Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medse* bojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava ln poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A, Žebot sLovGnska FOR A, F R £ E SLO VENI A Novejfl družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljanje Izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega Izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje. Ciril A. žebot LETNIK XXI, — VOLUME XXI. 1. APRIL 1970 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 4, — NUMBER 4. SLOVENSKIM MUČENCEM - HVALA IN ČAST! 25 let bo poteklo, ko so pa-radirali po Vetrinjskem polju. Kmalu nato pa so jih hinavsko izdani Angleži v roke rdečih j jugoslovanskih oblastnikov. "Pojdete v Italijo", pa so jih v Pliverku izročali komunistični drhali. Začel se je križev pot, kri je pojila slovensko zemljo. V letih 1941—45 so slovenski domobranci krvaveli v bojih proti noparjem in krvnikom. Bili so zmagovalci. Komunisti ni so kazali nobene korajže. Bežali so! Znesli pa so se nad neobo-roženimi nasprotniki. Nobene sodne obravnave, pač pa surovo pretepanje zvezanih mladih ljudi, ki so se vrgli v borbo proti komunistični drhali samo zato, da ohranijo vero, svobodo in da ne bi nikdar vihrala nad slovensko zemljo komunistična zastava. Zgodilo se je drugače. Jalta in Teheran sta doprinesla svoje. Na krožniku sta prinesla pol Evrope v roke Stalinu Roo-sevelt in Churchill. Slovenska zemlja ne bi nikdar padla v roke rdečih krvnikov, če ne bi j slovenski komunisti in OF imeli zaslombe v Rdeči Armadi. Od Pliberka na slovenski koroški zemlji so slovenski mučen-■ ci, domobranci romali po zemlji, katero so ljubili in branili, lačni, pretepani, povezani z bodečo žico. Teharje, Kočevski Rog, in še mnogi drugi kraji so postaje njihovega kviže-vego pota. Tukaj so položili svoja mlada življenja za lepšo bodočnost Slovenije. Nihče ne ve, kod vse so grobovi slovenskih mučecev. Ni nikogar, ki bi položil venec na njihove grobove in prižgal lučko. Ne samo to. komunisti so zravnali z zemljo grobove slovenskih junakov, še po smrti so jim •bili v strah! Ko se spominjamo ob 25. ob- letnici te tragedije, • ne iokamo več. V Vetrinju, v cerkvi Matere božje smo prelila morje solza Danes, ko gledamo nazaj, smo ponosni na te junake. Dali so vse, kar so irneli, svojo mladost in kri, svojo bodočnost, na oltar domovine. Slovenska zemlja, katero so tako ljubili, za katere svobodo so se borili, je pred 25 leti sprejela njihova izmučena telesa v svoje naročje. Ali niso njihove kosti seme, ki bo nekoč vzklilo in dalo svoj sad? Komunisti še danes sovražijo te junake in jim vzdevlje jo priimek "izdajalci". Izdajalci pa so tisti, ki so si umazali roke z nedelžno krvjo, še danes so na oblasti v Sloveniji in v Beogradu. Kako dolgo še? Zgodo-\'ina jih bo sodila kot krvnike in morilce. Ce je kdo bil pripravljen na smrt, so bili ti junaki. Bogu so izročali svoje duše, ki so bile že očiščene v trplenju in čisti so prihajali pred oltar Jagnjet*. Molimo zanje, pa še mnogo več! Priporočajmo se jim, da izprosijo slovenskemu narodu resnično versko in narodno svobodo. Na čelu 'škof Gregorij, ob njem vsa armada slovenskih trpinov, slovenskih mučencev! Ponosni smemo biti nanje. Hvaležni bodimo njim za njihove velike žrtve. Bodimo prepričani, da bo iz njihove prelite krvi tx>gnala_nekoč, ko bo volja Božja, svoboda, verska in narodna. Ne mi, ki smo v tujini, ampak mladi rod, ki doma raste, bo spoznal njihovo vrednost in jih častil na danes nam še neznanih grobovih. Njihovi krvniki bodo 'šli pred Sodnika,, imena slovenskih mučencev bodo pa na veke zapisana v nebesih in v zgodovini slovenskega naroda. —tč. PREVEČ RADIKALOV! (Prosto po pridigi univerzitetnega kaplana preč. J. D. MacBullina — 25. januarja 1970 v univerzitetni kapeli v Antigonishu. — Rudolf Cuješ) 1. Evangeljslčo oznanilo je nu- skuša biti' kristjan. jen klic po spremembi, po poko- 5. V tej zve.fl se spomnimo ri, po spreobrnitvi. Vsi ti izra- apostola Janeza: „Jaz sem jim zi pomenijo konec načina življe- izročil tvoj nauk in svet jih je nja, kakor smo ga vajeni ter za- sovražil...." (17:14) Svet pomeni četek razvijanja novega in raz- ; tukaj tip družbe, ki jo grade ličnega sloga življenja. i grešniki — politični, družbeni 2. Ta Kristusov poziv po spre- ; ter verski sistemi, v kolikor so obrnjenju razumemo navadno na oseben in individualističen način. Toda danes vse bolj spoznavamo, da ima ta poziv tudi svojo družbeno razsežnost — nujno potrebno je spremeniti strukture družbe. Je obenem radikalni poziv, da presodimo svet, kakršen je in se resno odločimo, da bomo spremenili, kar je v njem napačnega. 3. že površno branje časopisov nam razkriva zlo naše družbe. Zahodne družbe so izkvarjene do nezaslišane mere. Zahodni kapitalizem izkorišča prvine sveta za dobiček in dominira prebivalstvo, ki ga izkorišča. Naš bi-rokratični sestav organizira ljudi v komercialne namene, ne da bi upošteval človeške vrednote. Potrošna družba zavaja ljudi ter uspava njih nezadovoljnost s kruhom in cirkusom. 4. To družbo, ki temelji na izkoriščanju, dobičku in ekonomski rasti, zavračajo sodobni ra- jih ne zadovoljujejo cilji naših dikalni študentje. Radikalni štu- i družb ter se zato osebno zavze-dent je odtujen taki družbi in j majo, da bi to družbo spremenjenim vrednotam. Isto pa ve- • nili. Ce nas svet ne sovraži, si lja tudi za kristjana. Tak svet ! smemo mar domišljati, da smo mora zavreči tudi vsakdo, ki še učenci Njega, ki ga svet sovraži? zgrajeni na dominiranju ljudi po ljudeh. Gibanje za osvoboditev ljudi bo vedno v sporu s strukturami oblasti, ki jih zgra-de ljudje za obrambo svojih lastnih koristi pred zahtevami drugih. 6. Ker je vsaka politična, družbena in verska ustanova zgrajena bolj ali manj na dominiranju ter krivici, mora vsak kristjan do te mere nasprotovati obstoječemu stanju, vladajočemu režimu. Dejansko je namen Cerkve revolucionarna skupina, ki si prizadeva uresničiti božjo vlado — pravično družbo svobodnih ljudi. Cerkev ni režim, marveč predvsem osebe kot Groppi, brata Berrigana, škof Helder Cama-ra, Stanley Burke, misijonarji v Biafri.... 7. Naša težava ni v tem, da bi imeli preveč radikalnih ljudi, pač pa, da je premalo takih, ki Na šestem glasbenem festivalu je z uspe- iz njegove harmonikarske šole! Vidi poročilo hom tudi nastopil orkester g. Matija Lebarja no drugi strani.) Na konvenciji Kanadske Etnične Tiskovne Zveze ("Canada Ethnic Press Federation") * Nobena ameriška družina z zmernimi dohodki si ne more privoščiti hiše, je izjavil poslanec Wright Patman iz Texasa. Njegovo mnenje je potrjeno po ugotovitvi,' da 28.4 milijona gospodinjstev (nad 100 milijonov prebivalcev) v ZDA nima dovolj-niii sredstev, da bi zmoglo plači- la za hišo v znesku $ 20.000. 9% obresti znesejo v 30 letih $ 38.000, kar pomeni, da stane hiša družino dejansko S 58.000. Pri tem niso všteta popravila, ki postanejo neizbežna, če hoče družina obdržati hišo v znosnem stanju teh 30 let, ko odplačuje hipoteko. —fš ZANIMIVOSTI IZ NESLOVENSKIH ČASOPISOV V kolikor se emigracija zanima za Slovenijo, se v prvi vrsti — in tako je prav — zanima za vse dele Slovenije, za njen jugoslovanski del, prav tako kot za predele, ki so v Italiji in v Avstriji. Jugoslavija kot taka more biti predmet zanimanja in ugibanj samo v toliko, v kolikor je večji del Slovenije v Jugoslaviji. Le-to pa je tudi politična stvarnost, ki bi jo vsaj mnogi izmed nas radi sprevrgli v obliki, ko bi Jugoslavija ne bila nič tesneje povezana s Slovenijo kot njene druge sosede. Težko bi si razlagali — čeprav morda kdo poskuša—, da se s tem strinjajo tudi nekateri izmed vrst slovenskih komunistov, če so med njimi takšni, ki jim Jugoslavija preseda, jim je pa vse eno bolj pri srcu kot katerakoli druga soseda, ker je pač komunistična. Tako imajo v Jugoslaviji še vedno ugodnosti, ki jim nikakor ne pustijo, da bi mogli presojati razmere nepristransko in samo iz vidika slovenskih koristi; glavni vidik je in ostane komunizem. Ni pa edini; v tem tudi razlika mnenj med mnogimi, ki bi lahko, ko bi hoteli, svobodno in brez predsodkov ter zaključenih mnenj presojali, položaj Slovenije. Za Slovence, ki žiye v Jugoslaviji, je zadnji čas doba velikih spoznanj in velikih silnic. Sem pa tja se pojavi v tujih časopisih analiza jugoslovanskih razmer in vsaka ali skoraj vsaka rada spomni dejstva, ki jih je doslej že malokateri Slovenec lahko pozabil, o zanemarjanju cest in o načrtnem zapostavljanju pri gradnji novih. V zvezi z novo mednarodno cesto lansko leto bi skoraj da padla vlada v Ljubljani. Poročila morda niso povsem točna, ker se pač dopisniki po navadi ne potrudijo zadosti, da bi