliko so»> ponovi in prepričala se oo , pr usnje popolnoma mehko. Kako čistiš pokoščenc koščeni predmeti se ne srn.cJ ka- ' j,, ^ čo vodo, ker pri tem K1* jih očistimo z mehko platn močeno v lanenem olju. H. de Vere-Stacpoole USODNA LIUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN 40 liricsson je omahoval. Vedel je, da Magnus ni nikak bedak in da se spozna na vreme. Če bi zdaj zavaroval čoln in bi se potem izkazalo, da je bilo nepotrebno, bi se Magnus po vsej vasi norčeval iz njega — to je tudi vedel. Toda kljub temu je čutil v vsakem svojem živcu, da se nekaj pripravlja. Pogledal je še enkrat živo srebro, ki ie zopet padlo; malo, toda padlo je vendarle. »Storim kljub temu,« je dejal. »Vihar ali ne, čoln je najvarnejši v zalivu.« Zapustil jc hišo. Mimogrede je stopil v hišo, kjer je sedel Sursson s pol tucata ribiči pri pivu in vodil politične razgovore. »Grem doli, da zavlečem čoln v pristanišče,« pravi Ericsson. »Zakaj? Kaj se je pa zgodilo s čolnom?« je poizvedoval Sursson. -Nio, toda vreme nri ni všeč.« To je bito prav tako, kakor da bi izjavil družbi, da se on, tujec, bolj razutne tu na vreme kakor vsi domačini. Njegovo opoolbo so zato tudi molče srweieli. Samo Sursson je dejal: »Kakor hočeš, toda čoln je varen tam, kjer je.« Vstal je in šel z Ericssonom na obalo. Veter je ostro pihal, toda nebo je bilo diamantno čisto. Razen »Helge« je ležalo na vodi še nekaj čolnov; vsi drugi so bili v pristanišču. »Mogoče se motim,« pravi Ericsson, »toda imam jasen občutek, da je boljše, spraviti čoln na varno. Prav nič mi ni zato, če se mi boste smejali. Magnus pravi, da pozna to obalo bolje ko kdo drugi; že mogoče, toda eno mi lahko verjameš: najhujši viharji ne pridejo navadno od nikoder, in ko so že tu, začne vse pokati.« »Pri moji veri, res je tako,« pravi Sursson. Zapeljala sta čoln v luko. Nebo je bilo še vedno čisto; veter je za hip ponehal, toda na obzorju za Flateyem se je pokazala temna lisa. Ko se je Ericsson vrnil domov, je bil Massmis že v postelji. Pogledal jc živo srebro. Padlo je ponovno. Pomislil je za hip, da bi posvaril ribiča, ki sta pustila svoja čolna še zunaj, toda spomin na obraze, ki jih je videl v gostilni ob svojih besedah, ga je od tega odvrnil. Končno pa sta ta dva čolna Gudmundssono-va, in nikakega interesa ni imel, da bi se na račun njegove denarnice smešil. Popolnoma oblečen je legel na posteljo in takoj zaspal. Dve uri pozneje je zbudilo Ericssona in Magnusa divjanje viharja, če bi ne bila takoj zaspala, bi ga videla prihajati, kako je s prvim gromom udaril po dolini F loke. Vsa rečna dolina je bila en sam viharen vrtinec. Zdelo se je, kakor da se čer bori s čerjo, oblak z oblakom. Strele so skakale z ene skale na drugo, in krokarji so frfotali kakor veliki črni listi po zraku, ki jih žene veter. Bučanje morja je bilo slišati povsod. Ko sta Ericsson in Magnus stopila pred vrata, ju je sila viharja skoratf vrgla proti zidu. Trenutek sta stala, da prideta do sape, potem pa sta sc pol a k oni a prebijala skozi vihar do obale, kjer je bil zbran v medlem mraku ves skarsstoški ribiški svet. Vihar je odtrgal oba petrolejska čolna in jih pognal drugega proti drugemu, da sta se zdrobila na tisoč k^^ 5K> f »Na,« pravi Magnus, j^es^lv do deset tisoč kron res •seiniv fjVi vodi. Kaj takega siploh se ^ ^ Brejdifjordul Vsekakor^,, kakšna sreča, da je »Helg stanišču!« Ko sta se vračala, ie bil Zt vf>' icsS°V z mislili že zopet zaposlen ^ nje111 šanjem, ki ga je povz,r<^vo. si ^ .. Ko je Magnus kuhal k >n prižgal pipo. st<* ^ > *P'emf »m » - J, Ut _ brezposeln^ k0 sP° f taa. ki sta Pge * UjS i son prižgal pipo. ^ st?.. ;!t »Premišljujem o tel51.’ zaradi viharja dva rit»^ jn Bjarnsson po enega sina; , ^ kakor njuna očeta; & zcogaeB bele za prekajevanje. slavji, vsak svojo hišo z >as j $0 ’ čas lova še do polovil »No in?« pravi Ma««« 1 »Sprejmem jih-« , ; »Kaj se to pravi-« koj zd »Nov čoln kupim 11 -e K ,i! »Še en čoln! Saj denarja! Moj Bog, ' ga & Še en čoln! Od ko dobiti?« IV0' in ima i/uku.* Magnus je bil, kako ril po glavi. _ . t0 ve?ln‘vek dr S; ,2-c4’ eK; 3- S{3> M; 4- £{- 181» Damin gambit Beli: Opočensky (CM) ni: Alcsander (Anglija) r-i, ki~f‘’ Le7; 6. Sc3, Se4; 7. Ld2 (no-Sfao s« v prvič uvaja Opočenskv. Obi- S igr£ 7- Dc2’Sxc3 ild->>d6;8- “• Kc2, Sxd2? (po tej napaki ztiai,. Popustiti belemu točko e4 ali «kus“® osJabiti kmete); 10. D\d2, fo ii * US 7»A V . muvic;, •«< ki LJ|6 liu.jTžali osvoboditev belega na e 4 «1. ‘svidira beli z 11. Dd3); 11. Dc3, » L«.1®*. Tb8; 13. Sel, Lxg2; 14. Dd3, Te8; 16. el, g6; 17. A el iV?ajhen up je še bil v 17. a6); DcsPL19- Sb5, a6; 20. Sa7, Ta8; 21. H trts 22‘ H Sb8; 23. Df3, Sxc6; 24. HtitVv2.5, Tlel, Dd7; 26. Df3, dxe5; J *>a4; 28. Sf4, De8; 29. d5, exd>; ti Dm' j®6*-}- in črni preda, ker sledi 8 ln 41. c8D. |, nam p lv^c šahovsko veličanstvo Jo-,,*Jsko pi^aPablanca je vodil svojo ku-tet j' Pišejo, da je igral razme-dobro. Vendar pa se je Kuba jedva rešila v predskupinskem tekmovanju in skoraj po milosti prišla v finale. Seveda je bil tu vsak trud bivšega sve- Jgjl t Z olimpiade v Buenos Airesu *a reSfkupinskih tekmovanjih je velja-®2eOtanca Češko-Moravske za vi-Malno ,,av°^ta- V svoji skupini je bila '° vu- Prišel pa je finale, v kca , 1®. šla češko-moravska reprezen-Mtt) fin x nadejami. Najboljši mož \ T P°censky je ves čas igral od-!%. fu -v fi"alu se je kolo sreče za-, Je, katastrofalno izgubila proti sij i’-, 0 ie rešila le pol točke, težka T^ske lJ? tudi poraza od Nemčije in ,%la * Valerija je k nemški zmagi sko-“»Eu ,.<,ratJlcni, češ to je popolnoma v J^hT^ektorala". CM je v zadnjih fi-u “ skušala popraviti poraze, to-<>. mesta ni bilo mogoče doseči. tovnega prvaka zaman. Kuba je zasedla 13. mesto. V finalu je bil sam Capablanca precej „nevtralen“ ter je zelo mnogo remiziral, boljša je bila njegova igra v predskupinskem tekmovanju, kar kaže naslednja partija. 182. Damin gambit Beli: Capablanca (Kuba) Crni: Vassaux (Guatemala) 1. Sf3, d5; 2. e3, SfO; 3. c4, c6; 4. Sc3, c6; 5. d4, Sbd7; 6. Ld3. dxc4; 7. Lxc4, Lb4; S. 0—0, 0—0; 9. De2, I)e7; 10. Sc5!, c5; 11. f4, Sb6; 12. Lb8, Sbd5; 13. Ld2. Lxc3; 14. bxc3, Se4; 15. Lel, f6; 16. I>d3t, 15; 17. a4, Kh8; 18. g4!, S5f6; 19. Lh4, Ld7; 20. Tf3, Le8; 21. Th3, DdC; 22. gxf5, exf5; 23. Tdl, cxd4; 24. exd4, Da3; 25. Li>6, g«; 26. Lg5, Sxg5?; 27. fxg5, Se4; 28. Txh7! in črni preda, ker ne moi-e kriti mata v dveh potezah. ,HV velikem stilu & '>ptav?irv?lc dr- Aljehin je pred olim-(j-JStu n., dolgo turnejo po ameriškem 'HntJiJh: !anca turneje je bogata v vseh lAn’eriča'1> so bili navdušeni ob v»liStaSVetovnega prvaka. Prijetna go-3nieKi| Hi t!a- pa je b''a mencla tudi zado-P°/e^h v*j ie turneja spričo dobrih južno-'Srsi , mSl!4 *ud' finančno dobro obnesla. tiidj nh simultank je dr. Aljehin od-"inogo konzultacijskih partij. Med njimi naslednjo, v kateri je svetovni prvak pokazal svoj veliki stil: 184. Indijska obramba (Igrano v Rio de Janeiro) Beli: Posvetujoči, črni: dr. Aljehin in Trom-powsky 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 (logično nadaljevanje! Dober je tudi sistem z d6 s pripravo e5 in izenačenjem v centru) 4. LS4 (prav dobro je 4. Sf3, Lg7 5. Db3!, c6 6. Lf4, dxc4, 7. Dxc4, Le6 8. Dd3, Sd5 9. Sxd5, cxd5 10. Db5-f, Dd7 11. e3 z razvojno prd-nostjo belega), Lg7 5. e3, 0-0 6. Tel (proti sunku c5), c5! 