Poštnina plačana v pot ivini. Gradnja postnega poslopja v Kranju Poleg vseh modernih pridobitev ho pošta imela tudi avtomatično centralo in zaklonišče. — Kaj je s pomožno pošto na kolodvoru? Povojna doba s svojo vedno bolj razvijaj >-čo se industrijo in trgovino ter obrtjo je klanju prinesla, oziroma ustvarila novo podobo, novo lice. Razvoj mesta je silil ven iz srednjeveških stisnjenih zidov in. tako so se ustvarjali novi mestni predeli. Ustvarjale so se zlasti delavske kolonije okrog tovarniških objektov, pri čemer so pri razvoju mesta precej participirale tudi okoliške vasi, ki so bile itak pred par leti priključene mestu. Najvidnejše se je pokazal razvoj mesta V bivšem Kokrškem predmestju. Nekaj časa se je sploh zdelo, da se bo mesto gradilo samo v tej severni smeri. Središče in težišče mesta se je iz sredine t j. Mestnega trga preneslo v okolico „Stare pošte''. Zato je bilo potrebno podvzeti korake, da se tudi staremu delu mesta da svoj pomen, dodeli vojo vlogo v bodočem razvoju. Leseni most čez Kokro je v tem oziru za stari del mesta izredno velikega pomenu, ker je zopet odprl tok prometa nu Mestni trg, pritegnil je tako nove prometne žile i/, vse obširne vzhodne okolice Kranja. Druga privlačnost za start del mestu obenem pa okras je novi hotel „Evropa", ki bo po svoje pripomogel k večji frekvenci v tem delu mesta. Nič manj privlačno sredstvo za pritegnitev prometa na Mestni trg kot sta leseni most in hotel „Evropa", pa bo novo poštno poslopje, katero sedaj grade. Naši trgovci in gostilničarji so že večkrat tožili, da se vsi državni uradi nahajajo v severnem delu mesta in naravno ljudje potem v stari del ne prihajajo toliko, ker imajo urade, trgovine in gostilne izven območja starega mest... Pošta bo tedaj pritegnila zopet precej prometa na Mestni trg. 1'gotovitev teli dejstev je bila potrebna danes, ko smo zopet priče živahnega gradbenega gibanja v starem delu mesta. Gradnja bodočega poštnega poslopja z vso p.aglico napreduje in vzbuja pozornost tujcev in domačinov. Se-duj ko so vidni prvi obrisi poštnega poslopja, je prav, da naše čitatelje seznanimo z notranjo ureditvijo prostorov. Poštni prostori v pritličju Glavni vhod v poštno poslopje bo vodil z .Maistrovemu trga nasproti hotela '„Evrope". Nu levi in desni strani tega vhoda bo po ena odprtina, ki bo služila za nabiralnik, eden za pisma drugi za tiskovine. Ta dva nabiralniku bosta dostopna s troioarju. S ceilte se bo po " stopnicah prišlo v vežo v višini pritličja, odtod pa v drugo vežo in dalje v dvorano za publiko. Iz veže, katero luhko imenujemo ^topniška, bodo na levi strani vrata v prostor za oddajo telegramov, obenem pa bo tu tudi telefonska govorilnica z dvema celicama. Sicer h,, tudi v I. nadstropju govorilnica z dvema celicama, vendar bo spodnja govorilnica služila bolj za lokalni promet in ho zelo pripravna zlusti zvečer, ker bo takoj poleg vhoda, tako da bo tudi pri nočnem prometu prišla v poštev. V drugi veži ne bo razen predalov za stranke nič drugega. Glavna dvorana ho z razliko od sedanjih poštnih prostorov kjer so uradniki skriti za visokimi stenami, odkoder le skozi posamezne odprtine pridejo v stik z strankami, napravljena tako, da bo velik odprt prostor, kjer bodo stranke ločene od uredništva le s pultom, ki bo imel zgoraj marmornato ploščo, eventuelno hudo montirane nizke steklene stene, na katerih bodo označeni posamezni oddelki. Novost v dvorani za publiko bo tudi ta, da ne bo več tistih starinskih pultov za pisanje, ampak se bo v sredini nahajala daljša miza obložena z Iinolejem, okrog pa bodo postavljeni stoli. Tako bo vsak po potrebi lahko pisal kot doma, ali evenueino kaj čital. če ho moral daljo časa čakati, da pride na vrsto. Stene te dvorane bodo obložene s travertlnom. Iz le dvorane bo direktna zveza s prostorom za kaitiste, to je prostor, ki služi za usmerjanje pošte. V" zvezi s tem prostorom bo pa pro>tor za pismonoše, kateri bodo imeli vsak svojo mizico za sortiranje pošte po rajonih, ulicah in hišnih številkah. Tik Peterekovega hleva bo v pr'tlieju uvoz na dvorišče, služil pa bo tudi za stranski dostop piMiienošem in eventuelno uradništvu, ter /a večje pošiljke paketov. V pritličju se bo poleg uvoza nahajalo skladišče za pakete ni sicer v tuki višini, da se ho iz skladišča lahko nakladalo pakete naravnost na voz. V traktu proti stari mestni hiši, v kateri je nastanjena policija, so v pritličju še stranišča za uradni-štvo, stanovanje hišnika in pisarna upruvnika pošte. Celotno dvorišče, ki je še ostalo, bo majhno in tvori z občinskim poslopjem eno prostorno enoto. Široko bo 14.30 m. dolgo pa cca 15.50 m. Za pošto je določen od tega dvorišča le ozek pas, v širini 6 m. in v dolžini 15.50 m. Za poštne potrebe bo to dvorišče odločno preozko in premajhno. Zaklonišče Z glavnega stopnišča bo peljal približno v vogalu poštnega poslopja izhod na dvorišče in dostop v klet. Prvotno je bilo