šli preko, svojih že ustaljenih prepričanj in iskali razlago vseh ozadij. Ali pa so samo površni, kot je bil čisto pred kratkim primer televizijskega omrežja ABC, ki je, razložil položaj Ljubljane kot na pol poti med Zagrebom in Mariborom. Imajo pa ta poročila vselej nekaj zanimivih podatkov, tudi če niso povsem resnični, ker — v prvi vrsti—napotijo naše rojake, da skulšajo te podatke preveriti ali pa jim skušajo najti novih razlag. Iz tega stališča in zaradi teh razlogov bo zanimivo za čitatelje Slovenske države, posebno še one izven Združenih držav, prebrati naslednji dopis iz enega vvashingtonskih listov: Članek, ki ga je napisal neki upokojeni general in ki mu je uspelo pritihotapiti ga na zahod, svari Tita pred velikim nezadovoljstvom vojske. Beograd zani- ka, da bi jugoslovanski častniki pripravljali državni udar, po navodilih iz Moskve. Istočasno pa jugoslovanski tisk namiguje, da Sovjeti poskušajo ribariti v kal- nih jugoslovanskih vodah. To naj bi bili členki tkiva, ki bi se lahko izkazalo kot smodnik v času, ko gre za nasledstvo Titu, zdaj staremu že 78 let; razmišljanje o nasledstvu prehaja prav zdaj v odločilno fazo. Liberalno usmerjeni se boje, da bodo konzervativno usmerjeni (komunisti) poskuaali, s sovjetsko pomočjo, ponovno zagrabiti za vodstvo in oblast v času krize. Ti liberalno usmerjeni trdijo, da je lahko čutiti roko Moskve v naenkratnem oživetju delovanja konzervativeev, ki jim je bila ta možnost odvzeta za dolgo dobo. Časopisje, ki je povezano z liberalnimi elementi v partijskem vodstvu, poroča o konspirativ-nem delovanju kominformovcev. Le-ti 59 preostanek in politični dediči onih, ki so bili pristaši Stalinovega obveščevalnega centra, ko je Stalin poskušal odstraniti Tita. Govori se, da razpošiljajo na stotine letakov po pošti in pozivajo za poboj partijskih veljakov, ki jih sami ne marajo. Vsebina letakov, kot jo opisujejo jugoslovanski časopisi, je čudna in izzveni, kot da bi kon-zervativci bili v prvi vrsti njo-' rivci in ne politični nezadovolj-neži. Mnenje prevladuje, da imajo ti konzervativni nezadovoljneži podporo častnikov, ki so bili na vidnih mestih svoj čas, pa so bili predčasno upokojeni zaradi svojih konzervativnih nazorov, in ki imajo povsod prijatelje, ki bi jih llahko uporabili za svoje politične namene. Le-ti poskušajo preplaviti vso državo z govori, ki v njih obtožujejo reforme zadnjih let. Zahtevajo vlado niočne roke in iščejo zvez s svojimi prijatelji zunaj države. Trdijo, da je socializem v nevarnosti in gredo v svojih trditvah celo tako daleč, da je slišati, češ da po okupaciji Češko-Slovaške, bi Jugoslavijo tudi morali obiskati tanki, ki bi jo zaščitili pred tovrstnimi nevarnostmi. Komin-formisti dobivajo danes največ publicitete na Hrvatskem, ko so njeni voditelji zapleteni v močno borbo z osrednjimi oblastmi v Beogradu. Izmed šestih republik Jugoslavije je Hrvatska politično najbolj nemirna in u-smerjena na pot neodvisnosti. Skupaj s Slovenijo predstavlja tudi najbolj gospodarsko napredni del države. Obe republiki sta prepričani, da je njun napredek zadržan od nazadnjaških republik, ki jih vodi Srbija, ki pa je politično vedno gospodovala ostala. Iz Beograda Srbi poudarjajo potrebo po močni osrednji vladi, če ima država obstati, medtem ko Hrvatje in Slovenci trdijo, da bo država dejansko razpadla, če oni ne bodo imeli večje neodvisnosti. Zato podpirajo vneto gospodarske in politične reforme, ki bodo v svojem času privedle do . večje decentralizacije. To jih dela na celi ravni mnogo bolj liberalne, med tem ko Srbi verujejo v močno osrednjo oblast, in se bojijo reform, kar jih dela konzervativce. Ta opredelitev ni izključno povezana z narodnostjo, vendar v glavnem z njo sovpada. Tako je spor med konzervativci in liberalci v Beogradu, ko obe strani hočeta dobiti močnejše postojanke za dun Titovega odlioda, SLIKA STV. 1. (z desne na levo): Ilon. R. Stanbury, Q.C., M.P. federalni minister, odgtH voren za odelek za državljanstvo govori na banketu K.E.T.Z. v King Edvvard-Sheraton hotelu v Torontu (11. 4. 1970). Zraven njega prejšnji predsednik zveze Dr. J. Kirschbaum, ga. R. Stanburv', minister za socialne hi družinske zadeve ontarijske vlade Hon. J. Yaremko. SLIKA ŠTV. 2.: G. S. Roman, predsednik "Denison" rudnika sprejema od predsednika Winui-peškega Etničnega Tiskovnega Kluba g. H.H. Roederja spominski 100-letniški manitObski dolar za zameno enega centa. SLIKA ŠTV. 3.:.. Predsednik Ontarijske etnične tiskovne organizacije (urednik našega lista) g. V. Mauko je v imenu iste poklonil ministru g. R. Stanburyju knjigo "Slovaks in Canada", ki jo je za stoletnico Kanade tiskala Ont. Etn. Tisk. Organizacija. SLIKA ŠTV. 4.: G. minister R. Stanburv se je zadržal med uredniki Kanadskih etničnih li-tov več kot eno hi pol ure. Na sliki je s hrbtom proti kameri drugi od desne. Razgovor je potekal o državljanstvu in novem oddelku "Information Canada". Z leve na desno: Častni predsednik "Ontarijske etnične tiskovne zveze g. B. Tenhunen iz Sudburyja, minister R. Stanburv, Q.C.. \l.p„ in prejšnji predsednik federacije Dr. J. Kirschbaum v razgovoru. toliko ostrejši, ker je vezan na narodnostne razlike in spore. Lansko leto je slovenska vlada zagrozila z odstopom, iz protesta proti Beogradu, ki je odločil prepoved uporabe sredstev za razvoj; kriza je bila rešena s kompromisom. Hrvatska komunistična stranka je sedaj zahtevala odstranitev podpredsednika federalnega parlamenta, dr. Miloša Zanka, z obdolžitvijo, da je zmerjal partijske voditelje in jih obtožil nacionalizma. Zanko, tudi Hrvat, se noče vdati, kljub ostrim napadom; postal pa je v očeh Hrvatov narodni izdajalec. Voditelji hrvatske partije trdijo, da so Zanko vi napadi bili storjeni s soglasju s konzervativci v Beogradu. V Zankovi zadevi, kjer je prišlo na dan mnogo zagrenjenosti med narodnostno usmerjenimi liberalci in osrednjimi konzervativci, se je začutila prizadeta celotna javnost. Nek hrvatski časopis trdi, da ima Zanko podporo kominformovcev, ki zbirajo podpise Zanku v prid. Hrvatsko radijsko poročilo je povedalo, da so zunanja govoričenja o mogočem prevzemu o-blasti vojske namenjena k spodbujanju kominformovcev, in pa da bi omajala vero med ljudmi, da more vojska biti uspešna v borbi s tujimi vojaškimi silami. Časopisje je v času invazije na Češko-Slovaško tudi poudarjalo, da so konzervativci le preradi govorili o nesmiselnosti odpora, če bi tuja sila napadla Jugosla-(dalje na drugi strani). slovenska f Lk A m tk Si. Dri)hm Suhseription rafes $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published raonthly by Slovenian National Federation of Canada Member or C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 g, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Toronto • število članov kreditnih zvez v Kanadi je doseglo 2596 I celotnega prebivalstva. Všteti so člani obeh kreditnih zvez, ameriškega in kvebeškega tipa. —fš I . I • Avsenikov kvintet je žel v | Torontu velik uspeh! Nekatere j j je motil nemško govoreči napovedovalec, a vedeti moramo, da ! so prišli na povabilo nemške organizacije, zato je bila tudi večina reklame v nemščini! Resnici na ljubo bodi povedano, da so Slovenci reševali koncert in dvakrat napolnili lepo dvorano V VSEH NEPREMIČNINSKIH. OBRNITE SE Z ZAUPANJEM DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 • EM. 4-4004 | na CNE razstavišču! Tudi kvinte-1 tarji so zaživeli v slovenskem duhu in — izvajali večino sporeda v slovenščini! Tudi oba pevca sta nas ganila ter vzbujala navdušenje! Prav vsi so bili dobri, obiskovalci pa so prišli na svoj I račun, saj so godbeniki s slovenskimi „dodatki" podaljšali ves nastop za dobre pol ure! ZANIMIVOSTI IZ NESLOVENSKIH ČASOPISOV (nadaljevanje s prve strani.) vijo. Jugoslavija je, pravi hrvatski radijski komentator, na sredi med Rusijo in strateškimi toč- POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana 0iu „ h/HiiAuii,iA4 vse te skrbi bodo odveč, Če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon DANILA' Via S. Croce ln Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Koma, iel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 • Delegati kreditnih zvez v Ontariju so se izrekli na Občnem zboru v Ottavvi proti predlogu, da bi Liga prosila vlado, naj do-kami, ki bi jih Rusi hoteli imeti j voli zvišanje obrestne mere nad v Sredozemlju in Srednjem vzho-! dosedanjo l?o na neplačano bi- • šesti glasbeni festival 14. in 15. marca 1970 v dvorani Marije Pomagaj na 609 Manning Ave. v Torontu je odlično uspel! Otroški, mladinski in dekliški zbor Slovenske šole pri Mariji Pomagaj, ki jih že več kot deset let uspešno vodi sedanji župnik č. g. Tone Zrnec