7. dxc5, Da5 8. cxd5, Td8 9. Da4 (tako je igral tudi Capablanca proti Reshewskemu v AVRO turnirju, boljše pa je menda 9. Lc4), Dxa4 10. Sxa4, Sxd5 11. Lb5, Sxf4 12. exf4, Le6 13. b3, Ld5 14. f3, Lc6! (Odlično. Tako izsili črni zamenjavo tekačev, nakar vdere črna kavalerija v igro) 15. Lxc6, Sxc6 16. Se2 (previdnejše je 16. a3), Sb4 17. 0-0 (na videz se je beli še kar povoljno rešil, toda dr. A. v naslednji fazi igre naravnost »čarovniško« privede igro v svojo korist),Sxa2 18. Tedi, Tac8 19. g4 (trdnejši odpor je nudil Kf2), f5! (odlično, črni, fiksira kmeta f4 ter onemogoči belemu konju polje e4) 20. K12, Sb4 21. h4, Kf7 22. Thl, h5! (belega napada je s tem konec, dr. A. prične protinapad) 23, gxh5, gxh5 24. Sg3, Ld44-! 25. Ke2, Kg6 26. Sfl, b5! 27. cxb6, axb6 28. Td2, Sc2! (črni bi utegnil z manevrom b5 29. Sb2, Lxb2 30. Txb2, Sd3 dobiti kmeta f4, toda dr. A. udari rajši »na celo«) 29. Kdl, b5 30. Sb2 (fatalno bi bilo 30. Txc2 zaradi Le34-!), Sal! 31. Sd3, Sxd3 32. Tc2, Lc3 33. Tg2+, Kf7 34. Ke2, Ta8! in beli preda. Njegov krali ne more več uteči grozečemu poginu 35. Thgl, Th2-|- 36. Ke3, Ld4 mat. Odlična partija svetovnega prvaka! ŠAHOVSKI KLUB GABERIE Te dni je bil končan 1. spominski turnir dr. Antona Schwaba, katerega so se udeležili tudi trije igralci Celjskega šahovskega kluba. Zmagal je Schneider, ki je dosegel 8 točk od devet možnih brez poraza. Sledijo 2. Grašer 7 točk: 3. Mirnik 6'/2 točke; 4. Csorgo šeni. 5 ‘Otočke: 5. CsSrgo iun. 4V2 točke; 6.—7. Golta in Slimšek po 4 točke; 8.—9. Raišek in Fajs po 2 točki; 10. Haisinger IV* točke. Prvih pet je bito nagrajenih z lepimi kniižniimi nagradami. Dne 24. t. m. se bo pričel klubov splošni turnir v klubskem prostoru Dri Permozerju. Prijave sprejema tov. Csorgo. Vabljeni so tudi novi člani. ROMAIN ROLLAND PPFZIDENTU FRAN-CI1E Slavni francoski pacifistični pisatelj Ro-main Rolland je noslal nedavno predsedniku francoske vlade Daladierju pismo, v katerem pravi: »Gospod predsednik! V teh usodepolnih dneh, ko se francoska republika pripravlja, da zavre tiraniio, ki preti preplaviti Evropo, mi dovolite kot staremu borcu za mir, ki je stalno bičal barbarstvo, nesramnost in ljudsko nasilje, da Vam izrazim popolno vdanost za stvar demokracije Francije in vsega ogroženega sveta. Bol in veličina sta v takšni bor bi, ki se vod; brez mržnje proti nesrečnemu narodu, katerega besni desootizem ie obr-nien proti nam. Pred nekaj dnevi ie bila obletnica bitke pri Valmyju. Tedaj je pisal Goethe, ko je opozoril na francosko mejo: Vodoravno: I. velika puščava; II. pred- plačilo; jezero v Rusiji; III. slov. gora; nikalnica; IV. narobe zaimek; sultanova palača; V. stari srbski dvor; VI. zaimek; predlog; VII. slikar; romanski spolnik; VIII. senčnica; azijska reka; IX. predlog; mesto v Birmi; X. kraj na Primorskem; XI. trgovska odprava v puščavi. Navpično: 1. azijsko gorovje; 2. kamenine; pritrdilnica; 3. poseka; plod vrtnarjevega dela; 4. žuželka; pesem; 5. način samomora; narobe zaimek; 6. ploskovna mera; ognje-niški izmeček; 7. poškodba; kamenina; 9. stara pesnitev; žensko ime. »Tu se začenja zemlja svobode.« Svoboda je najdragocenejša dobrina človeka. In za človeštvo jo bomo branili. Naj nam svet pomaga, da jo rešimo!« V samostanu je živel redovnik, ki se je vsak teden štiri dni postil, samo da bi po svojem lepem zgledu postal opat. Ko so ga res izvolili za predstojnika samostana, se je mož postil le enkrat na teden. Vprašali so ga, čemu tako in jc odvrnil: — Prej sem se postil in pripravljal na praznik, ki ga zdaj slavim. * * Pri krstu je bil neki otrok nenavadno tih in ni zakričal, ko so ga polili z vodo in mu deli sol v usta. Duhovnik je dejal očetu: — Tako pridnega otroka, da bi pri krstu ne zdjokal, še nisem videl! Česti- tam vam, očel — Ni čuda, se odreže oče, saj smo ga že leden dni prej trenirali in polivali z vodo „.. Križanka št. 49 1 J 3 4 5 6 ' 8 I n m iv v VI VII VIII IX X XI m H £1 n 1 m m H m — ■ m m — ■ — ■ — — Besede pomenijo: L Sle, ■ .. ,5^ 2 mladino Poslal si zgodbico, .. Okoli lfAtll"7r4i CO ’ ’ T*1’ t'oslal S1 zgodbico, ^ si »k°H konferenec. Zdi se pr 0rai malo prehudo očmi! ii >1 s v lavnostjo. Najprej si ga Dravii eSti?i *cveki«, potlej pa f°rei ^ ‘?0Iua šiI>0- Ne da žav»p|’ Se usmiljeni urednik 0 ^ Se 23 '*aneza ter poskrbel, ^ i >4vlien iPred javnostio tepen. — r 1 §e P ^adko Kos. Danes Tj > SJesenski večer«. Prve ^Uj ef ?'ac^ko berejo iti rima '«C°raj v zadnjih dveh pa k? “£ “S5-Sicer raz’>»- UV|>iih no;0.ro «riSeš, tako da 2stale • re? neka)’ Pesni' e lenT Srrn pr'^ej° Počasi na Pozdravljam! kithne računarie >ožifr io Po®ro j^oli številko od 1 : o ' ^mS.OŽites5- Nato po-% 150 dobli 7 2* ^edaJ Prištejte X**? številk®83 i?vi,a odb'ite Kj’ ®ristejte j ., Številu, ki je Drištf., 0 odštejte 3. '<) ' ka&aite k številu 9. Cj w r° tev'lo sie dobili? dobUi Vi , Se zmoHii 20 številk0- 11. :^erka Sf>reh°dom ^r^v,ce^ica. ali naj vza-1 s‘ Pa naj operem 5^5 5°So?r. °Uxovor- X^°W«ovekl maHineKa f)m’ v%j ,V> tla So ! 7 Je nosil toliko S '"'»»ta SS"--*1---:: 41 ...... 2 3 4 a N 7 S y 10 n Križanka Vodoravno: 1. način oblačenja; 5. stara pivska mera (narobe); 6. štev-nik; 7. pretekla oblika pomožnega glagola; 8. človeku ppdofona žival; 10. verski izraz za duševnost. ne utrudijo, ■tti V a ne berernr J''1 samo proda- Navpično: 1. predlog; 2. okolica; 3. ustnica; del naziva bivše abesinske prestolnice; 5. plavajoča ptica; 9. nada (narobe). Raimeščevalka A a b c d ci A ? A e e e A I - 1 1 A i A k k k 1 m A m m m m 0 A 0 A P P r A r r r A A r s s t v A Razmesti vse črke razen velikih »A« tako, da bodo besede dale vodoravno: 1. celino; 2. tovariša; 3. prababico; 4. človeka v vodi; 5. dragulj; 6. napravo za kuhanje čaja; 7. pokrajino v Aziji. Rešitev križanke Vodoravno: 1. kosa; 2. motor; 6. bob; 7. vikar; 9. al; 10. no; 11. satan. Navpično: 1. kobila; 2. otok; 3. sobana; 4. ar; 7. vas; 8. nor. Rešitev enačbe Blo-ka-da. Rešitev številčnice. Človek je orodje svojemu duhu. Ključ; smučke, vrh, jeklo, led. »VečerniK« mladino Leto 1 Maribor, 15. oktobra 1939 Stev. 41 Vanek je postal trgač I. P. Vanek je legel za kočo na trebuh ter se zagledal v ogromno in prostrano reber pred sabo. Opoidansko sonce se je poševno op:ralo z žarki v košato gorico ter na zoreče grozdje. V dolini so bili domači na njivi ter kopali krompir. Vanek se je najedel, vendar je bil lačen. Zoreče grozdje je vabilo. Vanek se je splazil za živo mejo ter smuknil na zgornji strani v gorico. Steke! je od trsa do trsa, si natrgal nekaj grozdov, si jih skril za srajco ter se splazil nazaj proti koči. »Vanek! Vaanek!« ie zaklical oče. Vanek se je splazil od zadaj v kočo in se prikazal pred domačimi na vežnih vratih. »Pridem!« Vedel je, da se bojijo zanj zaradi grozdja. Potegnil se je v vežo, se naslonil ob podboj ter zobal, ali bolje povedano požiral. Ostanka od grozdja je skrbno stlačil v žep Nato je zaklenil kočo ter se pognal v dolino, kar so ga nesle noge. Zavriskal je ter spotoma zalučal daleč oroč od sebe ostanke, ki so ostali od grozdja. Oče ie bil viničar, trd viničar starega kova, ki je komaj jagodo utrgal, da je presodil, kako je grozdje zrelo, nikoli pa grozda. Če bi zvedel, da Vanek trga gospodarjevo grozdje, bi ga nabil. Grozde pa je zorelo in trgatev se je bližala z velikimi koraki. Vsak dan je bila bliže. Vanek je lahko že na prste preštel, ko je ležal na trebuhu za kočo in se pasel nad gorico, kolikokrat bo še spal do trgatve. V teh dneh je imel Vanek premagati še tisoč težav. Bila je vmes šola in še dosti drugih zadev. Lani na priiiteo ni smel na trgatev. Rekli so, da je premajhen, da bi delal samo škodo. Zato je hodil vse dni v šolo, zobal po popoldnevih med trgači in večer dre-žal med stiskači, dokler ga ni kdo potisnil na piano v noč in ga nagca! spat. Vanek je pridno zbiral krompir in ga odnašal v koš. Lahko so domači videli, da je že priden za delo. m da ga bodo lahko tudi porabili pri trgat-vi. Zvečer so se vračali vsi zdelani. Ko je oče omenil, da bodo prihodnji teden začeli s trgatvijo, je Vanek dejal: »Ko bomo trgali, ne bom šel v šolo.