Poštnina plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJA.A, 1. OKtOIRA 1927 STEV. 39 VtABOČNlNA ZA JVOOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN l«r CELOLETNO-DIN* 60/Z A INOZEMSTVO 1E DODATI roJtNino/oglajipo CENIKV/ POSAMEZNA }TEVILKA PO DIN• I SO POŠT. ČEK. RA(. 15.188 4 A /A\ VREDNliTVOINVP DAVA VVClTEUUKI-TIJKAHNl/ ROKOPIJI SE NE VRAČAJO/ANONlMNl-DO-. 'Pljl-SE-NB-PRIOBCV-k lElO/POtTNlNA-PLAr XANAV-GOTOVINI TELETOM STEV. «06. KONGRES VSEH ORJUN se vrši nepreklicno 9. okt. v prostorih hotela ,RoyaI‘, Iliča, Zagreb. Razvitje prapora Orjune Gaberje. Kadar mi zapojemo svoj spev se v bajonetih mesta razblešče, v nebo grmi njegov srdit odmev, v foteljih starci plešasti medle. (Albreht I.) Zopet se bodo zgrnile trume Or-junašev, da po enem letu prisežejo ob pobedonosnih praporih Orjune neomajno zvestobo Jugoslovenstvu in Ideji, za katero so prelili najboljši med njimi svojo kri. Segli si bodo v roke stari borci in veterani, ki so ponosno prebili vse napade in vihre skozi katere je šla Orjuna do sedaj, ko stoji njena ideja navzlic vsem naporom združenih reakcionarjev in plemenskih separatistov tik pred zmago. Ugotovili bodo lahko, da smo vso to dobo neustrašno stali na braniku Ideje in ostali zvesti prisegam Orjune, ki je nastopila pred šestimi leti kot produkt narodne in državne potrebe. Kot stari borci bodo sklepali obračun za dosedanje uspehe in neuspehe organizacije ter pripravili nov načrt za bodoče borbe in delo, ki nas čaka v najbližji bodočnosti. Kak bodi ta načrt in taktika, ki jo bodo zavzele slovenske Orjune dogovorno s, svojimi posestrinami za bodočnost, še ni moči na tem mestu ugotoviti. Gotovo pa je, da bo slonel na načelih okupljanja vseh jugoslovenskih vrst, aktiviz'iranjem v Orjuni akumuliranih sil in pojača-njem individualnih akcij. Zategadelj n'i razvitje prapora Orjune Oaberje, ki je bil stkan po žuljavih rokah naših ponižanih in razžaljenih proletarskih bratov, samo orjunaško slavje in manifestacija ideje, nego zbor borcev po prvi fazi borbe in revija preostalih čet za nove podvige in borbe v znamenju velike devize: Vse za Nacijo! Italijanske bombe v Makedoniji. Iz krvave zemlje kraljeviča Marka prihajajo zopet vesti, da je oživela akcija prosluiih banditskih tolp Makedonskega komlteta, ki si je nadel plačan po Rimu nalogo vznemirjati južni del Jugoslavije. Dan za dnevom prihajajo vesti o novih bombnih atentatih, eksplozijah peklenskih mašin. borbah žandarme-rije s komiti in rednih upadih trojk. Jugosloveni vemo, kje tiči pravi vzrok tem napadom in da se skriva za ilegalno akcijo Protogerovih mamelukov železna pest z Monte Ci-toria. Bombe in peklenski stroji, ki pokajo te dni po Makedoniji, so italijanskega izvora, kakor po komitih ostavljene karabinke in municije. Duceju so postali bolgarsko-jugo-slovenski razgovori za zbližanje preopasni in je ukazal svojim slepim slugom Protogerovu in Ivanu Mihaj-lovu, da razbijejo le te na vsak način in za vsako ceno. Po vesteh iz Beograda pa je Cavourjev naslednik v palači Chigi to pot pogrešno računil in bo še dolgo čakal na to, da bi Jugosloveni ponovili usode-polno napako, ki so jo storili napratn pokojnemu Stanku Stambulinjske-mu. Prask italijanskih bomb v Djev-djeliji in Kočanih ne bo preseka! vezi, ki so bile v zadnjem času s tolikim trudom povezane med dvema bratoma, ki sta prelivala dolga de- setletja v bratomorni borbi kri v dobro tretjega. Benitijeve kadilnice, kot »Tribuna« in »Popolo di Italia« lahko obetajo Evropi nov