C.M. nas tudi tokrat niso razočarali, ampak so nam pri lili novega olja k lučki slovenske pesmi v tujini. Vsem zborom se pozna, da jih vodi vešča roka izurjenega in strogega dirigenta. Zato tudi ponovni uspehi ne izostanejo. Vsem je treba izreči pohvalo, g. župni- j ku pa še zahvala, da žrtvuje to-! liko prostega časa ter nam me-; scce in leta druge za drugim nu-di umetniški užitek. Tudi solisti so vžgali in upati je, da bodo vedno pogosteje uspešno nastopali, sebi v zadovoljstvo, nam pa v radost in veselje. Presenetil nas je prijetno tudi orkester harmonikarske šole Matija Lebarja, ki se mu pozna napredek od koncerta do koncerta! Po svoje so nas tudi razveselili orkester Sava in pa instru-mentalisti. Njih pomoč in podpora pevcev je nudila poseben užitek. Mlade virtuozinje na klavir pa tudi pridno vadijo, kar se pozna od nastopa do nastopa in smo lahko zadovoljni, ko ugotavljamo, da slovenska mladina ne izgublja po nepotrebnem prostega časa. Čestitke slovenskim mladenkam, ki jim je klavir postal del življenje. Od folklorne skupine ..Nagelj" smo bili navajeni že boljših nastopov. Poznalo se jim je, da so bili vsaj nekateri premalo izurjeni ter so se »lovili" za drugimi. Pribiti bi hotel, kot je bilo že lani omenjeno, če so dekleta v narodni noši, da bi pričakovali enako oblečene fante! Drugače polovičarstvo moti. Zavedamo pa se, da kritika, ki želi graditi, uspehe rodi, zato pričakujemo z veseljem novih nastopov7 „ Nagel jna". Morda bi bilo dobro, če bi razširili svojo koreografsko silo s pomočjo novih iz vrst „Slo-venskih mladenk", ki so pokazale res svojsko iniciativo in domačnost. Gdč. Silvija Ovčjak bi lahko pokazala še v večji meri svoje bogate zaklade izvirnosti ter pomagala pri razmahu tovrstnega narodnega in umetnega baletnega ustvarjanja. Mlajše pa so ,.dvignile" mla-denke v „Perpetual Motion" pod | vodstvom gdč. Lucy Resnik. Ce- j stltamo in — kar naprej! Tako je vsak po svoje prišel na svoj račun, vsi pa smo bili j zagotovo deležni svojskega užit-: ,ka! ! V.M. • Ce želite obiskati kanadsko prestolnico za konec tedna (long wcek-end) za praznik „Vic-toria Day" 16., 17. in 18. maja letos, se lahko prijavite k potovalni skupini Y.M.C.A., ki to or-1 ganizira. Cena je $ 30.— in vključuje vožnjo, prenočnino in ogle-dovalno turo. Prijave »prejemajo na Y M Č.A.; 931 College St, dnevno od 9 zjutraj do 9 zvečer. Za informacije kličite 536-1166 ali pa 783-0464. • 12. aprila je pri Zvezi katoliških mož predaval po maši g. Glen Allen, federalni zvezni uradnik za centralni del Kanade o državljanstvu. • Na obenem zboru Kanadske etnične tiskovne federacije 10., 11. in 12. aprila 1970 v King Edward Sheraton hotelu v Torontu je bil izvoljen nov odbor za poslovno dobo 1970-1971. Novi predsednik je g. Leo J. Le-zack (Winnipeg), I. podpredsednik naš urednik g. Vladimir Mauko, tajnik J. Syrnick (Win-nipeg), blagajnik Ivan Boyko (Toronto) ter sedem direktorjev in dva revizorja. Na banketu 11. aprila je govoril g. Robert Stan-burv, Q.C. M.P., — ki je odgovoren za državljanski oddelek pri federalni vladi. Posebnost novega odbora: ustanovitev posebnega oddelka za "kanadske etnične arhive", ki ga vodi dosedanji predsednik federacije dr. J. Kirschbaum. O tem bomo še poročali. AVSENIKOVI FANTJE V CHICAGU V soboto dne 18. aprila bodo nastopili v eni najlepših čikaških dvoran Aragon Ballroom, 1106 W. Lawrence Ave., slavni orkester Slavkota Avsenika s šaljiv cem Francem Koširjem, pevko Emo Brodnikovo in Korenovim duetem. To bo edinstvena prilika, da bonio slišali odlične muzikante, ki so ponesli slavo slovenskih melodij po celi Evropi in sedaj prvič tudi po Ameriki. Priporočamo, da si kupite vstopnice za koncert v predpro-daji v Leskovarjevi pisarni v Chicagu, 2032 W. Cermak Rd. (tel. VI 7-6679) po $ 3.50, ker pri vstopu v dvorano bodo vstopnice po $ 4.50. Cikaški Slovenci ponosno pozdravljamo velike slovenske glasbene umetnke v našem mestu in nestrpno pričakujemo izredni kulturni užitek, katerega nam bodo nudili naši vrli gorenjski fantje na tem večeru. Dvorana bo odprta ob 7.30, pričetek koncerta ob 8. url. Na veselo svidenje. Dr. L, L. Chicago Vellkanoč je za nami. Grozilo, je, da bomo imeli snega prav do kolen. Na velikonočni četrtek i smo ga dobili 77 inčev. Pa jc hitro skopnel. Teden dni pozneje! smo imeli spet snežno nevihto, ki je nasipala skoraj nad 10 inčev. Vendar je bila Velikonočna nedelja sončna, čeprav mrzla. Cerkveni pevski zbor se je pod vodstvom dr. Fishinger-ja dobro pripravil. Imeli smo slovensko peto mašo. Župnik p. ■ Tomaž ima veselje s tem. Novi j obred sv. maše se je kar omne-sel. Parovnajte naročnino za SD, je prošnja našega zastopnika. Ni mogoče, da bi prišantal na Vaš dom. Kar pri cerkvi lahko to uredite. Pa čimprej, predno se začne počitniška doba! • Konferenca Bele hiše v ZDA o prehrani in zdravju je izdala poziv na znižanje oglaševanja, kar naj bi znižalo cene hrani; tako označevanje cen, ki bo omogočalo primerjavo cen brez zapletenega preračunavanja; označitev na ovitku, koliko hranilne vrednosti ima vsak proizvod. —fš • Po podatkih UNESCO se je število nepismenih (v starosti nad 15 let) od 1. 1950 do 1. 1960 pomnožilo od 700 milijonov na 740 milijonov. Za letošnje leto računajo, da je na svetu že 810 milijonov odraslih oseb, ki so nepismene. Kljub velikim izdatkom za šolstvo človeštvo glede pismenosti dejansko nazaduje. —fš • Po podatkih, ki jih je ob- j javila organizacija UNESCO, porabljajo države sedaj sedem odstotkov celotne svetovne proizvodnje dobrin in služnosti za vojaške namene. V ta namen upo-, rabljena vsota pomeni letni do- j hodek ene milijarde ljudi v La- i tinski Ameriki, južni Aziji ter na i Srednjem vzhodu. —fš BITI ALI NE-BITI Veliki tehnični napredek človeštva, ki je bil kronan lani z uspešnim poletom na Luno, kaže vedno bolj tudi svoje senčne strani. Mnoge udobnosti, ki jih brezskrbno uživamo, povzročajo tako stanje na zemlji, da so vedno bolj glasni resni znanstveniki, ki nas opozarjajo, da so nam šteti dnevi na zemlji, če resno ne spremenimo svojega načina življenja, ki zastruplja tako zrak kot tudi vodo, brez katerih ne moremo živeti. Bolj črnogledi znanstveniki nam dajejo kakih 30 let življenja, drugi pa kakih 60 let, kar pomeni, da večina danes rojenih otrok ne bo imela prilike, da dočaka naravno smrt. Med glavnimi krivci so kemična sredstva za kontrolo raznih zajedalcev, izgorevanje bencina ter dragega goriva in čistilna sredstva. Pohlep po kar največjem dobičku, ki obvlada reklamo, je tolik, da ravna proti zdravi pameti. Neki znanstvenik je npr. dokazal, da je možno popolnoma zanesljivo kontrolirati zajedalce z dragimi živalmi, ki žive od njih — in to ceneje od kemičnih sredstev, toda proizvajalci kemičnih sredstev so s svojo reklamo tako zavedli kmete, da se niso menili za naravno kontrolo zajedalcev. Šele sedaj, ko so se zganile razne države (prva je bila švedska, ki je prepovedala rabo DDT) ter so začele omejevati razna kemična sredstva, ki se ne razkrojijo ter pridejo s hrano v človeka (odkrili so jih v materinem mleku!), da so na svoje začudenje odkrili, da so naravna sredstva za vzdrževanje bilance v naravi ne samo človeku neškodljiva, marveč tudi cenejša. Eden važnih kvarilcev narave so pralna sredstva, ki jih porablja vsako gospodinjstvo. Nevarna snov v čistilcih je fosfat, ki mehča vodo ter odstranjuje u-mazanijo. Fosfat jc najboljše hranivo za alge in morsko travo. Ker se te silno hitro rnnože. ne samo da napravijo reke in jezera neprivlačne, marveč porabijo toliko kisika, da ribe ne morejo več živeti v takih vodah. Za nekatere primere bo potrebna Zakonska odredba, ki bo prepovedala rabo določenih ke- mikalij v tovarnah, toda v veliki meri lahko v tej samoobrambi pomaga vsako izmed nas. Študentje torontske univerze so'analizirali veliko število prašnih čistilnih pripomočkov in u-gotovili, da so v n jih velike razlike v odstotku fosfatov. Tako morejo gospodinje pomagati s tem, da kupujejo pralne praške in druge pripomočke, ki vsebujejo najmanjšo količino fosfatov. Na Švedskem, ki zopet pred-njači v tem pogledu, že dalj časa uporabljajo namesto fosfatov nitrilotriacetate (NTA), ki- nimajo nikakih neugodnih posledic za vodo. Izsledki kemične analize so bili: To je tudi ozadje govoričenj za oficirskimi spletkami. Generali so zahtevali ponovno upo-stavitev vojaške oblasti nad pokrajinskimi oboroženimi enotami, v kolikor so bile ustanovljene po napadu na Ceško-Slovaško, da bi,se borile v oblikah gverilske vojne.Zamisel krajevnih oboroženih sil, ki bi bile pod poveljstvom republik, je že dolgo, ena izmed trdnih zahtev nacionalistično usmerjenih partijskih voditeljev, ki pa so ji centralisti vedno z največjo odločnostjo stali nasproti. Hrvatska ali slovenska vlada, z lastno vojsko, bi bila še veliko težje nadzirana, kot je nadzirana danes. Ronzervativci v vojski, kot bi se tudi zgodilo drugje, so se branili zamisli od vsega početka, so še pa v neki meri vdali s trdnim upanjem, da bodo kasneje stvar lahko omilili ali odpravilli. i Ruski poskus prisostvovanja j razgovorom v prid konzervativ-cev so predstavniki vojske ostro zavrnili. Namen reorganizacije naj bi bil, nikogar, ki je neza-željen, pustiti v državo. Edini, ki bi temu nasprotovali, so le oni, ki so hoteli, da bi bila država napadena. Toda vprašanje še ni rešeno, prav zaradi zahtev posameznih j ne po severnoameriškem vzorcu narodov. General Jaka Avšič je j so imele koncem 1. 