« Domači so molčali, starejši brat pa se je na koncu ponorčeval, Reke! je: »Ti bi pa bi! za celega trgača, kaj?« Ostali niso rekli ničesar. To je bilo dobro znamenje. Vanek bo lahko ostal doma. Potem je prišla trgatev. Deževje je razmehčalo zemljo in ponekod oblatilo grozdje. Vanek je dobil svojo ko- 4 f Film BI Suez n RAZDELILI SO DVA KONTINENTA DA BI POVEZALI DVA SVETOVA Dve leti, preden so začele filmske kamere v Hollywoodu snimati grandiozno realizacijo velikega zgodovinskega dejanja, kakor je gradnja sueškega kanala, se je začela filmska družba 20th Century-Fox temeljito zanimati za življenje Ferdinanda de Lessepsa, ki je zgradil vodno pot med vzhodom in za-padom — Sueški prekop. Filmski strokovnjaki so do podrobnosti in vestno preštudirali življenjsko pot in delo mladega francoskega diplomata Ferdinanda de Lessepsa, kasnejšega graditelja Sueškega prekopa. To njegovo življenje in njegovo delo je dalo hvaležno snov za film »Suez«, ki . ' - —. : -- - — — l > _. . .« .-s J. Ar ti 1 O ni/A be duha, ki je ustvaril eno izmed velikih zgodovinskih del. Ferdinand de Lesseps (Tyrone Power) je bil človek, ki je ljubil, bil ljubljen in ki je ustvarjal. Tyrone Power, ki igra F. de Lessepsa je ustvaril kreacijo tistega energičnega človeka, ki je razdelil dva kontinenta, da bi pozneje povezal dva svetova. F. de Las-sepsa spremlja na poti požrtvovalna Tona (Anna Bella), ki ga hrabri in vodi do končnega cilja, četudi za ceno svojega življenja. Lprretta Yung pa v vlogi francoske cesarice Evgenije pripomore F. de Lessepsu, da premaga politične in dvorske intrige ter realizira svoje grandiozno delo (Sueški prekop). Film prikazuje borbo proti ljudskemu nerazumevanju, proti prirodnim in neobrzdanim elementom, kakor je na priliko strašen pu- prikazuje najmarkantnejše osebnosti 19. sto-1 stinjski veter samum — skratka borbo, ki letja, nadalje pa fragment iz gigantske bor-1 pa končno pripelje do zmage. Pol stoletja filmskega traka ROJSTVO IN GIGANTSKI RAZMAH IN RAZVOJ FILMSKE INDUSTRIJE V PETDE SETIH LETIH Letos obhaja film 50-letnico svojega nastanka. V 5Q letih se je film neverjetno razširil ter osvojil vse zemeljske kontinente. Njegov razvoj ni pospešila samo umetnost, ampak ga je pospešil v prvi vrsti nagel razvoj filmske tehnike. V teh 50. letih se je filmska kamera tako izpopolnila, da je postala celo sigurnejša kakor človeško oko. Najnovejše iznajdbe na polju elektrotehnike pa so filmskemu traku dale tudi glas. Pred 50. leti je znani iznajditelj T. A. Edison delal v svojem laboratoriju v Ameriki eksperimente, da bi fotografiral ljudi v gl dobe. Hotel je samo omogočiti ljudem, da bi videli na fotografijah premikanje igralcev na odrskih deskah. Najbolj ga je oviralo pri teh eksperimentih to, da ni imel snovi za snima-nje, ki bi se dala zvijati in ki bi bila dovolj dolga. S steklenimi ploščami tega ni mogel doseči, celuloze pa v zadostni množini ni mogel dobiti. Pred 50. leti, 1889., pa je neki ameriški iznajditelj iznašel elastično snov namesto steklenih plošč. Ko je Edison dobil to snov v roke, je vzkliknil: »To je, kar iščem.« Oktobra meseca pred 50. leti pa je Edison s svojim aparatom »Kinetoskop št. 1« napravil prvi poizkus, s..to .snovjo in tako dokazal, da je možno prikazovati na sliki ljudi v premikanju. Ta dan se smatra za rojstni dan til-ma. In res, vsak današnji aparat za projekcijo filmov je prav za prav rezultat neprestanega izpopolnjevanja Edisonovega kinetosko-pa. Avgusta 1891. je Edison dal patentirati v USA svojo iznajdbo. Takrat so mu svetovali, naj da patentirati iznajdbo tudi v tujini. Ko pa je Edison zvedel, da bi stalo to patentiranje okoli 150 dolarjev, je zamahnil z roko in rekel, da se zadeva ne izplača. Prvi filmski laboratorij je bil zgrajen v New Jerseyju ter je stal 367.67 dolarjev. Edisonovega uradnika, ki ga je izumitelj posnel na prvi filmski trak, da bi pokazal svetu svoj izum, pa lahko smatramo za prvega filmskega igralca. Prvo filmsko gledališče, oziroma prvi bio-skop pa je bil odprt aprila 1906. v Newyor-ku. Bil je to prvi bioskop v Ameriki. Na kraju, kjer se je nahajal, je danes vzidana bronasta plošča. Skraja so prikazovali na platnu samo nekakšne scene s posameznimi ljudmi, eden izmed prvih filmov pa je nosil naslov »Življenje ameriškeea gasilca.« 1903. pa so že posneli film »Veliko razbojništvo v vozu«; filmski trak tega razbojništva je bil dolg 800 korakov. Dve leti pozneje so že odprli v Pits-burgu stalni bioskoo, naslednje leto pa še v Čikagu dva nova. Prvi film iz Divjega Zapa-da je bil napravljen 1. 1907., isto leto pa je bil ustanovljen poseben filmski studio, v katerem je bil Vallace Beery direktor in režiser. 1909. je že postala Marv Pickfordova prva ameriška filmska zvezdnica, število ameriških kinematografov pa se je dvignilo na 9 tisoč. Naslednie leto je začel tudi izhajati prvi ameriški filmski list. Današnja ameriška filmski industrija se je razvila že do bajeslovnih razsežnosti. Tako ima ena izmed največjih ameriških filmskih podjetij Metro Goldwyn Mayer svoje ateljeje na prostorih, ki zavzemajo 480.000 kvadratnih kilometrov. Na tem ogromnem prostoru se nahaja 125 velikih zgradb ter 23 posebnih zvočnih dvoran za snimanje zvočnih filmov. V ateljejih tega holIywoodskega filmskega podjetja je stalno zaposlenih nad 4000 ljudi, ki zastopajo nad 170 panog najrazličnejših umetniških udejstvovanj in obrti. V telefonski centrali se nahaja 593 telefonskih celic, v hollywoodski restavraciji pa obeduje stalno do 1800 ljudi. Delavnice imajo prav tako svojo električno centralo, ki bi brez skrbi zadostila potrebe mesta s 50.000 prebivalci. Na tem prostoru vozi tudi majhna železnica, ki je last podjetja, nato pa so še velika skladišča in delavnice za vse vrste obrtniških panog. Laboratoriji filmskega podjetja Metro Goldwyn Mayer izdelajo letno 15 tisoč metrov negativnega in 50.000 metrov pozitivnega filmskega traku. Produkcijski proračun se je gibal zadnja leta okrog 46 Kaths vod (UFA) j Kathe von Nagy bo zaova, banju, ali bolje rečeno, da bi naslikal žive po- Ufi. Kmalu jo bomo videli v ffl Hamburgom in Ifaiti‘, ki ga sn ■ JT Erich \Vaschneck. Igralkina pan" Gustav Knuth in Ferdinand *'lar milijonov dinarjev. Vsota zadostuj proizvodnjo 50 večjih filmov, kar l stane proizvodnja enega filma po v jj lijon dinarjev. Poleg tega pa 'm rtjjel vrsto velikih ameriških filmskih P f. ,.Modro dekle** je naslov n ljivemu filmu, v katerem igra g Ida Wust. v m f. Tragedija v kapljici 4J{M ateljejih so izdelali novi ler t ilip"., film, ki v filmu „V kraljestvu u ^ cev", prikazuje prirodne taninu J}s,; čerih živalic, ki živijo ni se bij i ^ p. obstoj v kapljici vode po jeZ®y priliv virjih. O kulturnem filmu, l-pU ‘ ...... i..»._ :.......