predvideno pod. kletenje približno ene polovice tlorisne površine celotne stavbe, kajti načrt je bil napravljen še pred sedanjo vojno in v njem ni bilo poskrbljeno za zaklonišče. To se je napravilo pozneje in je bilo potrebno za gradnjo zaklonišča tudi posebno gradbeno dovoljenje. Zato je tudi nastala mala sprememba pri dispoziciji kletnih prostorov. To zaklonišče se razlikuje j od ostalih zaklonišč v tem, da ima zidovje normalne debelosti, ker je postavljeno pod sredino stavbe, oziroma da je sestavljeno tuko, da se pride najprej v predprostor, iz katerega vodita dva dostopu v glavni del, ki se deli v tri manjša zaklonišča. V vsako posamezno zaklonišče se pride skozi predprostor. iz katerega je predviden tudi zasilni izhod. Drugi zasilni izhod je direktno iz vsakega teh treh manjših zaklonišč. Strop zaklonišča bo tele* zobetonski v obliki 25 cm debele plošče. Železa je v tej plošči toliko kot to zahtevajo predpisi. Tak strop seveda ne bo vzdržal zadetkov težkih bomb in marsikdo, ki je gledal gradnjo zaklonišča, se je čudil, zakaj so stene in strop tako šibke. Predpostavlja pa se, da je škoda metati težke, drage bombe na tak objekt, ki ni vojaškega pomena. Laiki si predstavljajo, da mora zaklonišče biti sto odstotno sigurno proti vsem zadetkom bomb. Tudi tako zaklonišče bi se dalo napraviti, toda izgledalo bi kot prava trdnjava kje na meji posamezne države. Razen tega je še veliko vprašanje, ali bi se sovražniku splačalo vreči tako bombo na kranjsko pošto. Zaklonišče bo imelo izhod v I obliki kletnih oken nu Bleivsptsovo ulico. Za-! klonišče bo razsvetljeno z elektriko, dnevne j svetlobe pa ne bo imelo.. I V kleti bo nadalje pralnica, drvarnice, shram. J ba za orodje, eno veliko skladišče, soba za j p rogov nega mojstra, shramba za kemikaliji« in j akumulatorje, ki bo zvezana z večjim jaškom j izpod podvoza. Avtomatična eentrala V klet bo tudi speljan kabel avtomatične centrale. Kabel se razdeli v posebne vode, ki bodo po zidu napeljani v I. nadstropje y takozvani prostor razdelilnik. 1/ razdelilnika bodo ti vodi vodili pod podom v aparaturo avtomatične centrale. Prostor, kjer bo postavljena avtomatična centralu ho velik 9.54 x 6.22 m in bo imel še rezervni prostor, ki bo v bodoče slu. /i| povečani avtomatični centrali za vso Gorenjsko. Zraven avtomatične centrale oziroma razdelilnika bo tudi mehanična delavnica z mulo shrambo telefonskih aparatov. Razen navedenih prostorov v I. nad. je predviden še telegrafski arhiv in končno telefonska in telegrafska centralu. Avtomatična telefonska centrala ne bo še začela ihratovati, kakor hitro bo poslopje dograjeno, marveč bo obratovala še sedanja tele" tonska centrala, ker mora biti prej položen kabel in naročene ter montiranu aparatura. Kdaj h > to izvedeno, se še ne ve. Prostor, kjer bo nameščena sedanja telefonska centrala, bo pozneje služil za telegraf. Avtomatična centrala bo imela v razliko z ostalimi prostori pod pokrit z Iinolejem, stene pa prepleskane z oljnato barvo, ker je neobhodno potrebna, da se v prostoru ne ustvarja prah, ki škoduje odprti aparaturi avtomatične centrale. Ta centrala obstoja 'z 2.50 in visokih stelaž. na katerih so odprti aparati, ki so mehaniku vsak čas na vpogled, za eventuelna popravila. Razen mehanika, ki je stalno pri aparaturi, druge osebe v centrali ni. Mehanik mora vse napake hitro popraviti. V traktu proti občinski hiši bo v L nadstropju trosobno stanovanje s kuhinjo iiri vsemi pridklinami za upravnika pošte. Podstrešje, fasada in pohištvo Medtem ko je strop nad kletjo napravljen 'z železobetona na navaden način, bo pa strop nad pritličjem grajen po patentiranem sistemu ing. Umeka iz Ljubljane. Ljudje, ki gledajo gradnjo poslopja, često sprašujejo, čemu je napravljenih toliko zabojev. Omenjeni sistem obstoji v tem, da je železobetonski strop postavljen brez posebnega opaža in sicer zato, ker so vse praznine v rebričastem stropu izpolnjene z t.2 em debebmi deskami v obliki podolgastih zabojev. Ti zaboji se pri montiranju postavijo eden poleg drugega, nato se položi kot običajno betonsko železo, na kar se zalije z betonom. Spodnje deske omenjenih zabojev obenem služijo kot stropni opaž. Prednost konstrukcije omenjenega sistema je v te» da je ves železobetonski strop lažji in obenem vrši boljšo toplotno izolacijo med nadstropji. Nad prvim nadstropjem bo pa strop kot navadno iz lesenih tramov. Podstrešje bo neizkoriščeno, streha bo enokapnica, krita z valovitimi salonitnimi ploščami s padcem na dvorišče. Fasada na cestni strani bo izdelana v do-inuči teranovi, pod ostrešjem pa bo 1'ep zaključek iz vlečenega profiliranoga venca, iz katerega bodo vidni ven moleči tramovi. Podstavek stavbe je že izdelan in obložen 3 kamnom. Kljub temu, da bo stavba enonadstropna, bo njena glavna fasada cca 12 111 visoka, torej še nekoliko višja kot obstoiječa občinska hiša. Višino stavbe predvsem diktirajo visoka nadstropja, ker so projektirana v smislu obstoječih pravil in predpisov. Tudi za pohištvo oziroma opremo so načrti in proračun že izgotovljeni. Izdelalo jih je nadzorstvo v sporazumu z dirokcijo pošte, telegrafu in telefona. Izvedba tega pohištva bo povsem svojevrstna, ker je načrt zanj prilagođen stavbnim načrtom in potrebam. Bo to res specialno pohištvo, vse pisalne in druge mize. omare in ostalo. Napravljeno bo iz parjene bukovine, deloma pa iz. mehkega lesa. Urediti z:i te pohištvo pa .