1969 52.748 poskušal ppsvariti Beograd, da i edinic z nad 38 milijoni članov bi dejstvo, da posamezne repub-1 ter vrednosti skoraj 21 milijard like ne bi imele svojih vojaških ' dolarjev. —fš oddelkov, povzročilo v času voj-' ne vsaj tako hiter poraz, kot je —-—<«———-—— bil to primer v začetku druge svetovne vojne. • V letu 1968 je izdalo 100 tvrdk z najvišjimi izdatki za reklamo v tisku, na radiu in televiziji v Kanadi $ 160,264.000. Tvrdka General Motors je porabila največ, skoraj 9 milijonov, od tega 28°o za televizijo, Proctor and Gamble nad 6.5 milijonov, skoraj vse za televizijo (99.9°o), General Fpods 5.3 milijonov (80.9?o za televizijo) 'in Imperial Tobacco nekaj nad 5 milijonov (22.3?o za televizijo). —fš • V Evropi bosta letos dve mednarodni zborovanji kreditnih zvez. Prvo bo v Parizu od 20. do 26. septembra „Druga mednarodna konferenca o zadružni štednji in kreditu", drugo rejo kredinte zveze posojati sa- Pa v Rimu od 27• septembra do mo v toliki meri. v kolikor čla- 3- oktobra ,Ekumenična konfe-ni hranijo, so kreditne zveze v renca kreditnih zvez", namenje-vedno več j h težavah za denar j na Predvsem misijonarjem vseh za posojila. Višje dividende naj veroizpovedi, ki delujejo v deže-bi prinesle več prihrankov v kre-1 lah razvoja. Udeleženci te kon-ditne zveze, kar bo omogočilo i fercnce bodo spre jeti tudi v pa- lanco, dočim so delegati kreditnih zvez Nove škotske pooblastili Ligo ,da zaprosi vlado za spremembo zakona, ki bo do- i volil'kot najvišjo obrestno mero za posojila 15?o na leto. Raz- ' log je ta, da nižja obrestna mera na posojila onemogoča mnogim ; kreditnim 1 zvezam, da bi plače- ; valal dividende, ki bi bile kon- j kurenčne obrestim, ki jih plačujejo na vloge banke. Tako se dogaja, da nekateri vlagajo prihranke v bankah, posojila pa žele od kreditnih zvez. Ker pa mo odobritev večjega števila posojil. —fš • Kanadska trgovinska zbornica organizira kampanjo po ce- peški avdienci. Zadružniki iz ZDA pripravljajo skupinske ture, ki bodo znižale stroške potovanja. —fš Poslanec Benjamin S. Ro- li Kanadi, da bi dobilo pol mili- senthal (demokrat, New York) jona študentov zaposlitev v le- je obdolžil banke in druge fi- tošnjem poletju. Naraščajoče nančne ustanove, ki nudijo „klu- število študentov, ki potrebuje- be za božično štednjo" ter ne jo poletno zaposlitev, da si za- plačajo nič obresti na vloženi služijo vsaj del vsote, ki jo po- denar, da prikrajšajo vlagalce trebujejo za študij, povzroča ]etno v ZDA za 144 milijonov do- vsako leto večje težave, preskr- larjev na obrestih, ki bi jih vla- beti zaposlitev za toliko množi- gatelji dobili/ če bi naložili isti co. —fš | denar na svoj redni ! štednjo. —fš račun za Kreditne zveze, organizira- Celotna naklada hrvatske literarne revije, ki je priobčila gornjo analizo, je bila zaplenjena; ponatisnila pa jo je Nova Hrvatska .izseljeniški časopis. Je pa popolnoma očito iz dogodkov zadnjih časov, da mnogi voditelji hrvatske partije enako mislijo in čutijo. Seveda pa so voditelji hrvatske komunistične partije istočasno tudi voditelji jugoslovanske partije. Kot taki morajo br- Heavy duty laumtry Odstotek fosfatov Tvrdka detergents (P04) Amvvav Trizvme 52.5 Amway Corp. Bio-Ad 49.0 Colgate Palmolive Peri 47.0 Sep-Ko Chemicals Cheer 44.5 Proctor & Gamble Oxydol 44.5 Proctor & Gamble Ti de X K 43.5 Proctor & Gamble Dr i ve 41.5 Lever Brothers Ali 39.0 Lcver Brothers ABC 37.5 Colgate Palmolive Sunlighl 37.5 Lever Brothers Amvvav SA8 36.5 Amway Corp. Fab 36.5 Colgate Palmolive Arctic Povver 36.5 Colgate Palmolive Ajax 2 36.0 Colgate Palmolive Omo 35.0 Lever Brothers Duz 35.0 Proctor & Gamble Bold 32.5 Proctor & Gamble Surf 32.5 Lever Brothers Breeze 32.0 Lever Brothers Amaze 27.0 Lever Brothers Bcstline B-7 27.0 Bestline Products Jnc Explore 26.0 Witco Chemicals Co. Malco Laundry Detergent 25.0 Malco Products Inc. Wisk 10.5 Lever Brothers Temd Maskintvatt (švedska) 8.0 AB Helios Laiuidry Soaps Instant Fels 9.0 Purex Corp. Lux manj kot 1.0 Lever Brothers Maple Leaf Soap Flakes 1.0 Canada Packers Ivorv Snow 1.0 Proctor & Gamble Automatic Dishwasher Coinpounds Ali 45.0 Lever Brothers Finish 43.0 Economics Labs. Calgonite 42.0 Calgon Cascade 36.5 Proctor & Gamble Amway Automat. Dishwasher Comp. 34.0 Amway Corp. Swish 290 Curley Corp. • Rajfeiznovke v provinci Ouebcc so imele 1. 1969 1.294 organizacij, število članov je doseglo 2,254.844, ki so imeli vloženega denarja $ 1.387,916.684. Zelo močno so razvite hranilnice tudi v šolah. Otroci so naštedili lepo vsoto $ 11.565.241. —fš zdati najbolj napete nacionaliste • 150 ameriških podjetij je doma; v Beogradu pa izsiljujejo prodalo v 1. 1969 vsako nad l narodnostne privilegi je od svo-: milijardo blaga, 4 med njimi ce-jih kolegov v vodstvu partije in j to nad 10 milijard vrednosti, se povezujejo z nacionalistični- Največjo prodajo je imela tvrd-mi in liberalnimi elementi dra-: ka General Motors — nad $ 24 gih republik. j in pri tem 1.7 milijarde dobička. ; Največji dobiček je priznala Zaustaviti bi jih bilo mogoče j tvrdka American Telephone and le, če bo Tita nasledilo centra- i Telegraph Co. — $ 2.2 mili jarde listično-konzervativno vodstvo j ob prodaji, ki je dosegla S 15.7 partije. Pred štirimi leti so le-ti milijard. —fš skoraj uspeli, ko je Rankovič, • Zavarovalnica severno-amc-vodja policije, spravil pod svoje ] riških kreditnih zvez CUNA Mu-nadzorstvo malodane vse ključ- i tual Insurance Societv deluje ne položaje, zlasti še, ker je bil; poleg v ZDA in v Kanadi še v maziljen za Titovo nasledstvo.; 40 drugih deželah. — fš Ni uspel; a sile, politične ali • Zaključna bilanca kreclit-socialne, ki jih je Rankovič sim- j nih zvez v ZDA koncem 1. 1969 je boliziral, so ostale neoslabljcnc i izkazovala S 13 milijard posojil, in skušajo priti znova na po- S 13.7 milijard vlog ter celotne vršje. vrednosti S 16 milijard. —fš Light Duty Coinpounds (Laundrv and other useš) Dreft 34.0 Zero Explore Liquid manj kot Best line Liquid Čoncen trate „ Nutri-Clean OLC Liquid Dish Detergents Vsa tekoča čistila za posodo so vsebovala manj kot 196 fosfata. Miseellaneous Calgon {water conditioner) Amway Water Softener Solvease Snowy Bleach Spic and Span Mr. Clean Ajax AH-Purpose Arm and Hammer Sal Soda Proctor & Gamble 7.5 BoyIe Midway 1.0 Witco Chemical Co. 1.0 Bcstline Products Inc. 1.0 Con-Stan Industries Fleecy Javex Bleach VVhistle Je t Spray Lestoil Downy Dutch Bleach Lawsons Borax Pinesol 75.5 Calgon '«< 73.5 Amway Corp. 2S.0 Russel Chemical Co. 22.S Harold Schafer Ltd. 21.0 Proctor & Gamble 6.5 Proctor & Gamble 6.5 Colgate Palmolive 1.0. Church & Dvvight manj k kot 1.0 Bristol Myers „ 1.0 Bristol Myers „ 1.0 Bristol Myers „ 1.0 Economical Labs. „ 1.0 Noxema „ 1.0 Proctor & Gamble „ 1.0 Purex Corp. „ 1.0 Bristol Mvers „ 1.0 ,Cynamid Vsako čistilno sredstvo, ki je nižje na teh listah, je bolj priporočljivo, ker prispeva manj k uničenju dobre vode. Federalna vlada je izjavila pripravljenost, da bo začela z zakonodajo sprva omejevati, pozneje pa sploh prepovedati rabo fosfatov v čistilnih sredstvih, toda vsakdo more storiti svoj delež Že pri prihodnjem obisku trgovihe. UPANJE V SVETOVNO OBČESTVO ne temeljne reforme in ustanovi- nih razredih, ker bi bili najnižji sloji v razviti deželi še vedno srednji razred ali celo bogataši v revnih deželah, toda ne pozabimo, da je nasprotje z udob- Nadškof Helder Camara iz severovzhodne Brazilije (Olin- da-Recife) je pred kratkim potoval po Severni Ameriki in tev vladnih organov, ki naj bi Evropi. 