-nnpm L* neslutena in navadnim ocem. rodna dogajanja, bomo še P1S wr ______________________________________________ jjtfS', Iz bosanskih hribov so prine^1; -11 dečka. Župnik vpraša, na — krsti dete. DošlecL so dolg0 nazadnje se oglasi stara kun • p. - Veste kaj, gospod župn£ g ga kakor hočete, saj itaU ne Sel bo za pastirja... šaro ter trgal v njo grozdje. Bil je tak mraz, da je moral po jutrih prestopati z noge na noge. Kajpada se je lahko vse tiste dneve pošteno najedel grozdja. Drugače pa r.i nihče več omenil, da bi Vanek r.e bil za ddo. Celo priganjali so ga. Pošiljali so ga povsod tja, kjer je bilo najslabše grozdje, najbolj oblateno. Postal je pravi trgač, nikomur ni prišlo niti na misel več, da bi ga poslal v šolo; kvečjemu se je brat včasih obregnil vanj. Ali brat je imel oster jezik. Nosil je brento ter je na vsak način veljal nekaj več. kakor on, ki je samo obiral v košaro. Zvečer pa je smel Vauek vrteti vreteno in stiskati grozdje. Pil je mošt in drezal ob stiskalnici. Skrčil se je vase ter zadremal. Potem ga je nekdo vzdramil ter ga postavil pred vrata in ga nagnal spat. Trgatev se je vlekla ves teden, Vanek se je pošteno nazobal grozdja in pošteno se je zdelal. Prav nič več mu ni bilo za gorico, ki je ležala potrgana, blatna ter kakor pomendrana za kočo. Nič več ni polegai za kočo in se zaziral v njo. Le včasih je odšel v njo ter šel od trsa do trsa in ga skrbno pregledal. Tam pa tam je še ostal kak grozd skrit za košatim listjem. Ali ti grozdi so bili vedno bolj redki. Zdaj ga tudi nihče ni več klical z gorice. Viničarjev Vanek je postajal vini- čar. Ob konferenci Boris Erbežnik Toplo jesensko sonce je pokukalo izza hribov. Bilo ie ob koncu oktO' bra. Vlak je privozil na postajo, iz' Pred postaje pa se je vsula na ulico — skupina dijakov. »O, saj res, skoraj bi pozabil, da je danes konferenca,« modruje Janez grede v šolo, »takole pet jih bom že vlekel domov. To je velik križ.« --Janez se je zamislil nad sabo. Pred njim se je pokazala šola. Janez je bil oblečen kmetsko, klobuk je imel potisnjen na tilnik. Rokavi na suknjiču so se mu svetili. No, saj je bil šele drugošolec. Ko se je odkril, so se mu vsuli lasje preko čela. Krepko je stopil v razred. Zadnja ura. V razred je vstopil razrednik. Poteze njegovega obraza so govorile isto kot tišina pred nevihto. Dijaki so stali kot drevesa pred viharjem. Profesorjevo grajanje je grmelo po razredu. Nato je začel deliti knjižice. Janez jih je dobil šest. No, en cvek več ali manj,« si je rekel resignirano Janez. Janezova pot do doma je bila težka. S skrbjo je izstopil na zadnji postaji. Čakal ga je dom, a to je bilo tako grenko, da je bil vsak Janezov korak proti domu težji. Koliko jezikov je na svetu ? Učeni svet Francoske akademije se že dolga leta trudi, da bi dognal končnoveljavno Število jezikov na svetu. Do sedaj so znanstveniki dognali, da je na svetu 6760 jezikov, vendar pa zemeljsko prebivalstvo uporablja od vseh teh jezikov samo 2296 jezikov, ki jih zategadelj imenujemo živi jeziki. Najbolj je razširjen angleški jezik, ki ga uporablja za materinskega 160 milijonov ljudi, 50 milijonov pa se je tega jezika še poleg svojega materinskega priučilo. Za angleškim jezikom pride nemški, ki ga govori 90 milijonov prebivalcev, za tem pa pri deta italijanski in francoski jezik. Najbogatejši od vseh teh jezikov je vsekakor angleški, ki ima v svojem besednjaku 455.000 besed; pripovedujejo pa, da zadostuje navadnemu Angležu za življenje tudi 100 besed. pri padalu. Padalo se, je,eC že ure pozneje pa je skaks gel trdna zemljska tla. Prve bolnišnice so bile. t ne že pred 1.500 leti. N3 ^ jcje .. ne ze pred 1.500 ieu. u, jo* ^ po samostanih v Jeruzaie str menihi sprejemali pod i5 j utrujene popotnike ter bo .0, a ki so prihajali v Sveto $ se poklonili na Kristus Poznejša leta so bili mu ^ ni, posebno oni ob cest > ni v bolnišnice. Kako globoko se nice? »Galvani Nova italijanska v iii« se je potopi s »uaivanu se je r.,nv ' skusni vožnji 110 met j, globino. več , f Ali veste za me843 eSt $ Največ nazivov izme79 Jesenski večer Vladko Kos Mraz večerni plašč razgrinja, sonce tone za goro, v žarkih zadnjih polje snlva, skrivajo megle nebo. Drevje z listi si šepeče, s tihim vzdihom mrak šumi, v mir klopotec z dalj klepeče, smeh v tihoti se zgubi. poje, Zvon z vasi večerni čredi, srcem kliče mir. Kmet je sklenil roke svoje, čredo Je prignal pastir. Ko pa mrak zastre dolino, lučke drobne v kočah vžge. Molijo ljudje v tišino: »Daj nam kruha, mir v srce!« Ali bi skakali s padalom? Ob neki priliki so dnevniki javili, da je Rus Kapitanov skočil s padalom z višine 9.800 metrov, nekaj dni kasneje z višine 11,037 metrov. Torej se je pogumni skakalec pognal na zemljo iz stratosfere. Docela je razumljivo, da Rus v tej višini ne bi vzdržal brez jeklenega oklepa, kajti zrak v takih višinah je tako redek, da bi izsesal kri iz Človeškega telesa, ki je navajeno na normalni zračni pritisk. Poleg tega je moral biti skakalec opremljen z masko s kisikom za dihanje, ker v stratosferi ni zadosti kisika. Kapitanov je skočil iz letala z dvema zaprtima padaloma. Eno je imel pripeto na trebuh, drugo na plečih. Padajoč z naglico 250 km na uro, je čakal, kdaj bo zagledal zemljo. Nato je potegnil za vrvico Viden, Madžari i« Slovani so ga naziva* ljani pa Vindobona. i Z vlakom v Stanko ropo^ Zamolklo kolesa\ -drevje za okni «Mde se |jft»** P fep« Sopotniki pesef 1 za steno nekje s® čez polje vi3* .vsP' prav do srca mi lLrev8)t'’ napevi jim srca d r v I**' v d a 1 j o v I a K o ^ V noč naš pesem med "3«1 za okni SP6 h" med hribi f li^ Naj pelje me vUjf ahhl; itflvj “v doiinf vlak st# naj za gore P^jti a glej, zdaj & \Mvosti sila Velike Britanije P i« Anglija sposobna, upreti se Nemčiji? — Nekaj pogledov na žrtve, ki so jih Angleži doprinesli k zmagi v svetovni vojni javi moči sprtih evropskih tabo-InK dvomi v dejansko moč an-Ss«a ”e ‘n udarne sile. Kadar misli- le^ , 5aij°nski narod Nemčije in vzpo- nJini 47 milijonsko državo Velike %yjy..Same) ne smemo pozabiti, da sloni 4ib j.Jna v°dpora Angležev na močnih je-laii osaskih izseljencev, ki so umeli v lili Ustvarili Irrpn Siuipnov jnl ustvariti krepko podporo do-Vepka „.i. 0iškemu cesarstvu. Od tod tudi j« v un Angležev, da brez strahu vztra- Joija še močnejšemu nasprotni- zavesti, da vodi ključ vesoljnega Nadoblast v svetu do končne zrna- « K vladovala tudi v zraku. Sam Ludeudorf je napisal: »Najbolj utrjeni nemški frontni odseki so se morali vdati pred premočjo angleških tankov, ki so premagali vse ovire!« Veliki zmagi nied Ancre in Avre v Flandriji so pripomogle železne pošasti angleške napadalne vojske. BRITSKA VOJNA MORNARICA je . zaprla Netilcem vse izhode na- Atlantik. Milijardo iti'pol dolarjev so žrtvovali Angleži za to blokado. Pet milijonov in pol ton nemških ladij ter 1,500.000 ton avstrijskih ladij vseh vrst je bilo odrezanih od odprtega morja. Dva milijona nemških vojakov ni moglo priti od zunaj v domovino. Britske vojne eskadre so plule po vseh oceanih, nekatere vojne ladje so premerile po 8 milijonov riiilj morja na mesec! Angleži so bili, ki so pomagali Franciji, da se je varno zalagala s premogom, železom ih strelivom do 50% iz tujine. Oceani so bili odprti Angležem, angleške la'dje so pripeljale zaveznikom 150 milijonov ton živeža iz kolonij! IZGUBE ANGLEŠKE MORNARICE SKI KRALJ JURIJ V., iel Anglijo do zmage S. 1918 i-iSij,,, V it Ji ufkni pogledu jc primerjava žrtev, jon, Angleži med svetovno vojno, iišta ^Ov so *mei' Angleži blizu mili-I91« So n na francoskih tleh, na ostala bo- »lc k dStavili 1335.000 borcev. Aprila .p v e cJai v: ■ . . fraJ,Cj.Vr^|vn> poveljnik angleške voj in Z našim zaledjem, verujoč v pravičnost hrbtom ' Se mora vsak boriti do končne !p %V> (j:,. nemškc ofenzive konec junija C yojno Zvezniki žc prepričani, da so .jj ■ Do velike francosko-angleške Un.av8usta 1918, so se Nemci po-so • šzgtibili so vsako nado na izčrpali zadnje rezerve. 