še niso izposl ivani. Potreba kolodvorske pošle V zvezi z rešitvijo gradnje poštnega poslopja v Kranju bo pu treba rešiti tudi vprašanje poštne ambulante za pakete na kolodvoru. Če se je dosedaj prakticiralo, da so morale tovarne vso paketno pošto zvoziti v mesto na pošto, odtod pa zopet na kolodvor, se je d > neke mere še dalo zagovarjati, sedaj pa ko bo pošta v sredini mesta, menda ne bodo paketov vozili kot za razstavo p> vsem mestu. Pravijo, da je bivši direktor Cugmus le odobril predlog, da se na kranjskem kolodvoru naprav? podružna pošta za pakete, toda ker ni tega nihče forsiral in silil, je lepa in koristna ideja splavala po Savi. Zato bo vsaj do preselitve poštnegu urada v nove prostore trebil pok ceniti vse potrebno, da bo istočasno re- šeno tudi vprašanje paketne pošte na kolodvoru. Novo poštno poslopje v Kranju z avtomatično centralo pa bo v veliko korist in ponos Kranja in vse Gorenjske. S tem bo postavljeno v Kranju prvo lastno poslopje za državni urad. Država bi imela le koristi, če bi tudi ostalim uradom postavila lastna poslopja, ki bi se v nekaj letih amortizirala, tako pa mora plačevati za slabe prostore drage in visoke najemnine, pa kljub temu nobeno poslopje ni njeno. Kranj je dovolj velik in ima dovolj u-radov, da bi se iako poslopje izplačalo graditi. Torej po tem vzgledu graditi naprej! Nova „Gospodarska asvesa" Kmečka zveza je prevzela Gospodarsko zvezo v Ljubljani, V 18. številki našega lista smo poročali, da se je vršil v Ljubljani sestanek zastopnikov zadrug iz vse Slovenije, na katerem je bilo zastopanih 48 zadrug. Ze tri leta namreč pripravljajo naši kmečki zadružniki ustanovitev blagovne centrale za vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Na spredaj omenjenem sestanku sta bila sprejeta dva principielna sklepa: 1.) Zbrani zastopniki so soglasno sklenili, da s« ustanovi blagovna centrala; 2.) sprejet je bil sklep, da zadruge prevzamejo Gospodarsko zvezo v Ljubljani in jo pretvorijo v čisto novo zadružno podjetje, v blagovno cantralo kot si jo one zamišljajo in s čisto novim odborom. Ta odločitev in ti sklepi pomenjajo v slovenskem zadružništvu nov velik korak naprej. Mi vidimo v sosednjih državah, kako povsod uvajajo načrtno gospodarstvo, kako povsod le uržluva nastopa koill gospodarska 'moče'n in strnjen kupec in prodajalec, da lahko cene diktira in nastopa na zunanjem trgu kot enoten predstavnik trgovskih odnošajev. Zato bo novoustanovljena blagovna centrala na znotraj služila v celoti svojemu namenu ker bo za svoje članice zadruge in posredno za svoje člane zadrtigarje nabavljala vse potrebne predmete pri prvem viru iz tovarne, na zunanjem trgu pa bo lahko nastopala kot enoten, gospodarsko močen prodajalec, ki se mu ni treba buti konkurence. Ko so tedaj omenjene priprave in dogovori z Gospodarsko zvezo dozoreli do končnega stadija, se je dne 26. junija vršil v Ljubljani izredni občni zbor Gospodarske zveze, na katerem so bila spremenjena pravila v smislu novega zadružnega zakona, reorganizirano poslovanje in izvoljen nov upravni in nadz >rni odbor. — — V upravni odbor so bili izvoljeni: Jan Jakob, Gorje, predsednik: Snoj Fran, min. n. raz., podpredsednik; Rudanović Anton, Zreče, tajnik: Novak Lovro, Naklo, blagajnik; Vide Franc, Zvabovo; Paternost Ivan, Velike Lašče; Pralnehar Maks, Brežice: Mundn Martin, Ormož: Lekše Anton, Mozirje; Kerec Franc, Murska Sobota; Brvnr Avgust, Izlake: Skvarča Jože, Logatec. V nadzorni odbor pa: Dr. Ogrizek Anton, Celje ■ Strcin Janez, Komenda: Spindler Jože, Sv. Ana v Slov. goricah; Prijatelj Lojte, Sodražiea: Kocmur Alojzij, Ljubljana; Deželak Ivan, Laško. S tem občnim zborom začenja nova dob« za slovensko blagovno zadružništvo. Povezano bo tesno s centralo in tako doseglo uspehe, katerih doslej kar ni hotelo biti. Dejstvo, da je že nu prvi poziv pristopilo novih 26 zadrug insno dokazuje, da je načrt za povezanost zadrug navdušil. Kmečka zveza, ki se je zn reorganizacijo blagovnega zndružn išl va trudila skoro tri leta, se veseli tega uspehi In želi novemu odboru mnogo blagoslovu. STRAN 2 ^»?»;3»^:*^>^-^-^^«^^^-^*^;»*«fc^»^ »GORENJEC« Kranjski vodovod JSESLE^Kt ra g. Češnja o dosedanjih delih in o obračunu stroškov V ponedeljek se je vršila seja Vodovodnega odbora za Kranj in okolico, na kaier- je podal kranjski župan, ki je obenem načelnik Vodovodnega odbora, poročilo in obrečun o dosedaj izvršenih delih. Iz tega poročila posnemamo, da je stala naprava prve ttape razlrit-ve vodovoda Novavas - Preddvor - Tupuliče--rezervoar »kupno din 558.8*5.83. K temu znesku je prispevala država din 449.989.92, banovina din 50.673.20, vodovodni odbor pa din 57.254.20, h kateremu znesku je prišteti še 5/5 stroškov za gradnjo zajetja v Navi vasi do rezervoarja din 68.142.