13. januarja 1970 je govoril v Winnipegu duhov- i"h izvedli, toda nikakor ne nikom zahodne Kanade. Njegov govor prinašamo v pre- sprejmejo, če se kaj sklene, kar vodu zaradi njegove aktualnosti, kakor je bil obljavljen bi resn'čno pomenilo uresniči- v Social Thought, Social Aetion Department, Canadian tCV kakc globinskc spremembe, jem ter razkošjem resno in da Catholfc Conference, Ottawa, Januarv 1970. — Uredništvo Spremembe' že' toda Pametne, bodo razlike med razredi v dr- postopne. Kar je potrebovalo stoletja za zgradnjo, potrebuje tudi stoletja za reformo. Privilegirani ljudje mislijo, da bo kakršnakoli bolj nenadna sprememba — pri čemer dobivajo V novem obredmku maše m o- nas je hotel v svoji odpodobi in mnogo podpore od vlad, ki so I. Življenje v upanju limo po recitaciji očenaša: „Rc- sličnosti in nam je podaril sou-ši nas vsega zla, Oče, in daj nam deležbo v svoji lastni božji na-danes svoj mir. S pomočjo tvo-, ravi. je milosti naj bomo prosti gre- ha in zavarovani pred vsemi nevarnostmi, da pričakujemo, ko živimo v upan ju, prihod našega Odrešenika Kristusa". Položaj kristjana je zapleten in veljaven zaradi upanja. •VIi se niti ne odtujujemo svetnim upom, kot da bile naše oči j izključno uprte na večne. upe, I niti se ne utapljamo v minljivem ! in pri tem pozabljamo na večnost. Ne izgubljamo vizije, ki jo je ' Stvarnik zaupal človeku, namreč i pravico in dolžnost, obvladati naravo in dopolniti stvarjenje; j pa tudi ne pozabljamo, da smo : samo soustvarjalci in da najdejo naši upi svoje korenine v velikodušnosti in širini Očeta, ki Naše upanje ni naivno in se ne straši ovir. Drzne si jih zreti od blizu; dela, da jih premaga in pri tem računa obenem na svojo moč, pa tudi ne pozablja, da je božji Sin postal človek ter je že začel delo za osvoboditev človeka. Na nas je, da ga z božjo pomočjo pripeljemo do konca. Mar bi bila skrajna drznost ter rtemogoča sanja, brezupno u-panje, da bi mislili na „Upanje v svetovno občestvo"? Res je, da je drznost, res jc, da je sanja: toda odločitev ter J danes ima realizem, s katerima soočimo o-vire, ki se nastavljajo na poti, moreta biti tolikšna, da zmore načrt spremeniti današnje upanje v jutrišnjo stvarnost. zaskrbljene za družbeni red ter od vojaštva, ki je zaskrbljeno za »narodno varnost" — vsaka bolj nenadna sprememba bo odprla vrata irifiltraciji profesionalnih agitatorjev, ki bodo igrali vlogo, kakor jo predpisuje komunizem. Cerkev jc tradicionalno delila to zaskrbljenost za družbeni red, za zaščito zasebne lastnine in za spoštovanje zakonite oblasti. Očitno je, da je citirala smela in zahtevna besedila o cerkvenem družbenem nauku, toda bila je tudi mojster pametnosti, potrpežljivosti in resignacije. Še ta vidik del hierarhi- žavi težile k povečanju, v kolikor j teže razvite države k po-indu- j strialižaciji. vati na univerže v obliki ustanov ter pogodb za raziskovanje. 7. lahkoto bodo obvladali najbolj močna sredstva družbene komunikacije; Kdo ne vč, da nastajajo celo danes na splošno časo- pisi, revije, radijske in televizijske postaje, agencije za objavljanje in novice kot močna podjetja, kar povzroča, da je svoboda piscev zelo relativna, da konča tam, kjer pričenja, namreč z interesi podjetja?.,.. 3. Ovire za svetovno občestvo Ne trdimo, da socialna žako-> Veliki trusti, silen znotraj razvitih dežel, vplivajo na manj razvite dežele bodisi neposredno bodisi posredno preko zunanje politike svojih vlad. V teh deželah najdejo naravne zaveznike v vrhunskem razredu v teh deželah, ki po svoje, zelo naravno — nenasilno, obvladajo narodno politično življenje. Bi bilo možno dokazati, da bi, nodaja deluje v bogatih državah, da nc ostaja na papirju. Ti zakoni res delujejo, loda so samo zakoni za olajšanje. Zamislimo si moža na višku življenje, ki ga odpusti -družba, pri kateri jc bil zaposlen, ker je avtomatizacija odpravila tretjino delavcev. Četudi mu država zajamči pokojnino, bo kljub temu očitno II. Ovire, ki jih moramo premagati na poti k svetovnemu občestvu 1. Ovire na osebnem področju, ki kvarijo korenine resnejših rešitev Da bi mogli usmeriti učinkovito silo na. pot k svetovnemu občestvu, moramo izvojevati pr- zelo nadarjenih značajev, polnih gorečnosti, ki so na vse načine hoteli živeti v skupini, ki pa de- vo zmago v sebi. Oseba, ki ne jansko nikdar ne zgrade obče- odpne zaponk sebičnosti, kdor ne pride ven iz sebe, kdor se vedno vrti samo okrob sebe in namesto da bi gledal, vidi samo sebe; namesto da bi poslušal, sliši samo sebe; namesto da bi ljubil, ljubi samo sebe — ne bo nikdar na kakršenkoli veljaven način prispeval k prvinskim občestvom, ki so. neizogibni pričet- dogaja na področju delavstva. V manj razvitih državah jih vlade z lahkoto obvladajo, kadarkoli se pojavi sum, da bi obsta- • , u -i . , ., ^ . Jala nevarnost, da bi padli v roje, duhovnikov ter laikov. Drugi, , . , , , . v ., fc ke agitatorjev in komunistov. V ril M k l 7nwn/ , JC, bll° t0 samo mi" ne bi prešla mladina v velikih i ?jenje 'finega kapitalista in množicah k nasilju in radikaliz- i da JC Usmcr,enast neo-kapitali- mu, če kristjani ne bodo imeli | Sta ,mnof drugačrTa' Vzorno je misliti, da so velika v služnostih se opaža tendenca, da se ustalijo, postanejo buržu-ji ter da sprejmejo za tiste, ki so nezaposleni, položaj skrbstva. Na dnu te drame je neprestano teženje pridobiti si več bogastva z manj dela in to z go- so si kapitalistični in socialistični imperiji podobni, v kolikor zadeva motive, ki jih stimulirajo in končne rezultate, ki jih dosegajo. Zasebne iniciative dejansko ni na nobeni strani. Kar pokrivajo na kapitalistični strani pod imenom zasebne iniciative ni v končni analizi nič več kot ista stara gospodarsko-finančna oligarhija. Na socialistični strani pa ostajajo trusti v rokah države. Pred vašimi očmi leže: Nerazviti svet, ki vključuje tri svetove (Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo), od katerih je vsaka svet svetov. poguma zagovarjati aplikacije I "a au vc'""1 gospodar-, Kapitalistični imperij, ki ga . krščanskega družbenega nauka.! stva demokratizirana in da jih ! predstavlja Severna Amerika, ga je treba samo kot besedo rea- j Nihče ne bo mogel zadržati rano- i kontrol,ral° 'tisoči lastniki del- j O drugem kapitalističnem im- lizma o človekovi naravi. Le izjave ne pomagajo; niti postaye temeljne reforme ne po- ki (poizkusna proizvodnja) bolj j magajo, če prevladuje sebičnost, zlasti še, če je to sebičnost privilegiranih, ki si lahko dovolijo, da ostanejo najbolj drzni dokumenti na papirju, ne da bi jih izvedli, in najbolj radikalni za- drznih podvzemov. Mar ne ve vsakdo, da je, žal, možno živeti celo življenje pod isto streho, ne da kedaj doživeli resnično družinsko občestvo? Kdo še ni doživel individualno j koni mrtva črka. 2. Ovire k narodnemu občestvu Kako se naj potem čudimo zaveda, da izriva veliko večino škandalu na narodnem področju prebivalstva svojih držav na rob tako v manj razvitih kot tudi v družbeno-gospodarskega ter po-razvitih deželah? j litično-kulturnega življenja. Vsa- V manj razvitih državah je j ka strukturna sprememba je nc-škandal kolonializem najslabše : mogoča. Ta privilegirani razred, vrste — domači kolonializem. ! ki se odkrito smatra za vernega, Neznatna peščica privilegiranih ; ploska Temeljnim pravicam člo-družin ohranja svoje bogastvo! veka, cerkvenim socialnim o- žic, ki žive v podčloveških razmerah, da ne bi končno odprle oči ter tudi, ko pride vrsta na-i nje", izbrala nasilje. Gorje kr-: ščanstvu, če se to primeri, če ne bodo slišani kristjani, ki jih imenujem ..kristjane 2. Vatikana", ali pa če jih bo ustavila hierarhija ali jih bodo zdrobili mogočni. Gorje krščanstvu, če bodo dobile množice, ko bodo odprle oči, vtis, da je bilo krščanstvo strahopetnež pred močnimi in se je zvezalo z mogoč-niki. nic iz srednjega in celo nižjega ! periju, ki ga predstavlja Evrop-srednjega stanu. Ne varajmo se: i ski skupni trg, zatrjujejo, da je na račun revščine milijonov lastnih sodržavljanov. Ker menijo, da so dobri kristjani in dobri gospodarji, si ta privilegirani razred v revnih deželah niti ne krožnicam ter zaključkom kot so bili sprejeti na zborovanju hierarhije Latinske Amerike v Medellinu, Kolumbiji. Ti privilegirani ljudje sprejemajo zako- dejansko so vidni znaki demokratizacije, delnice obstajajo, toda vodstvo velikih podjetij je trdno v rokah tistih, ki določajo večino ukrepov in ki žanjejo nezaslišane dobičke. In razen tega vidimo neizprosno bitko tehnologije, ki zadeva tudi socialistične države. že pod kontrolo severnoameriške tehnološke strukture. En socialistični imperij, ki je že oblikovan ter brez dvoma deluje, namreč sovjetska Rusija; drugi pa sc oblikuje — „rdeča" Kitajska. Nič ni bolj logičnega kot povezanost •' ~ med kapitalističnimi imperiji in med socialističnim Ob kakšnih slikah razmišljajo i - .. . ,. .. . , , vv . J„. I imperijem, ki ga predstavlja so- nase oci in bodo v naraščajoči! - tska Rus-ja . meri razmišljale? Pojav urbani-j v . . , . ... , „-., . ' Kaj naj predstavlja velikan z zacije se bo pospesil ter pnve-1 ,. ,. . . ' . _ ... ;,,.,..., , . , glinastimi nogami, to ie „tretii de! milijone novih prebivalcev \ .