1 LESKA OBOROŽENA MOČ m M^uadskih .............. I fr 1918 mwge fll,8leskc v°iske £■«& An»i!v.Na Predvečer, 25. set D«?. ni* so mobilizirali 8 milj. čen obstal. Prvič v življenju je videl pred 8Nemcev!"zaplenih seboj peneče se morje, brez pomisleka se Wn v, 29/ 29.000 strojnic in 3000 ^ b°iihT9 FR0NTE P0 VSEM SVETU v1?5h,Vr,a2nika'17^i?‘ 50 britske vojske d_r- V°"tnih ***"■ VlLEŠK| □n::« 1917, Y ?ata' na treh celinah. 658 pod at,z>bari,F v°jakov leži ob Ti-fe, p° svet m’ a .Galipoliju, pri Solunu in Al' .,1 na.iveč pa na flandrijskem fc/ ’7- apriom 1918 so v- JPve *.??.. obodno fronto s 127 di-A!leski del fi'n’ teh ^a bili usmerjeni ,, onte v Flandriji. Angleški »CPii 4 Doni v d. ,v ,.riananJ>- nngiesKi j, alestini, Egiptu, Mezo- rfrS°d- Afriv nu> Togu, Vzhodni Ade™. Perziji, na sc i.'i it 8anioati=nn,JC’ Kiaučau, na Novi ,, Podpiral^* otokih. Pet britskih ualtjansko fronto na Pia- — Res ne vem, pravi Luka, kako bi! Lahko bi se poročil z bogato vdovo, ki je ne ljubim, ali pa z revnim dekletom, ki ga občudujem. Ivaj naj napravim? — Sledi svojemu srcu in oženi listo, ki jo ljubiš, pravi Miha. — Prav imaš! Poročil se bom z dekletom! — Meni pa daj naslov od vdove, se odreže- Miha... je pognal vanj. Žival Je plavala po morju, luški pilot je obvestil o tem znanega opatijskega lovca Zvoneta. V kopalnem kostumu in s puško v roki jehovec prihitel k obali, sedel v čoln in opazil srnjaka, ki se je pod neko skalo baš kobacal iz morja. Lovec je ustrelil, kri je pordečila slano vodo, srnjak se je obupno vzpel na skale. Pol-nagi lovec mu je sledil, pod visoko skalo ga je izsledil in drugi strel je skrajšal trpljenje ubogi živalci. Lovec je naložil 26 kg težkega srnjaka na ramena in bosonog odhitel z njim skozi Iko. Kmalu je ležal srnjak, okusno prirejen na mizi. Opatijski in lovranski ribiči so bili z županom vred povabljeni na pojedino, epizoda z lovcem v kopalnem kostumu in lovom na srnjaka v morju je pa zbudila po vsem zalivu mnogo smeha. ne množine streliva so nagrmadili na otoku, v notranjosti so bile strojnice za popravila ladijskih delov. S površja so molele neštevilne cevi topov y zrak. Po versajski mirovni pogodbi so bile vse te utrdbe razstreljene. Temelji otoka so se po detonacijah zrahljali in po letu 1925. so morali Nemci na severnozahodni strani zavarovati otok & močnimi betonskimi in bazaltnimi oporniki. Zdaj je Helgoland, na katerem je bila spesnjena nemška državna himna, spet močno oporišče nemške mornarice, ki varuje ustje treh rek sevrnovzhodne Nemčije pred nenadnim'vdorom sovražnih vojnih laflij. - M A OLSEN SKRftDfR — Res ne razumem, kako da ste stavili sliko z jabolkom v okvir. Krojač: — Zakaj pa ne? Ali ne veste, da nam je prav za prav jabolko pripomoglo, da smo prišli krojači do zaslužka... vfr >918 fisija °od0,sIak Angleži v vojno vse k? c4rlliionovV-S-- .lretji. Ank’lcž fro"t- V?,A7 rs*vo 60 nAškote '7 "" °Jakov na os^1 del impe- v vojakov: je odpadlo na na.Škotr o-m0Ž' na ,rce 2.3, na ^ ANGLEŠKE Q°d8^-ie Postavila VOJSKE "najtežjega Angleži ali jc bi- Jhbra iqiotopov- N;i dan premir-iV® ^jSCu mo80 imeli Angleži na v Frll ® vojnih ,cta>- Arne->il ktali velika Britanija je prc- rodi riž, dovolj zanj in vso družino. - ja mu Malajci so najbolj nedelavno ljudstvo na | šoferja in sc mirno odstranili brez vsakega ... l.. D«.... . r *__ r.k.-z:t« tmmMi Drivot/irt o Dr J o« 1 •... „ t _ : _ 1 • i____ < vetu. Prav nič 'niso častilakomni. Prirojena zadovoljnost jih ščiti pred lastnostmi, ki jih zahtevamo od vrlih ljudi. In ko nima ničesar, leže spat in zaspi. Težko je tem ljudem kaj dopovedati. Njihovi neizurjeni možgani spioh ne ■ sprejemajo nobene misli. So dobrohotni, če bi pa morali kaj napraviti ali izvršiti kak ukaz, kratkomalo ne razumejo ničesar. Slednjič se človek naveliča in napravi najraje vse sam, da sc ne jezi in vznemirja zaradi lenuhov. Malajci ne poznajo prepirov. Med seboj so kakor velika družina, katere člani' slepo poslušajo naistarejšega. V Soerabiji jc povozil šofer' dečka. Rjave noge dečka so prišle pod. voz. Nesreča se je primerila pred hišo staršev. Zenske so. za-vreščale, nato je bilo vse tiho. Oče je prišel bled iz koče. Potegnili so dozdevno mrtvega dečka izpod avta, oče ga je odnesel v hišo. Nobena beseda, noben pogled. Ljudje so bili zbrani okrog avtomobila. Šofer je vso zadevo pojasnil: deček je pritekel iz hiše naravnost pod avto. Ljudje so poslušali očitka. Prišel je malajski policist, bos, s krivo sabljo ob boku. Ni si znal pomagati. Te-kel je v kočo, pa nazaj k avtu in spet v kočo. I udi z njegoyih ust ni bilo očitka. V družim se je zgodila nesreča, le na to so misjili. Da bi kdo mislil na krivca, ne. Nekoč sta trčila skupaj dva malajska kolesarja. Z vso silo. Ko sta se končno z vsem naporom pobrala, sta se približala drug drugemu, se režala v obraz zadovoljno, srečno. Nobeden se ni vprašal, kdo je zakrivil nesrečo. To se je primerilo v velikem mestu, kjer niso več ljudje tako brezbrižni. Malajska ravnodušnost in hladnokrvnost pripravi Evropea večkrat do obupa. Slednji ne more razumeti, kako morejo biti ti otočani tako ravnodušni, ko sredi njihove revščine postavljajo tujci krasne pajace in iz-mozgavajo njihovo domovino. Samo kak filozof se more vprašati, ali bi ne bilo bolje odpovedati se vseli vrlin, če hi mogel biti človek prav tako srečen in z nasmehom na obrazu preštevati, na hrbtu ležeč kokosove orehe pod toplim soncem južnega neba... kolonije-rak-rana Nemčije Dolgotrajni odpor parlamenta proti kolonijam — Krvavi upori domačinov v Afriki — Predvojni Nemci: Kolonije so »peščena vreča," brez haska V zadnjem govoru je Hitler znova dvignil glas po kolonijah. Poglejmo, kako je bilo z nemško prekomorsko posestjo, ki brez prave vrednosti nemškemu narodu ni šla posebno do srca. RAZSELJEVANJE NEMCEV Problem nemške rasti in preobljude-nost je zajel svoje korenine že v dobi pred tridesetletno vojno, ko je bila od 13. stoletja dalje ena najbolj razvitih evropskih pokrajin. Na kraju 17. stoletja so se Nemci v množicah izseljevali v Ameriko. Posedli so Pennsylvanijo tako, da je vstopila v sklop Zedinjenih držav s priznanim nemškim jezikom. Kmete iz južne Nemčije so naseljevali v vse Podonavje, carica Katarina II. jih je klicala v Rusijo, kamor so že prej prišli številni obrtniki in trgovci za kruhom. V 19. stoletju se je izseljevanje Nemcev v Ameriko še pospešilo. Gospodarsko zedinjevanje in carinska zapora držav je zahteve Nemcev po kolonijah še pospešila. Sporedno s težnjami po lastnih surovinah in trgu je rasla nemška trgovinska mornarica, Sevemonemški Lloyd je razvil svojo pomorsko zastavo. BISMARCK IN KOLONIJE Železni kancler Bismarck se je dolgo trudil, da bi pridobil Nemce za kolonije. Šele 1. 