-, skupno torej dm 125.3M.20. H temu znesku je prispeval vodovodni odbor iz lastnega proračuna v letih 1937 do 19+0 dm 92.989.—, tako da so imele prizadete občine dodati le še 32.407.- od tega kranjska občina din 22.199.—, Šenčur 8.814—, ostalo pa Predos-Ije in Preddvor. S to ojačitvijo rezervoarja v Tupalčah je bilo mogoče misliti na uresničitev želje vasi Olševk, da se vodovod spelje iz rezervoarja preko Olševka do Luž. S tem je občina Šenčur pridobila svoj lastni vod in je bila razbremenjena glavna cev Tupaliče — Visoko — Kranj, ker se je poslej dotekala vsa voda v glavno cev v Kranj, kolikor jo seveda niso porabile ob Jezerski cesti ležeče vasi. Vsekakor pa je ta ojačitev pomenila znatno zboljšanje preskrbe Kranja z vodo. Ta del vodovoda je stal 731.889.62 din, od katerega zneska je moral kriti Vodovodni odbor din 340.679.97. Ker se je posrečilo dobiti cevi v znesku 225.420.75, kar odpade Da Vodovodni odbor, na kredit proti 10 letnem amortizovanju in 4«/o obrestim, za kar je odplačati letno din 2=..089.- je bilo treba skrbeti za kriije 115.25),22 prištevši odškodnine ca 3.02S.41, torej za dm 118.287.63. Občilna Šenčur oziroma vas Olševk je odslužila s prostovoljnim delom din 44.925.33, Vodovodni odbor je kril iz svojega proračuna din 14.000.19, ostalih din 104.288.— pa je morala kriti občima Kranj, ker so ostale občine s plačili zaostale in so prispevale delne zneske šele koncem leta 1939 in začetkom 1540. Za popolno rešitev vodovodnega vprašanja za mesto Kranj pa je bila potrebna dovrsitev II. etape vodovoda to je Preddvor — Brdo — Kranj. Skupni stroški znašajo din 2,538.165.93 li kateri vsoti bodo prištete še odškodnine lastnikom zemljišč, ki bodo znesle ca 8.000.— . Za ta glavni vod je imel prispevati Vodovodni odbor din 884.688.— prižtevši odškodnine v približno gornji višini, za kar pa še ni izdana odločba. Na mesto Kranj je odpadlo 78.44«/0 to je din 693.949— ostalo morajo kritj druge tri občine to je Predoslje i00.236.—, Šenčur 87 053, Preddvor 3 450.—. Te zneske so le del- no poravnale. Ker je pa bilo treba plačati vse račune takoj, je založila občina Kranj pre. težni del in ji bodo morale občine vrniti z obrestmi. Vsled izterjevanja zaostankov so se zavlekla tudi plačila odškodnin, saj občin«-, Kranj končno ni bila dolžna več prispevati kot je to morala storMJ. Na drugi strani pa je varovala interese občin, ki so bile v Zaostanku, da jim sedaj ne bo treba plačevati večjih obresti od založenih zneskov. Izvršen je tudi že odcep Kokriea—Bobovk— Mlaka, ni pa še obračinnan, za drugi odcep Predoslje in Suha pa je razpisana licitacija za dobavo cevi, na kar se bo takoj vzel v delo in bo še letos dovTŠen, če ne nastanejo kake nepredvidene zapreke, kar upamo, da ne bo. Med tem bodo dovršeni detajlni načrti za podaljšek Kranj — Stražišče in če bo država vnesla v dvanajstine isti znesek kot za prve tri. ne bo zadržka, Ida se pričine z gradnjo, seveda če si bo občina Stražišče znala preskrbeti predpisani ji prispevek. Občina Kranj si bo prizadevala, da se izvrši podaljšek vsaj še do Gorenje Save, če ne mogoče radi pomanjkanja sredstev zgraditi celo progo. Za redno vzdrževanje vodovoda je bilo nujno potrebno napraviti nov ključ za razdelitev prispevkov med posamezne občine, ker je bil stari ključ kljub spremembam zastarel in ni bil napravljen na edino pravilni podlagi to je po uporabi vode. Dosedaj je občina Kranj poleg rednega prispevka k primanjkljaju proračuna Vodovodnega odbora prispevala k proračunu samem že ca 30 do 40°/o s tem, da je Vodovodni odbor kasiral vodarino od industrij etc. Na ta način je Kranj sam kril cca 92<>/o proračunu Vodovodnega odbora, ostale občine pa ostanek. Obračun je končal že tretje leto s prebitkom in je bilo 8plcm \otiu razcveti v bohotno cvetje. Z ljubeznijo se ji je vsaj majhen Smehljaj utrgal iz večnosti in posvetil v njeno mlado, ubogo srce. Vsakokrat je z veseljem šla Marta proti gosposkemu Vrbnikovemu domu Večkrat je go- spod Marjan ustavil svoj koleselj in Martu se ju peljala 1 njim do Vrbnikovine. Nekoč ji je na tej vožnji poljubil roko in jo pobožal po laseh. Marti pu je bilo ledaj dobro pri srcu-Nu dvorišču se ji je zelo, zelo sladko smejal. Jerneju pa se je ta smeh dozdeval vse preveč narejen, le krinka nu obrazu, le zlagana dobrota, katere srce ne pozna. O, Jernej je precej dobro presojal svet in ljudi. „Rad me ima gospod Marjan, zelo rud," je nekega večera prav zaupno povedala Jerneju, ko sta sedela na klopici in gledala zvezde. Nekaj času je pomolčal. potem pa je previdno in poltiho dejal: „Ne pozabi, draga