„ . . . , " . . Ovire k narodnemu občestvu v velika mestna središča. Teh- T * 7-* t&^mocmm pa niso monopol manj razvitih! nično tekmovanje bo vodilo do S,lam,l? D° ^ ^ ^ ne^pes- ni celo njegovi poskusi, da bi ga povečane avtomatizacije. Veliki j e t- e dežel. Mar ni res, da je del prebivalstva tudi v razvitih deželah, celo v najbogatejših, na nek način, odrinjen od deleža, ki mu pripada, je manj razvit ter prisiljen živeti na robu narodnega življenja? Vedno se bo našel kdo, ki bo zatrjeval, da ne moremo govoriti o manj razvitih družbe- trusti bodo postali močnejši in močnejši; pri tem bodo dovolj pametni, da bodo vključevali več področij ter se povezali tako, da bodo močnejši kot najmočnejši sistem. Jasno je, da ne bodo zanemarjali vojaških in političnih zvez.Enako bodo skušali vpli- bogate dežele vsaj slišale in to kljub trojnemu naporu treh zborovanj UNCTD-a o mednarodnih trgovinskih odnošajth. Razvite dežele ne rečejo, toda mislijo, da se je možno izogniti rasnemu vprašanju. Ni samo slučaj, da obstajajo belci in „ostali" —črnci, rumenci, rujavci. Zelo enostavno je verjeti, da so odgovorni za nizko stopnjo razvoja, za revščino in lakoto rasna inferiornost, lenoba ter korupcija, ki obvladujejo barvasti svet. Zelo enostavno je zanetiti ri-valiteto med nerazvitimi deželami, čeprav se razvite države nikakor ne boje vstaje barvastega sveta. Kaj neki bi zmogli lačni in bedni proti vsemogočnim gospodarjem atomske energije? Ce se razvite dežele zaženejo v kampanjo za omejevanje rojstev kot dokaz, da se čutijo vznemirjene ob strašilu demografske eksplozije, ne smemo misliti, da se je to zgodilo iz strahu, da bi iih zlomila vojna, ampak iz strahu, da bi morali nositi breme, ki bo postalo pretežko. Odkod more priti upanje, da bo človeštvo postalo ena družina? Plemenitosti zahteva, če kdo pričakuje, da se bodo močni in bogati sami od sebe odločili — z gesto velikodušnosti in dobre volje — da bodo odložili krivično in zlorabljajočo oblast in postavili temelj svetovnega občestva. Ali pa bo pot gverilska vojna, ki bo institucionalizirana po vseh revnih deželah in izzvana istočasno v celotnem „tretjem svetu"? Vietnam nudi dragocen nauk za manj razvite dežele. Ce priznamo odpor vietnamskega ljudstva, se pokaže resnica, da so žrtev spopada med kapitalističnimi in socialističnimi ambicijami. Oba tabora pa sta slepa in gluha za resnično hotenje pre, bivalcev Thick Nhat Hahna. Z ozirom na gverilsko vojno, se zdi, smo odkrili dvoje načel, j Niti Pentagon ne more zmagati, če gverilce podpira prebivalstvo; toda da zmorejo gverilci nasprotovati sili prvega razreda in jo obsoditi na priznanje, da je vojaška zmaga zanjo nemogoča, potrebujejo podporo druge vojaške sile prvega razreda. To pa pomeni, da je ljudstvo samo opustošeno. Njihova deže- i la je pritisnjena na tla. Zavedajo i se, da bodo končno samo zame- | njali en imperij z drugim. 4. Od kod more potem priti upanje? Mar bo dovolj zanesti se na mladine, zlasti študentov po uni-mobilizacijo moralnega pritiska verzah in na sredstva družbene- GORA JUŽNI "29. OKTOBRA" V AMERIKI Dne 9. januarja 1970 je IX. Slovensko-argentinska odprava na Patagonski celinski led 1969-70, organizirana v okviru Slovenskega planinskega društva v Argentini, osvojila s prvenstvenim vzponom ok. 2.600 m visoko, dotlej deviško goro in jo poimenovala DEVETINDVAJSETI OKTOBER (Cerro Veintinuevere de Octubre) v počastitev slovenskega narodno osvobodi t venega praznika, ko se naš narod spominja osvobojenja izpod germanske nadoblasti. V vrhunski navezi sta plezala inž. Jure Skvarča, ki je na vrhu razvil slovensko zastavo, in Mario Ser-rano. Gora leži vobmočju Južne-! ga Patagonskega leda, na zahodnem -bregu največjega ameriškega ledenika Upsala (60 km), na križišču južnega vzporednika c&. 49 stopinj 53' in poldnevnika 73 , stopinj 39'. Citateljem v pojasnilo in v: orientacijo dodajamo nekaj važnejših tehničnih podatkov o tem zanimivem, a malo znanem področju: Patagonski celinski led je po tvorbi in razsežju svojska in edinstvena ledeniška ostalina izza ledenega obdobja. Teče v dveh delih med argentinsko in čilen-sko Kordiljero v povprečni nadmorski višini 1.500 m. Prvi, Severni del, meri le 100 km v dolžino in ima 4.400 kv. km površine. Drugi, Južni predel, pa je 330 km dolg, 80 do 30 km širok | in meri v površini z obrobnimi ledeniki vred 13.500 kv. km. Iz tega ogromnega ledenega velelo-! ka se dvigajo ponekod krajše ali daljše gorske verige, kterih vrhovi ne presegajo 3.000 in nadmorske višine. Zaradi oddaljenosti (čez 2.000 km jugozahodno od Buenos Airesa), vsled pomanjkanja prometnih pogojenosti in skrajno nepovol jnih topografskih razmer so ta področja še vedno le malo raziskana. E-den odločilnih faktorjev je tudi izredno ostro podnebje: mnogo deževja ter skoro neprestani vetrovni viharji poleti ter nizke temperature in snežni meteži pozimi. Nekaj več dejavnosti so semkaj vnesli poleg redkih znanstvenikov predvsem ponajveč evropski priseljenci, ki jih zvablja na iug izredna naravna lepota pokrajine in edinstvena konfiguracija gora, po sili razmer pa o-pravlajo spotoma tudi raziskovalna dela. Zaradi planinsko tehničnih osobin (svojska kombinacija med ledenimi stenami in toplo skalo) so te gore zaslovele že v svetovnem planinskem svetu in pošiljajo semkaj že tudi Evropa, vsa Amerika m Japonska gorniške odprave s svojimi najboljšimi plezavci. Dobršen, delež gorniške in raziskovalne dejavnosti na Patagonskem ledu nosijo prav slovenski planinci, ki so imigrirali v Argentino po drugi svetovni vojni. Prvih pohodov na Kontinentalni led so se udeleževali že v prvem desetletju jio vselitvi v Argentino člani bariloške sekcije našega društva, in to na San Valentin na Severnem delu in na Paine na skrajnem jugu. Letošna odprava pa je že deveta, organizirana od bUenosaireške sekcije SPD na Južni Patagonski led. Vodita jih izmenoma društvena člana brata Peter in inž. Jure Skvarča, ki ju je šteti med najsposobnejše plezavce v Argentini. Pod njunim vodstvom so naše odprave doslej osvojile na področju Patagonskega ledu okrog dvajset gora in dosegle mnogo raziskovalnih dognanj. Dosežke sporočamo argentinskemu in či-lenskemu vojaškemu kartografskemu institutu ter mednarodnemu glaciološkemu institutu v j Rimu. Le-ti registrirajo in povza-mejo poimenovanja gora, ki do osvojitve niso imele nikakršnega imena ali so bile sploh neznane, kakor tudi druge znanstvene in topografske podatke. Tako nosijo na Patagonskem ledu npr. štiri gore imena po štirih tragično preminulih slovenskih fantih: Cerro Pangerc po Tončku Pan-gercu, Cerro Vivod po Božu Vi-vodu, Cerro Tomek po Tomažu Kralju in Cerro Boj po Robertu-Boju Petričku ml. Tem se letos pridružuje še Devetindvajseti oktober, ki bo po opravljenih formalnostih tudi prešel v no- Komisija za vprašanje vnovič poročenih ločencev Kardinal Konig namerava u-stanoviti posebno komisijo, ki bo preučevala možnost, da bi smeli ločeni katoličani, ki so se znova necerkveno poročili, zopet prejemati zakramente. Profesor Alexander Dordett, ki je član avstrijske teološke konference, je izjavil na radiu, da je bilo dosedanje stališče Cerkve v tem vprašanju gotovo prestrogo. Po njegovem mnenju ne gre za vprašanje veljavnega zakona. menklaturo zemljepisnih maji. Slovenski gorniki v Argentini beležijo, poleg omenjenega, mnogo vrednih dosežkov v ba-riloški Kordiljeri iz prvega desetletja po vselitvi, nedavna pa tudi v mendoški, kjer je med drugim dosegel Peter Skvarča i kot prvi Slovenec vrh najvišje ameriške gore Aconcagua (6.960 metrov). Planinsko tehnične podatke o dejavnosti slovenskih odprav objavljajo kot sprotne novice v časopisu Svobodna Slovenija, celotna poročila in dokumentacijo pa v Zborniku Svobodne Slovenije ter v Anuario Club Andino Bariloche; povzemajo jih pa tudi evropske in ameriške planin-: ske revije ter priložnostno tudi j National Geographic. marveč za vprašanje, ali so bili mnogi zakoni, ki veljajo za veljavne, resnično veljavni. Kot primer je navedel ženo, ki je bila prepričana, da je njen mož pošten, pa zve v zakonu, da jc zločinec, alkoholik, spolno okužen in podobno. Izsledki psihologije, psihiatrije in družboslovja tudi dokazujejo, da formalno ..svobodni" pristanki pri sklenitvi zakona mnogokrat niso resnično svobodni. Komisija bo skušala dobiti več jasnosti na treh področjih: nerazrešljivost zakona, razlogi za nulifikacijo zakona ter vprašanja pripustitve ločenih ter znova poročenih k zakramentom. —fš NOVA SLOVENSKA FILOZOFSKA KNJIGA Slovenski filozof Ludvik Bar-telj, učenec Franceta Vebra, je izdal že drugo