spopad na Balkanu med Bolgarijo in Jugoslavijo'. Čakale pa bodo dolgo, da bodo njih besede postale meso in da bi se dala premotiti evropska javnost kar na lepem tako, kakor se je z grrnade-njem jugoslovenskih čet ob albanski granici. Italijo boli bližajoče se dejstvo, da ne bo imela v vrstah maščevalcev požiga Narodnega doma in najsramotnejšega tlačenja pol milijona Jugoslovenov, samo borce s Kumanovega, Kajmakčala-na, Sv. Gabriela, Plav in Kalvarije, nego tudi junake izpod Lozengrada, Odrina in Kirkilisa. Boli jo pa tudi bližajoča se konferenca narodnih manjšin v Sofiji, kjer 'bo stigmatizirana kot najreakcionarnejša zemlja in prva med tlačitelji narodnih manjšin. Hoteča prikriti svojo sramoto, najema tuje atentatorje ter jih pošilja v po miru tako hrepenečo Južno Srbijo, da bi le tam ubijali ter ustvarjali videz, da je Jugoslavija leglo večnih nemirov na Balkanu in da mera priti le ona pred mednarodni sod v Ženevi. Toda kakor so ti črni naklepi polni jezuitsko machi-avelistične zvitosti, tako pa se bodo razblinili v so’nčni prah ob enodtiš-nem odporu vseh zavednih Jugoslo- listek. JANEZ TRPIN: POŽAR!... Skozi noč drvi, zlokobno pesem železa Pojoči stotonski brzovlak. V krvavem snopu v temo bruhajočih iskeir, gori nebo; in iz dalje čujem obupen plač odmeva platzvona. Preko neba žari škrlatni oblak. Iz terne čujem krike nedolžnih otrok in majk doječih pridušeno ječanje1. Od Šenpetra do Ravbarkomande nebo v škrlatnem plašču rudi, a sosed miličnik kraj mene smeje govori: »Deo gratias!« »Saj le v slovenskih Selcah, gnezdu psov puntarskih gori!« BORIS REŽEK: STOTISOČ... Stotisoč. In nas je poldrugi milijon. O bratje grozota — resnica! venov v Makedoniji, ki žele samo miru in prilike za pozitivno udej-svovanje po sto in sto letih krvavih borb. Benitu Imperatoru pa resno svetujemo. da prestane s svojim brskanjem po balkanski žerjavici, kjer si je opekel še kdo drugi vse drugačno pest. kakor pa je njegova po kolin-ski vodi in pudru dišeča plemenita ročica. Kdor po Balkanu z bombami in peklenskimi stroji šari, ta je bil še vsak i z njimi okoli pemešen! In da bi bil ravno Benito s svojimi črnosrajčniškimi trabanti izjema, pa tudi ni verjetno. Ako že mora biti Ženeva opozorjena na balkanski potresni epicenter po pokanju bomb in peklenskih strojev, zakaj pa bi potem tega koncerta ne priredili ,kje bližje prestolice ob Genevskem jezeru, od kjer bo moči še vse lepše čuti, kako se bunljo mase, ki jim hočejo močnejši s silo oropati jezik in kulturo! O, veliki Cezare. osreči svet in migni samo s prstom, gladiatorji čakajo in lunte na bombah že gore! A. V. Dopisi. »Vi možete menjati program de- mokratije, ako se za to ukaže po- treba, ali uvek morate iči napred i u levo: Jer ja imam jedno uverenje, mladi prijatelji, da su mladi desničarji stari reakcionarci. Idite s narodom i državom preko naroda pa čete se odužiti svo$oj neokaljanoj mladičskoj savesti. Ne idite za starima. jer oni radu poklecnu ma da ima staraca, a ja nišam jedini koji sam ovde star Pa mogu to da ka- žem koji su časno izvršili svoju islogu. Ali po pravjlu ne glodajte mnogo natrag, idite dalje od nas starih, idite napred uvek napred u levo!