moja, da je on gospod Marjan, ti pa si le Marta." Več ji ni hotel reči, ker bi1 jo morda ranil. Toda ona je verjela svoji misli. Niti slovo in odhod sestre Lucije od doma je ni dosti predramil iz te njene misli. Dvajset dni je bila Marta kot vrbova mačića, ki v toplih dneh nad tolmunom le v sonce strmi. Dvajset pomladnih dni je živela Marta v srečni in lepi misli. Sanjala je in pri vsem tem se je bala za svoj zaklad. Oče pa je vsak dan opazil smeh na njenem obrazu, ko sta sedela na klopici, predrto je ona odhajala tja doli. Dvajset dni je rastla v soncu ta hrepeneča roža in dvajsetkrat je štela bisere na beli, s soncem posejani cesti in te bisere zakopavala v srce, globoko tja notri, kjer so ležale najbolj njene misli in želje, samo zanjo porojene in samo v njej doživete. Nekega dne pa se je gospod Marjun odpeljal in gosjia je Marti s posebnim poudarkom rekla, da se kmalu povrne. Njej nj gospod Marjan pač ničesar omenil, da bi kam odhajal. Marta pa je pri potem kar suma od sebe čakala vse dneve in končno res dočakala, Proti večeru, tretjega dne. odkar je čakala, je sedela na klopici in gledala proti hrastovemu gozdiču. Lep spomin se ji je utrnil v srcu. Jernej je že prihajat po cesti od dela. Izza vogala se je zaslišal voz. Marta se je obrrtlla in pogledala proti vogalu. Po cesti mimo je pridrvel koleselj, lep črn koieselj Hi v njem je sedel gospod Marjan in zraven zelo lepo dekle, gotovo iz mesta. On se je smejal, medeno smejal. Ona je sedela prav tam ko Marta včasih v tllstih lepih dneh. Tudi ona S« je mehko smejala. Gledala *ta drug drugega in še ozrla se nista. — Pomislite, ljudje moji, še ozrl se ni! in vsi tisti biseri, vsa ta vera vanj in tisti lepi dnevi, vse povaljano v prahu, vse razbito v cestnem jarku in pod tistim črnim kolesljem po-mandrnno. Marta je strmela za tem vozom kot zu ugašajočo zvezdo, ki pade v pozabo. Le Jerneja je videla, da se je odkril gospodu. Vse dsto, v onih dneh v življenje poklicano in hranjeno globoko tam notri v najsvetejšem kotičku srca jo je sedajle rezalo prav do krvi. Usekalo je globoko in spoznala je, da je njena mladost močno brušena in da se obdeluje v dragocen kristal. Trpljenje ji je bilo zaklad in po njem je bilo prekaljeno in očiščeno njeno srce. V Martinem obrazu ni bilo zle misli, saj trpljenje čisti in brusi iti le srce kovano v tem, ne pozna črnih peg. — Saj sem le Marta, Marta s palico potujoča — je zabolelo v njej. Jernej je z molkom prišel in prisedel. Razumel jo je, ta dobri njen brat. O, veliko ji je vselej pomenil, močna opora je bil posebno le danes. ..Ne grem več tja doli." ..Bolje bo tako, Marta," je poltiho odvrnil. ..Gospe se zahvali in reci, da sem doma potrebna." ..In ti boš doma stregla našemu onemoglemu očetu in urejala dom. In vsi trije, ki smo še tu ostali, bomo morda nekdaj vsaj malo srečni tu, v nnšem mirnem, skromnem kotu. Pa na m?zo boš zopet nosila črni trn. ko bo cve-tel v mejah. Kajne, ti dobra, dobru, uboga!" Jernej jo je pobožal po laseh in ji pobral palico. Potem je sta še dolgo, dolgo sedela 'in njeni klopici v svojih mislili in zrlu tja nekam po cesti. Pomlad je pela duleč tam v gozdovih. Marta pa je sklonila glavo globoko kot bogat pšenični klas, ki mu je zlobna roka zlomila steblo. Njeni zlutorumeni lasje so blesteli v zamirajočlh žarkih pomladnega sonca in te do. bre, lepe oči so bile pome grenkih solz. K o n e c. »GORENJEC STRAN 3 \ekaj manimivosti o savski ććrkvi na Jesenicah i Lete •> spomladi je bila notranjščina savske cerkve, zlasti njeni oltarji, strokovno očiščena in prenovljena. Delo je izvršila tvrdku Hohnjec iz Celju. Prvotno je bilo v načrtu samo renoviranje oltarnih slik. Pri delu se je pa ugotovilo, da so tudi drugi predmeti potre!;W nujnega popravila, si cer bi laik o v k ratkem easu bili tako zelo načeti od zoba časa, da se vob-če ne bi duli popraviti — v veliko škod > lepe enotne ureditve te cerkve. Vodstvo tovarne je na tozadevni predlog pristalo in tako imamo danes notranje vrednote savske cerkve otete uničenju in ne samo otete, ampak tudi vzpostavljene v prvotnj lepoti. Največja umetnina in vrednost savske cerkve je v njenem kamnitem glavnem oltarju. Z renovacijo je izginilo z oltarja vse neprimerno okrasje iz suhih vencev (umetnih) cvetlic in vencev. Odstranjena je bila preobilna in neliturgična razsvetljava z venci elek.ličnih žarnic. Ves kamen oltarja je bil zmit in spo-liran. tako da je stopil pred nas spet tisti prvotni oltar, kakor ga je zamislil umetnik 'n izklesal kamnosek. Oltar je sam tako lep, da mu vsako dodatno okrasje samo zakriva njegovo lepoto. Na glavnem oltarju sta kipa sv. Miklavža (na desni) in sv. Valentina (na levi). Prenovljena delata utis, da sta iz kamna. Sta pa samo lesena. O sv. Miklavžu ni znano, da bi se kaj posebno častil v tej cerkvi, toda sv. Valentin uživa veliko zaupanje pri domačinih in okoličanih. Dobravci prihajajo redno vsako leto v savsko