knjigo v samozaložbi. Naslov najnovejšega dela je ČLOVEK — SVET — BOG. Knjigo razpošilja avtor sam in stane $ 4.00. Naslov: Ludvik Bartelj, Dole pri Litiji, Slovenija, Jugoslavija. Na razpolago je tudi še prva knjiga: „Zadnji temelj realnega izkustvenega sveta je Bog". Ljubljana, 1967. Cena S 4.00. ga obveščanja (tisk, radio, TV) j in na vodstvo v okviru različnih : ver, v okviru političnega sveta in iz sveta delavstva? Očitno je to vprašanje zelo krhke iluzije. V manj razvitih deželah je silno lahko zasidrati diktaturo in več kot prisiliti k j molku vse, ki si drznejo še tako previdno braniti pravico in zatrjevati resnico, čeprav si prizadevajo delovati samo z demokratičnimi metodami. Diktatorji potvarjajo predstavo ter s tem potvarjajo resnico in tako u-stvarjajo zmedo, postavljajo ločitve — med tem pa najboljši med mladimi obupavajo in se odločajo — na katerikoli način in s kakršnimikoli tveganjem <-h za nasilje in radikalizem. In v razvitih deželah samih? do kolike mere nimajo nosilci ekonomske moči na razpolago sredstva, neposredna ali posredna, vidna ali nevidna, da omejujejo univerze, kontrolirajo tisk, napravljajo Cerkve previdne, da praktično izničijo glasove, ki si prizadevajo uresničiti zahteve pravičnosti kot pogoj za svetovni mir? Sem na poti v Švico, da po-nesem poziv Svetovnemu zbom Cerkva (World Council of Chur-ches) ter Pontifikalni komisiji za pravičnost in mir, da začneta skupaj in povezano s podobnimi organi mnogih ver gibanje javnega mnenja na področju celega sveeta, da si prizadevata prikazati silo resnice, pravice in ljubezni v skrajnem naporu za preprečitev od nasilja vladanega sveta: zakrinkanega in anonimnega nasilja, ki drži milijone božjih sinov v razmerah, ki so manj kot človeške, tako v manj razvitih deželalh in tudi v manj razvitih skupinah v razvitih deželah; vojno nasilje, v katerih se soočujejo velike sile na račun uničevanja celotnega prebivalstva. Nasilje, ki razbija, je brez upen odgovor nasilju. III. Bog bo poplačat naše napore Če si bomo prizadevali pomesti s svetim strahom in ustvarjati resnično ozračje upanja; če si ne bomo prizanašali in uporabljali vse, kar najboljše v nas narekuje našemu umu in srcu; če bomo podvzeli nadčloveške napore, ki bodo presegali raso, jezike, politične stranke in vere, bo Bog dopolnil, česar naša slabost ne mogla opraviti. Krvave žrtve Gandhija, Kennedyjev, Martina Luthra Kinga, med mnogimi drugimi, ne bodo zaman. Kadar se nam zdi absurdno čakati, kadar se zdi smešno upati, se spomnimo, da sc je človek pojavil v misli in ljubezni Očeta v ustvarjalni evoluciji in da je bila njegova cena kri božjega Sina ter da je človek neprestano sprejemnik posvečujoče dejavnosti sv .Duha. • Catlierina de Hueck Doherty, ustanoviteljica laičnega aposto-lale Madonna House v Comber-mere (Ontario—s podružnicami v mnogih drugih krajih), je bila imenovana za prejemnico 12. mendarodne frančiškanske nagrade; -^fš. • 21. junija bo papež Pavel VI. razglasil za svetnih bl. Ni-kolo Traveliča, po rodu iz Šibe- ; nika, ki je bil 1. 1391 sežgan na grmadi. Slovesnosti se bodo udeležili tudi Slovenci iz domovine. —fš. • Po odstopu sarajevskega : nadškofa dr. Alaupoviča je postal nadškof Vrhbosne dr. Smil-jan Čekada. V vrhbosensko metropolitijo spadajo škofije v Sarajevu, Mostarju ter Banji Luki. —fš. • Prihodnji svetovni Mari-, janski kongres bo 1. 1971 v Zagrebu. Predsednik Marijanskih kongresov je belgijski primas kardinal Suenens. —fš. • AJew York Čonsumer Assembl jc počastila štiri žene, ki so se odlikovale v zaščiti potrošnikov. Počastitve pri slovesnem kosilu 7. marca so bile ; deležne: Virginia H. Knauer, ! asistentka predsednika Nixona za interese potrošnikov, Bess j Myerson Grant, komisionarka ; Nevv Yorka v oddelku za pot-1 rošnjo, Esther Peterson, ki je | bila asistentka pok. predsenika Kennedyja za interese potrošni-l kov, ter njena naslednica pri ! predsedniku Johnsonu, Bctty Furness.—fš. • Zadružna., zveza- Kanade je predložil 12. februarja spomenico glede revščine posebni komisiji kanadskega senata, ki študira vprašanje bede. • Dr. Janez E. Krek v perzijskem slovstvu. V perzijskem prevodu knjige Georgea Davido-viča o zadružništvu je omenjeno tudi delovanje dr. Janeza E. Kreka na Slovenskem. Njegovo ime je poleg v perzijski pisavi napisano pod črto tudi v latinici. —fš • V Zahodni Nemčiji so tovarnarji odgovorni za nesreče, ki jih povzročijo okvare mehaničnih in električnih hišnih aparatov. —fš. 1. APRIt 1970 "ItOVINIKA iUAVJP 1 m '£V/JE- Pr M ŽEPNI KOLEDAR 1970. Izdala 1969. Pričujoča razprava poroča ..Družina" v Ljubljani. Število o triletnem raziskovanju o pou- vsakoletnih koledarjev je letos čevanju na 60 let starih oseb, ki pomnožila Družina z izdajo zelo niso bile slepe več kot deset let. ličnega žepnega koledarčka. Pred Preiskavo je vodil od maja 1967 pravim koledarskim delom je 48 ■ slovenski družboslovec dr. Edi strani molitvenika z vsemi po- Gobec, ki je tudi urednik raz- trebnimi molitvami, vključno mašnimi, zakramenti, kratkim krščanskim naukom ter podatki o cerkveni organizaciji v Sloveniji. Pregledni mesečni koledarček je zašel v nasprotno težavo kot so nekateri svetni koledarji j v Sloveniji. Tem so komunisti ! očitali, da so objavili imena | svetnikov, temu žepnemu kole-j darčku pa bo verjetno kdo zameril, da so se morali nekateri •svetniki umakniti oznakam kot Ustanovitev OF, Dan borca. Dan vstaje, itd. Koledarček ima tudi ponovitev dni s prostorom za kratke beležke. Za vsak teden je pridejan kratek citat, mnogi iz zapuščine pok prof. dr. Franca Ks: Lukmana. Koristni podatki na koncu so boljši kot jih najde- prav Družbe za slepce v Clevelandu. Poleg omenjene razprave je dr. Gobec tudi avtor razprave LEARNING ABILITV IN BLIND CHILDRBN AND THE GBRIA-TRIC BLIND, ki je izšla 1. 1967. —dreš BOGOSLOVNI VESTNIK. Leto XXIX., št. 3-4. Ta obsežna številka (skoraj 300 strani) je izšla kot slavnostna številka BV ob zlatem jubileju teološke fakultete v Ljubljani 1919— 1969. Del Številke je posvečen slavju in zgodovinskim pregledom delovanja fakultete tako v okrilju vseučilišča kot tudi po ločitvi od njega ter vsebuje opis novega statuta, ki je bil sprejet na plenarni seji fakultetnega sveta, ki je tokrat zasedal v Ma- DARUJ V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE" nio v večini žepnih koledarčkov riboru, 1. avgusta 1969 ter čaka v Severni Ameriki. Na osmih j sedaj na končno potrditev rim-straneh so v barvi natiskani ske kongregacije za katoliški mednarodni avtomobilski pro-1 Pouk- Oddelek Razprav vsebuje meta znaki, ki jih začenjajo po- tokrat kar 15 sestavkov, kar časi uvajati tudi v Kanadi. Ko- dokazuje veliko dejavnost pro-ledarček krase tudi štiri lepe fesorskega zbora. Ker se po novi fotografije. —dreš. Giles Edvvard Gobetz — H. W. Drane — Eleanor L. Undervvood, HOME TEACHING OF THE GERIATRIC BLIND. Final res- opredelitvi Cerkve kot božjega ljudstva in pa zaradi večjeni-zobražertosti laikov manjša razlika med duhovniki in laiki, postaja tudi BV bogati čtivo ne samo za duhovnike, ampak tudi search report to the Administra- skoraj potreba za vsakega izob-tion on Aging of the U.S. Dept. raženega laika. Naroča se pri of H., E. & W. Cleveland: The upravi, Cankarjevo nabrežje 3|I, Cleveland Society for the Blind, Ljubljana dreš. Novi predsednik Kanadske etnične tiskovne federacije g. Leo Lezack (iz Winnipega) govori delegatom po izvolitvi. Guyana - zadružna republika 23. februarja 1970 se je južnoameriška dežela Guyana razglasila zadružno republiko. Ministrski predsednik Forbes Bumham je ob tej priliki izjavil: „Vlada si bo prizadevala, da bo postalo zadružno gibanje prevladujoči činitelj v gospodarskem razvoju naroda. Zadružništvo bo zavzelo svoj prostor v vsaki obliki človeške dejavnosti. Igralo bo odločujočo vlogo v poljedelskem razvoju. Postalo bo temeljna struktura za organizacijo narodnega življenja. Nobenega odseka gospodarstva ne bo, iz katerega bi bilo zadružništvo izključeno. Zadružništvo predstavlja in bo predstavljalo združitev človeških in finančnih sredstev malega človeka. Dalo mu bo možnost, da bo lastil in nadziral kot skupina stvari, ki jih ne bi mogel posedovati kot posameznik. V zadružni republiki bo postalo zadružno gibanje j sredstvo, preko katerega bo i- i mel delavec priložnost, da bo deležen gospodarske usode in rasti naroda in da ju bo kontroliral." Novo vodstvo čaka velika naloga, da na eni strani prepriča lastne državljane o važnosti polnega sodelovanja/ ter da se na drugi strani obrani pritiska kapitalističnih sil, ki si bodo gotovo močno prizadevale, da ta poizkus onemogočijo. —fš POSTANI AKTIVNI ČLAN "SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA"! Indijanci iz Nevv Osnaburgh v Ontario slave odprtje nove zdravstvene postaje (nursing station) v rezervaciji. Plesalce vodi Maria Kvvandibens, obdana z indijanskimi simboli. —Globe and Mail Photo. —C.Sc. Skavti iz Ontario, Springforda na konjbn,-ena izmed redkih skavtskih konjenic v Kanadi. Vadijo se po vzorcu R.C.M.P. za nastope na razstaviščih v jeseni. Photo: Globe and Mail. —C. Sc. • V Skočidolu pri Vrbskem jezeru je umrl starosta, koroške duhovščine upokojeni župnik Tomaž Ulbing. —fš. . "Continental Rhapsody" prinaša evropske ljudske melodije in pesmi vsako nedeljo preko CBC radijskih postaj. Ivan Romanoff, Ki ga vidimo z ženo Lesia Zubrack, vodi orkester in zbor. —C. Sc. — CBC photo. • Saskatoon Community Health Services so začeli graditi novo poslopje, v katerem bo prostora za 21 zdravnikov z vsemi pomožnimi služnostmi. • Po prehodni cenitvi kanadske vlade so tuje tvrdke v 1. 