1883. je stopilo nemško kolonialno gibanje na plan. Bremenski trgovec Lii-deritz je odkupil od plemenskega poglavarja v zalivu Agra Pequena, ob reki Oranje na sever, 20 milj v notranjost zahodne Afrike precejšen del sveta, dalje ozemlje Sulov na vzhodni obali Afrike, v zalivu Santa Lucia. Bismarck je pogodbe potrdil, avgusta 1884. je pa posla! v Afriko raziskovalca Nachtigalla, ki je razvil nemško zastavo na obali Kameruna. Dva meseca kasneje je druga nemška odprava zasedla severni del Nove Gvineje, sosedno skupino otokov Neu Pommern, Neu Mecklenburg in Salomonske otoke. L. 1885. so Nemci priključili še Marshallsko otočje, Karl Peters je pa pokupil lastninske pravice na prostoru nasproti Sanzibarju v Vzhodni Afriki. Vz-hodnoafriška družba je bila ustanovljena, prej trgovske kolonije Nemcev so prešle pod državno kontrolo. UPORI PROTI NEMCEM Angležem nemški kolonialni podvigi seveda niso bili po volji. Angleški trgovci in misijonarji so že 1. 1884. sprožili upor proti Nemcem v Kamerunu, nemška vojna ladja je vstajo krvavo udušila. Dne 11. avgusta so imeli Nemci mnogo opravka z uporom sanzibarskega sultana, ki je moral priznati nemško vrhovno oblast. V posebni pogodbi so si Nemci in Angleži postavili meje v afriških posestih, n§m-ški narod sam se pa dolgo ni mogel sprijazniti z »nezdravo, peščeno zemljo«, ki je terjala toliko žrtev. V parlamentu je imel Bismarck večne boje s poslanci, kadar je hotel dobiti privoljenje za nove kredite za kolonije. Po silovitem uporu v Sanzibarju 1888. in strašnem, krvavem (klanju v vstaji Hererov v Južnozahodni Afriki je nemški parlament le odnehal in pristal na večje kredite za kolonialne podvige. NEMŠKE KOLONIJE PRED VOJNO L. 1898. so odkupili Nemci od Špancev Mariansko otočje in Karoline, tik pred vojno je imela Nemčija 2,952.000 km2 kolonialne posesti z 12,358.000 prebivalcev, in sicer: Zahodna Afrika (Togo. Kamerun, nemška Južnozahodna Afrika) 1,712.300 knr in 7,661.000 prebivalcev. Nemška vzhodna Afrika, 995.000 km5, 7,661.000 prebivalcev. Južno morje (Cesarja Viljema dežela, Bismarckov arhipel, Samoansko, Salomonsko, Marshalsko otočje, Karolini in Mariani) 245.050 knr, 639.200 prebival-1 moderni vojni silno važnega str®1 I pomena za zrušitev angleškega *r ccj 9 Vzhodna Azija, Kiautčov, ® 639.200 ljudi. PASIVNA »PEŠČENA VRE&' Zanimivo je, da se Nemcem ^ 30 letih upravljanja prekomorsKsi našn }•: nij ni posrečilo, da bi tam domovino kakor Angleži in F ran1-0. seljenj krajine so bile-silno redko lia~’"‘ Afriki sta prišla po dva °dnosno^|| v Tihem oceanu 1.8 ljudi na • ^ vseh nemških kolonijah je bilo « > belcev. V pogledu trgovine so , nemške kolonije, z izjemo Oceani^ sivne. Iz »peščene vreče«, kakor s ^ ci imenovali afriško posest, so uva . fnante, kavčuk, kopro in razne ,ji deže. Dejanskih koristi bi Netncl j"* kolonij tudi sedaj ne imeli; bile ^ A ctr®«5*; cev. n Debelo Berto" bodo izpodrinili raketni top0 Kaj je z iznajdbo vojne tehnike, ki jo Francozi že dolgo skrivajo? Ko so nemške pehotne divizije 1914, udrle v Belgijo, so zaman naskakovale močne trdnjave okoli Liegea. Tedaj so Nemci presenetili svet z novimi, 42 cm topovi, ki so v nekaj dneh strli v prah šliri mogočne belgijske trdnjave Liege, Namur, Maubege in Anverso. V začetku svetovne vojne so bile na zahodni fronti štiri baterije 42 cm mož-narjev. Od teh je imela le ena baterija tako zvani „MM-Gerat“, stvarni 42 cm možnar, ki so ga nazivali „Debela Berta". Ta je obstajala torej le v dveh primerih. Za sestavljanje težkega topa je bil potreben poseben elevator. Granate so bile dolge 1.5 m, težke 923 kg. Pri odstrelu je bila taka vročina, da so morali imeti topničarji posebne zaklone. Za razliko od težkih, tako zva-nih „Gamma“ nemških topov, ki so jih prevažali le po železnicah, so „De-belo Berto“ lahko transportirali z avtomobili. Angleži so na to nemško senzacijo, ki so jo v Berlinu obogatili še z da-lekostrelnim topom na Pariz, odgovorili s tanki v drugi polovici vojne. V sedanjem sporu so tako Hitler, kakor Chamberlain in Daladier napove- Nekemu francoskemu topn^j p dali v nadaljevanju vojne „senzacije, _ ki bodo prisilile sovražnika h kapilu- je posrečilo, premagati vse 0,^i laciji“. Kaj so državniki mislili pri ketnega načina streljanja. Z r m tem, je težko uganiti, ker drži vojna tehnika vse v strogi tajnosti. Listi so poročali o najmodernejših nemških brzostrelnih strojnicah, ki prodro s kroglami še tako debele tanke. Koliko je na tem resnice, še ne vemo, znano pa je, da so se francoski vojni tehniki! a že pred leti intenzivno bavili s kon- A%ll strukcijo raketnih topov. Preizkusili so j že neko vrsto raketnih topov,' ki naj topovi bo mogoče streljati gr^g bombe strupenega plina na 30° h km daleč! Ali nas bodo Fra/* $ v tej vojni presenetili z noVJ® jem moderne tehnike? it* so mož;e stanov* bi postali naj učinkovitejše, najstrašnej- J Katarina Velika je vedno trdila, še orožje vojne. Novi način topniškega človek vztrajati pri prvotnih naZ°^jw streljanja sloni na izkušnji, da mora ne izpreminjati, čeprav bi kon)u 0 (es€. izstrelek izleteti čimbolj visoko. Zgoraj s.,te.1}1 še Ye.či° kr‘v‘co- Le l’ori('1 se .„___x„: _____ ____.X.J J vitni! je dejala velika canca in„*0jj|i^ je zračni upor manjši, granata lahko ijcnje JdržaiaJ _ stanovitnosti v s' £ hitreje leti dalje in na povratku na rih. . ^ zemljo je njen učinek silovit. i V praktičnem življenju vem% | biti nihče vso svojo razvojno po? ge p Francozi so postavili princip rakete. ! premnogo' nSov^ti 'spe^se* v pjf Strelivo, spravljeno v raketi, žene iz- ponavljajo in stavljajo drugim za J* i strelek dalje. Hitrost izstrelka je mo- sateljica lise Molzahnova je z*eI,s|ri& goče neizmerno pospešiti ter doseči znakov za moške, kakor se ti v z velikanske oddaljenosti in višine. Top- “S" sodijo moški o stvareh: mčarjem ne bo težko izračunati pot raketne granate, kakor pri navadnih izstrelkih. Dan ljubezni v vzhodnem Iraku V vzhodnem delu prednjeazijske | praznik se imenuje „džandžila“. Tiste-države Iran, ki je sedaj skupaj z An-1 ga dne se zberejo vsi odrasli moški glijo v vojnem stanju z Nemčijo, živi neko pleme, ki slavi vsako leto spomladi dan svobodne ljubezni! Ta Kam gre današnje Človeštvo, tega ne moremo vedeti. Ali se nahajamo v dobi razkroja ali obnove, tega danes ne more nihče reči. Stojimo na preobratu vseh razmer, ki se *jo zanamcem zdel tako silovita revolucija, kakor je doslej na svetu še ni bilo. * Lenoba je smrtni greh nadarjenega. * Zlorabljena narava se maščuje. in vse odrasle ženske, okrašene s svojimi naj lepšimi dragotinami, na kakem -travniku sredi gozda, kjer prire-de veliko veselico z godbo in plesom, trajajočo vse do noči. Tedaj pa izbere vsak moški žensko, ki mu najbolj ugaja iu ki seveda tudi on ugaja ujej in jo odpelje v gozd. Ta običaj so Iračani prevzeli od starih Perzijcev, pri katerih je slonel na posebni modrosti, da je mogoče s tem zavarovali za ostali čas lela zakonsko zvestobo moških in žensk. Zanimivo pa jc, da se v Perziji (Iranu) sami la običaj ni ohranil do dandanašnjih dni. Afganistan - Ahilova peta angleškega imperija Rusko-angleiko ljubosumje do bojevitega naroda, ki ima v rokah ključ Indije pri 20 letih; 1. Če človek le hoče, pride daj | 2. Ljubi sc samo enkrat! 3. Vsi ljudje so dobri! , , : j 4. ženske so velika skrivnost- pofti'*' 5. Praktična obleka mora pjti j 6. Oženil se bom le z izobrazb 7. Nikoli ne bom imel trebuha- 8. ženske znajo izvrstno PrlS! „gst« 9. Najlepše pri radiu je iskanj ^ 10. Ljubezen ne zahteva darovi > ! I. S prvim prihranjenim dena pim frak! £il 12. Prava žena razume mos» * pri 30 letih: _ 1. Z voljo samo ne prideš ,nl* m«! '' 2. V življenju se lahko tudi ve 3. Ljudje so v splošnem dopr-| 4. Le malo je skrivnostnih z® 5. Obleka mora dobro Pn,s ^ns>(!;, f 6. Oženil se bom le z ljubko z.ga|i* 7. človek se mora zgodaj PoD 6 je telo! .. 