cerkev na božjo pot k sv. Valentinu in prosijo za zdravje za dobrnvsko domačo živino. Na glavnem oltarju sta dva ba- ročna relikvijarija z relikvijami sv. Valentina in njegovega brata sv, Peregrina. Ta relikvijarija sta poznejšega datuma kot glavni oltar. Pravzaprav nimata pravega mesta v oltarju. Audi svoje samostojne lepote sta bila vendar ohranjena na oltarju na mestu, kjer ne zakrivata oblik kamnitega oltarja. Do renovacje sta bila opletena z grobim vencem električnih žarnic. — Razsvetljava oltarja je tudi sedaj električna, vendar so žarnice tako nameščene pod obema slikama, da žarnic ni videti. Reflektorji, ki so bili nameščeni na prvih slopih srednje ladje, bi še znatno poudarili lepotni učinek oltarja. Slika v glavnem oltarju — Marijino vnebovzetje — je bila kot vse ostale oltarne slike prenovljena, da se je zdela, ko je. bila spet nameščena v oltarju, kot nova. Slika ne oosi podpisa slikarja in ne letnice. Ni pa izključeno, da je tudi to slikal Potočnik kakor dve sli- : ki stranskih oltarjev. Torej okoli leta 1800. j Predstavlja v spodnjem delu pri Marijinem j odprtem grobu zbrane vse apostole, v zgor- I njem delu Mater božjo v nebesih. V nekakem gornjem nadstropju oltarja je I manjša slika sv. Roka. Ta slika je bila pred renovacijo tako zatemnjena, da vobče ni bilo mogoče ločiti oseb. Indirektna sedanja razsvet-ljuva je zlasti v zgornjem delu oltarju pod to sliko jako posrečena. K sv. Roku se pripo- i ročamo proti kužnim boleznim, kakor to zelo krasno ponazoruje ta slika. (Sv. Rok z znamenjem križa ozdravlja kužno bolnega). Češče-nje sv. Roka in sv. Valetina je torej sorodno. Oba *ta priprr,šnjika za zdravje. (Dalje.) Drobne novice % Jesenic Letoviška sezona pri Sv. Kiižu je na višku. Stari prijatelji naše idilične naselbine so se kakor zveste pt|ice; sojllvke kljub nemirnim časom vrnili. Seveda pa obisk ni dosegel prejšnjih let. Je Še dovolj prostoru za aove goste. Blagoslovitev temeljnega knmn« nove bolnice Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah se vrši v soboto (27. julija). Blagoslovitev se vi ši brez vsake zunanje slovesnosti. ..Jakob Ruda" je naslov znani Cankarjevi drami, ki jo igrajo jeseniški dijaki Razoraši odsek Krekovega prosvetnega društva na odru Krekovega doma v nedeljo, dne 4. avgusta, zvečer. Kolonija vajencev. Vodstvo kolonije sporoča jeseniškim vajencem, da se vrši v nedeljo dne 28. julija ob poli 10 dopoldne v dvorani v žtipnišču razgovor glede kolonije. Naj se ga udeleže vajenci in mladi delavci. — Vajen-ke imajo istotam razgovor o svoji koloniji ob 11. uri dopoldne. Zavetišče za učenke v Krekovem domu bo tudi za prihodnje leto sprejemalo okoliške učenke, ki pohajajo v jeseniške šole. Obrniti se je na vodstvo zavetišča v Krekovem domu, ki daje točnejša pojasnila in pogoje za sprejem. Delavsko romanje prireja Zveza združenih del. vcev za vso Slovenijo in sicer v glavnem v Marijina svetišča v bTDini delavskih kra- Prijava %a kmetijsko šolo na Grmu Na banovinski kmetijski šoli pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1940. šola ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto. Zimska pa dve zimi po 5 mescev. To zimo, ki pride, »e vršd 11. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisune prošnje, kolkovane z. banovinskim kolekom za (lin 1"-— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Ormu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico. y Zadnje šolsko spričevalo, 4. Spričevalo o nravnosti ;) onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. i. Izjavo sturišev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zuvežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plnče\uli šolnino do kon- in družinskih razmerah prosilca in se plaču- ] potrdilo o velikosti posestvu in višine letnih je mesečno v naprej. Prosilci za banovinsko i davkov z navedbo družinskih in gospodarskih znižano mesto morajo priložiti pod 6) navede- razmer, no obvezno izjavo in pod 7) navedeno občinsko | TEDENSKE NOVICE jev. Za gorenjski kot je predvideno Ljubno. Datum je določen na 15. avgust. Ta datum in datum naslednje nedelje pa za gorenjsko delavstvo ni primeren, zato bo verjetno romanje za te kraje preneseno na nedeljo dne 8. septembra, ko bo obenm tudi Marijin praznik. Delavstvo bo pravočasno obveščeno. Na to romanje so povabljeni delavci in tudi njihovi svojci. Zamisel romanja je juko posrečena in je verjetno, da se bo kar najlepše uresničila in izvedla tudi v našem okolišu. Nova zvočna aparatura (ojačevalec in glavni zvočnik) poje v kinu Krekovega domu od minulega tedna dalje. Poleg druge aparature ima ta kino sedaj tudi najmodernejšo zvočno napravo. Obiskovalci kina hvalijo čisto reprodukcijo glasu. Vredno pohvale. Jeseničane je vsaj v tem treba pohvaliti, da radi posečajo in krasijo grobove svojcev. Posebno novi del pokopsPšča je vrtnarsko vzorno negovan. Prijetno evakuacijo je preživljalo mesca julij