1968 prevzele kontrolo 159 kanadskih tvrdk. Kar je najbolj ironično pri tem prevzemanju kanadskih podjetij po tujem kapitalu je to, da je ta kapital v glavnem produkt dobičkov kanadskih podruž- • V ZDA imajo vse države z izjemo Ohio zakone, ki prepovedujejo oglašanje cen zdi-avil, ki jih je mogoče dobiti samo na zdravnikov predpis. Posledica je, da potrošniki nimajo možnosti primerjati cen. Primerjava dejanskih cen je pokazala, da računajo različne formacije za ista zdravila zelo različne cene. Razlike so bile zelo velike — vse do 1.200%. —fš • Sedem učenk neke šole v nic, torej denar, ki ga dejansko Yorkshire v starosti 13 in 14 let prispevajo Kanadčani, ne pa nov je proizvedlo čistilno sredstvo v kapital, ki bi prišel v državo. j šolskem laboratoriju, ki je boljše _fš kot katerokoli čistilno sredstvo • Zdravniške preiskave v An- na trgu. Njihove matere uporab- gliji so pokazale, da preprečuje Ijajo sedaj pralni prašek svojih uživanje čebule v prehrani tvor- hčerk. —fš bo fibrina v krvi kakor tudi strjevanja krvi. Več tovarn zdravil si prizadeva, da bi izoliralo snov, ki to povzroča in jo porabljalo za zdravila. —fš • Kanadski National Research Council je ugotovil po predhodnih študijah, da so znašali stroški zidave hiše s tremi spalnicami: delo na stavbišču 13.8%, material 43.1%, najemnina strojev 1.1% ter 41.2% zemljišče, • Ontarijska Human Rights Coininission je razposlala vsem delodajalcem posebna navodila, v kterih razlaga določila ontarij-skega zakona, ki je bil sprejet 1. 1966 in dopolnjen 1. 1968, po katerem se kaznuje vsaka diskriminacija pri zaposljevanju oseb starih med 40 in 65 let na podlagi njihove starosti. —fš • V Sloveniji je bilo 1. 1969 8.566 prometnih nesreč. 508 oseb splošni stroški, finančni stroški je podleglo poškodbam, nada- in dobiček. —fš • Neka italijanska vinarna je prodajalla 13 let vino, ki ga je pripravila iz banan, datljev, sladkorja in kemikalijami za okus, ne da bi kdo mogel odkriti razliko v okusu. —fš ljnjih 9.099 pa je bilo ranjenih. • V Ljubljano so se srečno vrnili vsi člani slovenske himalajske odprave. Povzpeli so se na 55 vrhov v višini med 5000 in skoraj 8.00 metri. Na devetnaj-| stili vrhovih so bili prvi. • Profesor biologije vseučilišča California (Santa Barbara) Garrett Hardin je izjavil, da se bliža prebivalstvo ZDA stanju, ko bo vzdrževalo svoje številčno stanje v glavnem na isti višini. Razlog za to je po njegovem prepričanje, da se prebivalci ZDA niso voljni odreči sedanjemu visokem življenjskemu stan-: ra 1970.—,f§ dardu. Raje bodo omejili število i rojstev .Možno je, da bo za krajšo dobo število smrti celo pre-; segalo število rojstev. —fš • Domišljavost je draga. Tri sestavine neke vrste črtala za ustnice stane 4 do 6 centov j vključno zavoj. Neki trgovec za | lepotila je priznal: „To črtalo bi I mogli prodajati za 15 centov. Sa-; mo malo žensk bi ga kupovalo j pri tako nizki ceni; nekaj več bi ga kupovalo pri ceni enega dolarja; več bi jih bilo pripravljeno kupiti ga za $ 1.50 in nekatere bi plačala zanj celo $ 3.00.1 Tako zadovoljujemo psihične po- i trebe žensk." —fš • Hrvati so lani proslavili 400 letnico izdaje prvega hrvatskega j romana. Napisal ga je Petar Zoranič. Roman "Planine" so natisnili 1. 1569 v Benetkah. • Slovenska mladinska pisateljica Ela Peroci je doživela lani 9 prevodov svojih del v tuje jezike. • Zagrebška zoloiba Stvarnost je dosegla lani izreden knjižni uspeh z izdajo sv. pisma. Po tem uspehu je izdala sedaj še Koran, ki obsega arabsko besedilo ter prevod. Knjiga, ki obsega 900 strani, ima tudi obširen uvod, več komentarjev in razlag ter -slovarček arabskih besed. • The Canadian Droadcasting League namerava povečati svoje delovanje v zaščito potrošnikov radija in televizije s tem, da bo najel plačano osebje. V to namen bo začela zbirko, ki bo omogočila financiranje tega načrta. —fš • Investirala v človečanstvo bo geslo mednarodnega tedna ki pridejo od sorodnikov kreditnih zvez od 11—17. oktob- i • Leta 1969 je bankrotiralo v Kanadi 1861 podjetij s $145.7 milijoni dolgov v primeri s 1697 podjetji v 1. 1968 s skupnimi dolgovi v znesku $130 milijonov. —fš. . • Katoliška časopisna agencija v ZDA NC je pred kratkim vključila v svoja poročila zgodbo o preč. Juriju Trunku, ki bo slavil letos 1. septembra stoletnico rojstva. Novico je verjetno objavilo mnogo katoliških tednikov. The Casket v Antigonishu je objavil veliko sliko preč. g. Trun/ka na pivi strani 27. februarja s člakom pod naslovom "This is my heaven" (To so moja nebesa), kar se nanaša na njegovo sobo v župnišču v San 'Franciscu. Poročilo pravilno omenja, da je Slovenec. O njegovi bivši cerkvi v Leadvilleu pravi, da je slovenski narodni spomenik, ker jo je Trunk sam pos- i likal in predstavljajo njegove I slike dober primer primitivne umetnosti. — fš • 8. oktobra 1969 je izročil posebni odposlanec organizacije "Amnesty international" (Anglija) Organizaciji zedinjendh narodov v Nevv Yorku pismo treh ukrajinskih političnih kaznjencev, v katerih obdolžujejo komunistične organe, da jih hočejo streti s kemičnimi sredstvi, ker jih moralno ne morejo. V taboriščih za politične kaznjence, ki se bore za pravice Ukrajinskega jezika in kulture v Sovjetski sveži, so večkrat ugotovili strup. Tiste, ki so protestirali proti dodajanju strupa, so zaprli v ce-Kce-samice, ki imajo na oknih mlečno steklo in v katerih električna luč nikdar ne ugasne. Strup so opazili tudi v paketih, Predsednik OZN je potrdil prejem ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO ZA 1970. LETO! OD VSAKEGA NAROČNIKA ZAVISI REDNO IZHAJANJE LISTA! NE ODLAŠAJ! ŠE DANES NAKAŽI NAROČNINO - IN OGLAŠUJ REDNO V "SLOVENSKI DRŽAVI" PRVA VISOKOŠOLSKA USTANOVA V MARIBORU I pisem. Ob pričetku tega šolskega leta je bila y Mariboru svečano odprta nova Visoka ekonomsko komercialna šola — prva visokošolska ustanova v severovzhodni Sloveniji. Ustanovitev te ustanove so zahtevale predvsem potrebe gospodarstva, kajti Slovenija' zaostaja pri izobrazbi ekonomistov zlasti spii-čo uresničevanja dolgoročnega razvoja slovenskega gospodarstva. Gospodarskih strokovnjakov manjka zlasti na manj razvitih področjih Slovenije. Doslej je dala Višja ekonomska komercialna šola, ki je slavila desetletnico svoje ustanovitve, slovenskemu gospodarstvu več kot 1300 ekonomistov prve stopnje. Gospodarstvo je te diplomante dobesedno razgrabilo in 'tako dokazalo, kako nujno jih potrebuje, kar spet dokazuje, kako skromno in neustrezno so zasedena strokovna delovna mesta. Prav na območju severovzhodne Slovenije je neustrezno zasede- nih nad 46 odstotkov delovnih mest, ki zahtevajo višjo in visoko izobrazbo. Izmed vičjili šol se je največ maturantov odločilo za študij na višji ekonomsko komercialni šoli, kamor se je vpisalo 813 rednih in izrednih slušateljev. Nato sledijo Visoka tehnčna šola (339 rednih in 480 izrednih) — skupaj 819, nato višja pravna šola z 259 novinci in višja agronomska šola. Edino pedagoška akademija je vpisala nekoliko manj študentov kot v prejšnjem letu. Kljub vsemu pa je izobrazbena struktura v SR Sloveniji še vedno izredno nizka — med republikami v Jugoslaviji ima Slovenija najmanjši delež ljudi z višjo in visoko izobrazbo in najmanjše število študentov na tisoč prebivalcov. Vendar, sodeč po obetanih perspektivah se takšno stanje tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenilo. Čas javorjevega soka v kanadskih gozdovih. Kanadska posebnost leta. Zbirajo ga v Laurentian dolini ter v "Mari-times". Prav tako ga nabirajo tudi v pokrajinah "Nove Anglije (USA)", vendar si ga kanadčuni las te kot svojo posebnost, ker trde, da so ga začeli nabirati Indijanci v okolici St. Mary's Reke blizu Sault Ste. Marie, Ontario. — C. Sc. — Globe and Mai IPhoto __.