8. Ženske znajo govoriti, da J JPU, 9. Najlepša v radiu je plesna 10. Majfini darovi ohranijo P jft 11. Ali nioram res drevi 12. Nobena žena ne more mo Malo je držav na svetu, ki bi se imele za svojo samostojnost zahvaliti tako nehvaležnemu naključju spora med dvema svetovnima imperijema, kakor je baš Afganistan. In ko je v minjlih dneh šla kakor rdeča nit skozi svetovno časopisje vest, da pripravlja Rusija udar v Britsko Indijo, poglejmo, kako je z deželo, kjer se drugače v Evropi daleč vsaksebi zarezana imperija Anglije in Rusije stikata na najbolj kočljivi, notranjecehnski geopolitični točki sveta. Afganistan je gorata dežela, ki meri 731 ,ln, steie nekaj nad 6 milijonov ljudi, Od nekdaj važno prehodno ozemlje meji na severu na Rusijo, na zahodu ji je sosed kraljevina Iran, v ostalem delu pa angleška Prednja Indija. Šestino neprehodnega sveta tvorijo pustinje, le nekaj oaz pri Heratu, Kabulu in ob rkah poživlja deželo. Afganci so mešanica Arijcev in Semitov to nadvse bojevito pleme je fanatičen pristaš islama. Gosnpdarsko je dežela brez pomena, politično pa stopa njena lega^ daleč v ospredje. Zato ni čudno, da so tu že kmalu po angleško-ruskih ekspanzijah trčili interesi obeh velesil baš v tej zemlji skupaj. Krvavi upori proti Angležem Ko so Angleži 1839 zasedli Afganistan, se meti! pri 45 letih: . da|e? \. Mnogo je neumnih, ki 8 ^ je 2. Kaj res ne moreš razume*-čc tudi dvoje bitij hkrati 'Jllb e(u! jjj, 3. So tudi dobri ljudje na ** ki * 4. Ni ntumnejšega od zens ’ jena. Dne 6. jan. 1842. je angleška vojska I prej odstavljeni emir Abdurama je pa z rusko skriva v sebi tajno! -«taiat** to' zapustila prestolnico, na Hajbarskem prelazu | pomočjo zavladal v deželi. Angleži so se 5. Obleka mora dobro Pr‘ A žen9* < so jo pa vstaški Afganci strahovito pobili. -- —1 —• ............ 2e iste jeseni so se Angleži maščevali, razdejali so misti Ohasni in Kabul. Ko je afganski emir Sir Ali 1878 sklenil prijateljstvo z Rusi in je odklonil sprejem angleškega odposlanstva, jc močna angleška / M i'" i‘' 4« Im KM. armada znova prekoračila meje. Angleški upravitelj je zavladal v Kabulu, novi emir je moral priznati nadrejenost Foreign Officea v Delhiju. Razen nekaterih važnih prelazov so Angleži deželo izpraznili, toda še naslednje leto je bil drugi angleški poslanik umorjen. o m ' n n i — -»■ *» Mtiavi jvii, je dvignil proti njim splošen upor. Angleški Pod generalom Robertsom so Angleži znova komisar in poslanik v Kabulu sta bila umor-1 zasedli Kabul. Emira so internirali v Indiji, /.uvkiuiu v uw-.eu. su at wuiti\a iiiuiti uuu*u y atO • umaknili, ukinili so svoje poslaništvo v Ka-1 6. Oženil se bom le z b°g“ jijl bulu. Vladar Herata se je dvignil proti Kabu-1 7. Brez trebuha moški n'n ne da onega so-zoreio * ™kor srozdje, razvito in do-Vg0. ‘ODli-h jesenskih dneh. W nrejj_ ni letos onega vrvenja, ka-"lanj, p0njaJeta> tudi tujcev je dokaj ki so dpiT e^amo tudi Povabljene goste, lr*atve v vese^e gospodarjev ob času i • se prehaja v pozabljenje. Kvan drobne vesti * na stolpu mariborske Vcerai n STOLNICE %r5k0 P°P°ldne se je zbrala pred malt 0n, sto'nico velika množica ljudi, ki’ N?Cala________________ ‘e Romih g. Petelinšek je s po- titativno bo dosegel letošnji pridelek povprečno tretjino manj kot lansko leto, kvalitativno pa približno isto od 18 do 21 stopinj tako, da bo letos odpadlo sladkanje mošta. Kupčije z moštom ni, trgovina je zastala. Nemci izvažajo svoje pridelke v sodih in kadeh preko meje, ker je njim vsako prodajanje letošnjega pridelka prepovedano. Cene vin v letošnjem letu tudi onstran meje ne bodo več tako ugodne, kakor prejšnja leta. Naši mali vinogradniki bodo jedva dosegli izkupiček v oni višini, ki jim bo zadostoval za kritje obdelovalnih stroškov čez leto ter plačilo javnih dajatev, ki se stopnjujejo od leta do leta. lice Rn nevamo delo delavcev ia tvrcj|. h?'*1 >}a vrhu stolpa. Poslovodjo t “°mih g. Petelinšek je s po-visokem j delavcev montiral na 70 m v'nasto r. 'n‘čnem stolpu ogromno ko-PW r°8lo, ki jo je tvrdka Romih *- , 113 m - N. .Vs Da a 96 cm in tehta okoli 40 kg. pjcn ^ .s.° montirali 2 in pol m visok Sv. v.1".12; ki je ročno delo iz starih kg, 12 ie tudi pozlačen in tehta nad KeMeNh^iDELJ° OBHOD ŽIVALI \ 0 Preteklo nedeljo slabo vre- pfavijaaR0vedan' obhod živali, ki ga !v3li, „j ^juštvo za varstvo in zaščito Trdile VqS^* Obhod pa bo to nedeljo sPrevod živali bo krenil z *r£a po mestnih ulicah na r® trg in po isti poti nazaj na ‘ 'rS> kjer bo razhod. pozlatila. Krogla mer! v Si,v^ri^E USMRTILE OTROKA f'% >«0 i? bolnišnico so prinesli star- jm j1 J? staro hčerko Jožefo Duši-,'iii 1 Vrofim ;se Je P° nesreči doma podali s0 k-i drobom. Bolečine od ope-Po n* tako hude, da je dekletce ^ prenosu v bolnišnico umrlo. SŽj? se je ustrelil v svojem ?#is,^Urk .zJaku 67letni posestnik ‘3 n, k;p0„i' “H je na mestu mrtev, ker H ';; a“ka dosi«; čo r>, oglasila, trgovcu icija je uvedla pre- dn ■ f'0slei še ni ogl 5'o ^agom J n Padla v roke tri r/lL 8 m- °**cija je uvedla' tj? $L,V kanalu. Vče- 31 Up,Se>n vrhu . kanalu papirnice jp‘"'eihf^ega ,?i n?.5,i okoli 40 let sta-'•Iom. dozf Ker je imel v letiec j, 5? * cigarcte, .sodijo, da '||Nemčije. KOŽUHANJU L bi!a .lm so \eSll!‘ku v Drobnem dolu i> i(ii 26 loin^ • k°žuhali. Navzoča 2-^robne,,- , s‘n posestnika Karl S iz v S?. in hlapec pose ri V \ rfi. ^ Velikih V wiin uska f, vi?. ln ‘napeč pose-' Lv tfvemn .Vehkih Grahovš. Med S,st°lo ,Cretti jc 7° na^tnl prepir in pre-ficn He2_^slrdi| v aPUškov hlapec Rezca 80 LL fe,1?uh- Težko ranje-L oljsko bolniš- ^ ■ “ijalča so P®^rela „Slo- ^UdiP01'- g vi!?iV11' opolnomočeni SiX v clijuM^*TV Savič, se ie •'CS ^ vrSi!J vo -er sc ic v Cclj- SA lri- VO/ovi bili pri- ?4 ^ S Sje!1 VožJ^ % ic-lle nrii?- ov in deklic. Na tablice z »J! v lUliir! .S,udl Wien". Malčki akademije, pri kateri bodo sodelovali podmladki JS celjskih Sol, a za sodelovanje so naprošene tudi druge organizacije, da bi tako akademija pokazala skupen in složen nastop vsega narodnega Celja. c Mestni svet celjski bo imel 27. t. m, svojo redno sejo s poročili odborov in izvolitvijo članov upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju ima jutri zdravnik dr. Premschak na Cankarjevi cesti. c Nočno lekarniško službo ima od 14. do 20. t .m. lekarna nPri Orlu“ na Glavnem trgu. c Umrla sta'v celjski javni bolniafhici 35 letni delavec Jožef Vrečko iz Vojnika in 44 letni mesar in gostilničar Ludvik Sevšek iz Rogatca. c Nogomet. Jutri ob 15. bo na „Glaziji“ pokalna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. c Huda žena. 66 letnega posestnika Ferdinanda Gaberška iz Pristave je njegova žena v vinjenosti polila s kropom po glavi in po prsih. Močno opečenega moža so prepeljali v celjsko bolnišnico. GASILCI REŠILI STARČKA IZ GOREČE HIŠE V sredo zvečer okoli pol 10. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Odešeka, ki pa je bil ob izbrahti ognja od doma. Kmalu so prihitele na kraj požara gasilske čete iz To-polščice, Šoštanja in Družmirja, katere so zadnji trenutek rešile iz goreče hiše oghršelega starčka, ki je bil tako slab, da ni mogel sam iz hiše. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se morali gasilci omejiti samo na reševalna dela. Požar je napravil posestniku nad 30 tisoč din škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. JATAGAN-MALI V RAZVALINAH V okolici Beograda je po vojni nastala naselbina Jatagan-Mali, kjer so siromašni ljudje gradili vsevprek brez vsakih načrtov male kočice z nehigienskimi stanovanji. Ta naselbina je izgledala kakor nekdanja sramotna mariborska barakarska četrt. Beograjska mesta občina je zato sklenila, da bo vse te ciganske kočice porušila in za stanovalce zgradila hišice z zdravimi sončnimi stanovanji. Doslej je porušila občina 235 takih hiš v Jataganu-Malem. Rušenje se bo pomladi nadaljevalo. LOV NA VOLKOVE Zaradi vedno hladnejšega vremena in snega, ki je zapadel v visokih planinah, so volkovi v Bosni vedno bolj nadležni. Zgodilo se je že, da je kar cela čreda volkov napadla vas in grozila ljudem in živalim. Zato so vaščani v bosanski vasi Trubljeni priredili lov na volkove. V enem popoldnevu so ubili 12 volkov. o Smrt dekletca v pastirskem ognju. Na Cii-ju pi-i Krškem se je štiriletna posestniška hčerka Marija Kostrevčeva preveč približala pastirskemu ognju, da so jo objeli plameni in jo hudo obžgali. Dekletce je zaradi opeklin umrlo. o Ruše. Mladinski odsek Sokolskega društva bode igral v nedeljo, dne 15. okt. ob 16. uri, Jele Levstikove mladinsko igro „Mamico iščeta“. o. Razbojnik Hace se potika v okolici Ljubljane. Ljudje so ga opazili v raznih gostilnah. o V Laško je prispel na obisk zagrebški metropolit g. Dositelj kjer bo ostal dalje časa. o Požar pri žganjekuhi. Na Goleku blizu Krškega jc kuhal Andrej Saus žganje. Pri tem je zaspal in ni pogasil ognja. Nastal je požar, ki je uničil hišo in napravil precejšnjo škodo. o Nova tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem bo te dni pričela obratovati. To je druga tovarna v naši državi. n. Stare hrvatske grobove iz X. in XI. stoletja so izkopali v Dalmatinski Zagori pri Splitu. V grobovih so našli samo nekoliko prsti in manjših uhanov. n. Stavka pristaniških delavcev v Splitu je bila včeraj ugodno končana. Na podlagi novih kolektivnih ugovorov se ne bodo smeli več mešati delavci raznih strok, ampak bodo pristaniški, skladiščni in vagonski delavci delali vsak na svojem področju. n. Brodolomcev ne morejo najti. Včeraj zjutraj so zapazili 9 milj severozahodno od Veleluke obrnjeni ribiški čoln z ribiči, ki so klicali na pomoč. Iz pristanišča so takoj poslali za brodolomci motorni čoln, ki je vse do mraka iskal ribiče, vendar pa se mu jih ni posrečilo najti. Bojijo se, da so ribiči utonili. Bolničarka: — Da, dragi gospod! Sko-ro leden dni ste ležali v nezavesti, le s šampanjcem in punčem smo vas držali pri življenju. Bolnik (klavrno); — Ah, ah, nimam sreče! Tako fine pijače in jaz sem moral biti v nezavesta ... Ptul p Obrtna razstava. Kakor so imeli celjski obrtniki svojo obrtno razstavo, tako si bodo tudi ptujski obrtniki priredili svojo oblino razstavo, ki bi naj bila 1. 1940. p Skavtinje so pričele z nabiralno okcijo. s Katero bodo podprle revno haloško deco. Lani so bogato obdarovale šolsko deco pri Sv. Duhu v Halozah. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „ČIovek zver". Drama po romanu Emila Zolaja. ^ 'Melon,,, en i j c- Proslava se 8ledali> novi hiši z upora <^.<4 oddam z eno a“ steljama. Stritarjeva ^ pritličje. GOSPODAMI sprejmem v vso ju roška 27. u SluittoJ# POSTREŽB# pridno, pošten0’ J ^0-dpevno takoj »n ,qJ, 3 KROJAŠKA za velike komad®: deklLo Išle «**. ^Kst\i.JXSESS. ' * f?5IC0 'Mi n 0 iKc solideu ‘V(W, na upravo »Takoj*. ^S^27-s SOBO Mk, *? 2 posteljama, s m za '• novem B ,e ®s unravo :>Ve ^»Doktor«. 9940-8 >l6o Dri boli- v m, uD A piax:i Mariboru za £ bo ,110(1 DOsoiem, l^aslnv£la "a«2!« ku-VSlov v upravi »Ve-9885-10 , 1>ainfESJNA URA Siid^Male« zledališča C1*1! dobi 23 Par^a-%v J namdo_ Na. ^78.lfen‘:,k?‘- V^gPisi k ■„ V][)0VFr noduradnik ^,Že o&dki din 2000 ftsitnfe10 hče^o bi < no gospodično 'o M p0Driinermm pre-' "‘rnii?11^0 na upra-"ta« Dod »Miren RAZSTAVA modernih DAMSKIH PLAŠČEV kostumov in oblek v veliki izbiri vse iz dobrega volnenega blaga Trgovski dom, Maribor 9953-12 -w>Un°SP0D Zs ?nJa z ljubko % s*cupno razve-s sliko na ud ra *• ^ ttod Lepa 10035-12 Mal itp - v na upravi »Veoer- 10056-14 flA?s0l0ddam v na- >A»%nki k novcmbrom rez otrok v \>v,'"ri tezenski S\Bt'i -'Večer , : ^<-^2!5du. 9960-15 sv>fLo. 0 v “'.‘‘iklina,1’ ^Palmco, V& 'u vrtom iDravi i4.in 15o°- i’v ^m.1Qca'ni *? Vrt°m v ““ravj X -in 150°- ecernika- ^-nitese CMDI \ Perilo za gospode, pižame, kravate in vse ostale predmete za gospode kupite dobro In poteni v modni trgovini K. TKALEC MARIBOR Gosposka ul. 32 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Ilgeriev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. POHIŠTVO odeje, kauče, zavese, ma-draee dobite najceneje pri E. ZELENKA ULICA 10. OKTOBRA 5. Najboljše kosouno apno Hpnenice Rni. BiroHa, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, □ almatinoua ulica lO poštne pošiljke Vi k g za inozemstvo v zabojčkih, dobite v 1. mariborski mlekarni A.VERBIČ (naspr. gl. kolodvoru) ISTOTAM: jogurt in spenjena smetana tudi v zimskem času svoj (\A* Suh Sadiiski pod (Koroška smreka) in slavonski hrastovi in bukovi parjeni parketi stalno na zalogi TOVARNA PARKETOM fcsifr Em Mi, Mmfat, Kotosh c. 10 Polaganje vršimo pod strokovnim nadzotstvom. (dvoriščet Priporočamo- Novo krznarstvo Štefan Prodanovič, Maribor, Koroška 20/1. ki se odlikuje po solidni izdelavi in lepi izbiri krzna. MOŠKI! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR« DV. LEKARNA PRI SV, AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT1, Zagreb, Langov trg 3. OjU rej. S. br. 5846-39. mini Continental JU na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40 Nočnino |Lj ®e Vodnikove družbe" spre lema ^#k°vne ladruge" Aleksandrova e. 13 Telefon 25-45 °Pr°^. očr'- 1 Preminul naš mili ln tast, gospod fr*nc Žižek p krojaški mojster °k°Pali fia . liso' °b 4.7, 01110 v »edeljo, 15. okto- i:‘ r1, ni;i studenškem pokopa- žalujoči ostali. OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220’— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terezije 5 Ogl. rej. S. 5846 36 SIGMA električne štedilnike raznih velikosti SIGMA električne hladilne omare za gospodinjstvo 90, 120, 180 litrov vsebine in večje za trgovine, restavracije in gostilne ter vse električne stroje in aparate prodaja in dobavlja in izvršuje vsa popravila Jugosl. elektr. d. d. BROWN BOVERI podr. Ljubljana, Tyrševa c. 12, Tel. 24-42 Industrije in obrtniki železne in kovinarske stroke pozor! Plačamo stalno sledeče cene: za težko staro železo do din 1.—, za železno pločevino din 0.50, za litino do din 1.40, za medenino din 6.—, za baker din 8—, za stari cink din 2.50, za svinec din 3.—. za kilogram. DALJE KUPUJEMO po najvišji dnevni ceni. vsakovrstne tekstilne odpadke, cunje, krojaške odpadke itd. Vsa pojasnila glede cen Vam daje veletrgovina s surovinami in prevoz tovorov tvrdka SLUGA IVAM, v Marihorii, Tržaška cesta št 22. • Telefon sl 22-72 Vse šolske knjige j zvezke in ostale po- I trebščine za šo I o, I kupite najceneje v I knjigarni in papirnici I Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova 131 Telefon 25-45 I Gojilnica narodni dom v Mariboru 2. Z O. Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%. Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru teteroN at-os rooin«9® j podplat S925-688' tevlli « ncrei'1®' ospod>nle U' idetefl® ,UoVion' -fi 'i ^robcUtn Prtktt"'. ■»ode-____ 4l 67-68802 djelcl 'n dele iio*** f Ih Wi?22i- «nesnl^P°t motnea8 “ li 90 fl0^* 1225-44 Udobne plati «* 1S19V6U S„)sVT°' ^0de"'e 3.oto «lo na',o|e j-Votekn, h lahVo 981VJ*52, , MoSkc v de*“ lB b W<1\ State te' lC \aH>fBne bi poiiebo 72SM» i 1 j.beUm' «**• dom učenimi