J00 jeseniških otrok v Doleujskh Toplicah. Pravkar so se vsi veseli in zdravi vrnili ter zdravstveno okrepljeni. Krajevni faktorji v Toplicah so nudili našim otrokom pravo slovansko gostoljubje, za kat se j'hi otroci in njih starši ter tukajšnji javn' faktorji, ki so organizirali kolonijo, najlepše zahvaljujejo. KRANJ Prah na cestah in v mestu. Prah nam v mestu tudi letos ne prizanaša. Druga le^a se jte pripjerno škropilo, letos pa je to bolj redko. Da bi zvedeli, kaj je temu vzrok, se je naš urednik obrnil za pojasnilo na občinsko upravo, ki je povedala, da občina ne dobi dodeljenega toliko bencina, kolikor ga rabi dnevno škropljenje, dasi je že večkrat prosila za primerno množino. Pozivamo '\se tiste, ki sami ne izrabijo dodeljene količine bencina, naj ga odstopijo občini, da bo mogla ustreči upravičenim željam meščanov. Glavni oddelek finančne kontrole \ Kranju obvešča interesente, da ima sedaj vpeljan telefon. Ta telefon ima štev. 126, kar naj izvolijo interesenti vbeležiti v telefonski imenik. Preureditev vrta na „Stari pošti". Te dni je bil odprt in otvorjen preurejeni vrt hotela „Stare pošte". Obiskovalci bodo lahko ugoto-\ili na vrtu precejšnje spremembe. Vrtnarija za hišo g. Gorjanca ndr>ade, ker ne spada več v sredino mesta. Deloma bodo na tem vrtu napravljene moderno urejene garaže, po katerih se je pokazala precejšnja potreba tako za hotel kot za druge lastnike avomobilov, ki nimajo svojih garaž. Zgrajenih bo precej garaž, dohod pa bo s hotelskega dvorišča in pa s Tvrševe ceste. Hotelski vrt bo pa dobil moderno urejeno kegljišče. Vrt bo le za malenkost manjši od prejšnjega, zato pa bo pomaknjen bolj proti hotelskemu poslopju. Ob steni kegljišča bo napravljena veranda, ki bo v zvezi z že obstoječo verando. Sprednja vrsta ; kostanjev je ostala in bo vrt za hotelske goste še lepši in udobnejši kot prej in privlačen kot nekdaj, škoda le, da letošhje vreme one- i rbogoč& večerno bivanje na vrtu. Preurejeni i vrt Iki za hotel ..Stara pošta" nova pridobitev. i pošto so razkopali zadnji del ceste, ka- I pošto" sedaj razkopavajo zadnji del ceste, katerega morajo pripraviti za tlakovanje. Od tu j dalje bo morala tlakovati ali asfaltirati Men- | cingerjev trg občina. Cesta skozi Kranj. Ne Jelenovem klancu sedaj polagajo temelj za drugo polovico ceste. Prva polovica ceste je zvaljana in sedaj že vozijo po njej. Od ..Stare pošte" do konca gimnazije je cesta zvaljana, mimo Omerseve hiše polagajo kamenje- na drugi polovici in valjaj*. Od Bekselna navzgor je cesta deloma dograjena po eni polovici, od Jegliča naprej pa po vsej širini in pripravljena za tlakovanje. ca šolskega Meta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflekirujo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4.—) starišev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih j sredstev. 7. Uradno potrdilo občine: 1. Koliko je posestvo veliko (v ha). 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. Število družine posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere. 4. Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmnuj 16 let in najmanj z dobrim Uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečnu oskrbnina znušu od dm 330.— do din 100,— po premoženjskih Zanemarjeno dvorišče. Na nekem dvorišču na Gasilskem trgu se že dalj časa dogaja da iz greznice oziroma iz stranišč priteka gn.ojn'ca nn dvorišče, kjer se pari na soncu in izhlape-va. Na dvorišču je tudi vedno polno otrok, kateri se lahko okužijo od te gnojnice. Zato I naj zdravstvena oblast ugotovi to dvorišče in j prisili hišnega lastnifa, da bo popravil1 stra-j nišča. Dr. Janko Kalah zopet redno ordinira! Na božji njivi. Novo kranjsko pokopališče na j hiijanskem in čirčiškem polju je odprto šele eno leto, vendar je tam že precej grobov. Nekateri grobovi so že prav lepo urejeni, imajo spomenike in so okrašeni z rožami. Drugi zopet pa so še v zelo zanemarjenem stanju. Zgrajena je tudi že prva kapelica križevega pota pod katero je pokopana pokojna Petričeva, žena, poslovodje Delavskega konzuma. Ko se bo oglasilo dovolj takih, ki bodo pripravljeni na grobovih postaviti kapelice, bo napravljen kri. i žev pot. Pota na pokopališču so lepo posuta j s peskom in vodijo na različna polja. Na polju i sv. Krištofa je pokopanih več siromakov, za I katere sorodniki niso mogli oskrbeti križev. I Tem bo sedaj župna uprava postavila križe in 1 uredila grobove. Delo bo rcnjcu". PREKLIC. Podpisana Kludnik Štefanija, Kranj prekli-cujem in obžalujem težko kleveto, ki sem jo zagrešila proti Vir.šku Vikt.oriJM. uslužbencu Mestue občine Kranj in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Kranj, dne 18. julija 1940. Štefanija Kludnik. Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Frantar Rudolf vodnjakarstvo in vodna instalacija Poženk = Cerklje so priporoča za vsa"v to stroko spadajoča d ela. Elektrovarjene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela izvršuje v strokovni Izdelavi R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Joža Herfort: 12 SIN ČRNIH GORA „Vraga'', je jezno siknil Marko, sedaj mi bo orle še pobil. Hudič mestni!" — Marko, Marko, ne, saj to ni mogoče!" je prestrašeno jecala Alma. S stisnjenimi ustmi se je sunkoma pognal navzdol, tako da ga je dekle komaj dohajalo. Po strelih na orlico je Fred zlovoljen vrgel puško na ramo in šel počasi ob jezeru, pa se je pričel spuščati po položnejši poti do stene nad sedlom. Še par nevarnih mest. kjer mu je bilo vse razen rok odveč in dosegel je prod in zmučen sedel. Lep. tih vx-er je bil, vroče čelo mu je hladil lahen veter, ki je vel iz doline, sonce se je poslavljalo s škrlata.stimi žarki. Redki oblaki so bili vsi rdeči, prešli so v vijolično barvo in se skrili v sive peroti mraka, na katerih je jezdila noč. Vsa lepota narave mu je bila tuja. vse kar je bilo lepega mu je bilo skoro odvratno, sam ni vedel kaj išče v gorah. Sedaj si je sicer vtepel v glavo, da mora doseči orlovskega mladiča za vsako ceno. a to bi opravil sam. Almo bi pustil v dolini. Marka pa pri vasi. Sedaj ve. kje so orli in ne potrebuje nikogar. Če mu bo karkoli napoti, bo brezobzirno pogazil. le da bo dosegel cilj. „Moram čimprej z orlom v dolino, pa če prav brez Marka ali celo Alme. * Na sedlu pri šotorih sta se Alma in Marko ustavila. Marko je bil diVji, kri mu jje burno plala po žilah, pogled mu je iskal drznega plezalca, z daljnogledom je iskal Frecla. Alma je stala poleg in skoro trepetala. „Umirite se Marko, prosim, prosim \as!" „Nisem hud, le žal mi je orlov." ..Dobri ste z menoj, Marko." je dejala Alma mehko. Prijel jo je za roko in ji jo poljubil, ona pa se je sklonila nad njegovo glavo in zlati kodri so se dotaknili njegovega zarjavelega lica. v očesn pa ji je zatrepetala solza. Kot dve senci sta stala v nastajajočem mraku, ko ju je zmotila glasna stopinja, ki je za-zvenela v produ nad šotoroma. Iz mraka se je izluščil Fred sam. mrk brez orlica. Marku je lice zažatelo. * .Marko je bil molčeč kot nebo pred nevihto. Alma je to opazila. Plabo je sedela kraj ognja, ki ga je Marko kuril. Fred je brezskrbno kadil cigareto. Po stenah šotora so plahutale sence, prav kot misii v Markovi glavi. , Po večerji se je Fred zleknil po travi. Marko pa je tilio prevdarno dejal: ..Ired. čemu si streljal po orlu? In če mladiča kljub temu ne dobiš?" ..Motani ga dobiti, zastopiš, moram in če grem še stokrat v steno! Jutri grem spet. Greš z menoj? Zanko vzamem s seboj in najprej ustrelim orlico, nato vzamem mladiča iz gnezda!" ..I "reci. moj dragi Fred. zakaj hočeš uničili poslednji rod orla v mojih porah? Padi ene same želje, radi tvoje trde glave naj žrtvujem ponos mojih domačih gora?-' ..Povem ti. jutri ne grem s teboj, če mi pa ustreliš orlico, nisi več moj prijatelj. Saj greš lahko k morju in dobiš tam orla. več jih je tam in lahko dobiš mladiča. Alma mar ni tako, se mar vi ne strinjate s tem?" „Ne maram plešca, mrhovinarja, ki je ob morju in po otokih. Hočem lepega mladiča, teli malih orlov. GreS jutri z menoj vsaj do jezera?" ..Pu Alma?" ..Lahko ostane tu, ali pa gre z nama, saj jo lahko spravimo do jezera." ..Dejal sem ti. da ne grem niti jutri, niti sploh kdaj še s teboj po orle. Ljubim jih, preveč so mi prirastli k srcu. Veruj mi Fred, saj s<< oni moje edino veselje in ponos, kadar sem doma in lep mi je spomin nanje in na dom ob teh ponosnih pticah, kadar se spomnim v mestu nanje. Glej. kako bodo prazne te moje divne gore, ko se bom vrnil domov, pa bode stolp nad jezerom prazen in bo gnezdo v njem zapuščeno!" Ogenj je pojemal in rastel. bil je zdaj iskreče svetel, zdaj krvavordeč, pojemajoč, kot Markov glas ki je bil na kraju proseč in tih. Alma ga je tiho. a toplo pogledala, videla je ob teb besedah njegovo plemenito dušo, v strahu za naravo in domače gore se borečo. ..Marko ne bodi hud. jutri grem še enkrat po orlica, saj jutri greva z Almo v dolino. Še en poizkus tvegam, puško bom pa pustil pri vaju." Alma je molčala ves večer. Fred je živčno kadil cigareto za cigareto. "Marko pa je nemo strmel pred se, kot bi se boril v mislih. Dolgo v noč je obstal ob ognju, Alma pa je videla, ko mu je voščila Lahko noč!'* in mu pogledala v oči. da je imel blesteče, vlažne. Zasmilil se ji je in liho mu je šepnila: ..Marko, saj oni ne bo dobil orlica in ne bo vam uničil vašega veselja in ponosa!" ..Ah Alinu. to pravite, ker hočete. d« bi šel jutri z njim. toda ne bom šel!" ..Marko, ne razumete me, mu je toplo dejala in se sklonila, ter šla v svoj šotor. Komaj da je ujela njegov tih. skoro šepetajoči odgovor: ..Alma. kako dobri ste!" — Pod polnoč so se zvezde skrile v rahlo kopreno oblakov, le zdaj. zdaj je še zamigljala med posameznimi oblaki drobna migljajoča lučea. (Dalje prihodnjič) Za urednil • je odeovarj«- Vertoujek Milen v Kranju. liska tiskarna Tiskovnepa društva v Kran