« Ljuba Davldovič. V Vrtojbi so našli na nekem zidu napisano: V. J. in M. I. Miličniki so si to v svoji brihtnosti razlagali to kot »Viva Jugoslavija« in »M ... (znana italijanska beseda) Italiji«. V svoji sveti ogorčenosti so ti miličniki kar na slepo aretirali pet domačih fantov, češ, da so oni to storili. Kljub temu, da so fanti docela nedolžni, so jih pridržali v zaporu in ni izključeno, da ostanejo še tam in da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem za dejanje, ki sploh ni kaznjivo in ki ga oni sploh niso zakrivili. Nova Sušica. Pred dvema nedeljama se je imel tu vršiti občni zbor mlekarne. Toda glej! Karabinjerji iz Postojne so prepovedali občni zbor, češ, da mora Zadruga najprej vprašati za- dovoljenje. Ko se je Mlekarska zadruga potom Zadružne zveze v Trstu pritožila na pristojnem mestu v Trstu, je ta izdala potrebna navodila varnostnim organom v Postojni. Občni zbor je bil napovedan za preteklo nedeljo. Toda že v soboto pred občnim zborom se je v družbi več miličnikov pripeljal v vas italijanski potovalni učitelj Tence in šel od stanovanja do stanovanja ter tako zbral člane načelništva in jim naznanil, da je načelništvo razpuščeno in da je 011 imenovan za komisarja. Pobral je seveda takoj ves denar, ki ga je imela mlekarna na razpolago. Drugi dan pa se je imel vršiti občni zbor v prisotnosti kar treh karabinjerjev in treh miličnikov. V gozdu pa je bilo skritih kakih 20 miličnikov, oboroženih do zob. da bi nastopili, če bi izbruhnil pričakovani punt. Občni zbor pa je potekel kakor običajno v najlepšem redu, tako da so se celo prisotni fašisti, med njimi po-deštat Premru, silno zgražali nad takim početjem oblasti. V torek pa urrrr«Hr-;i—,j c ;t Stotisoč jarmov; — nad njimi na tronu krvavih lobanj, vihti bič Pravica — , stekla volkulja, ki hrani s človeškim se mesom. Stotisoč. In nas je poldrugi milijon, kaj čakamo? Kaj kričimo, o krvi k nebesom! Izderi junak meč, kralja Matjaža, udari... Stotisoč bratov, naša mrtva je straža. Iz dnevnika Koste Pečanca. Napad na Prokuplje. O napadu na Prokuplje pripoveduje Kosta Pcčanac še sledeče: »Sedemnajstega februarja irano v zori sem se napotil s svojim štabom k Prokuplju. Ko sem prispel do Be-Hnja sem čul od Prokuplja sem pokanje strojnic in pušk. Akoravno Sem odredil, da naj se mesto samo oblega, so selske čete pričele borbo v mestu samem. Ko sem prišel do> mesta sem videl precej, da je bila prava narodna revolucija. Starci, žene in deca, da celo slabotni invalidi, vse je s pu- je uradni list objavil omenjeni odlok. Kočevje. Odkar so vstopili tukajšnji Nemci pod belo-žolto zastavo SLS, so zopet pozabili, da so v Jugoslaviji, kar nam priča dogodek, ki se je zgodil pred par tedni. Žena g. brivca P. je javno na ulici napadla in oklofutala nedolžno slovensko dekletce, ker je govorila v slovenskem jeziku in' jo povrhu nahrulila: »Hier in Gotschee spricht man nur Deutsčh und nicht Win-disch.« — Gorje, da bi storil kaj takega Slovenec. — Sicer se je zadeva poravnala na ta način, da je gospa plačala 100 Din za Jadransko stražo, toda naj si zapomni, da ni pozabljeno. Inserirajte v „ ORJUNI!" mmsMi« vsled avojib dobrin splošno priljubljena CIKORIJA- Kronika. Padajo po nas od vseh strani, ne da bi pri tem izbirali sredstva ter govore o krizi Jugoslovenstva. Mi pa konstatiratuo, da ne obstoji kriza Jugoslovenska, nego kriza razuma in živcev naših nasprotnikov. Kajti ni moči sovražiti to, kar umira. Bes sovražnikov ima izvor v spoznanju, da prihaja naš čas. Orjunaši se borbe ne plašimo. Proti nam stoje izmozgane!, borci kandelaberskih idej. Mestna Orjuna Gaberje pri Celju razvije dne 2. X. 1927 svoj PRAPOR. SPORED: Dne 1. X. 1927: Ob 8. uri zvečer bakljada na čast kumici dr. Dečkovi. Dne 2. X. 1927: 1. Sprejem pri vseh vlakih. 2. Ob 10. uri zbor na dvorišču Narodnega doma v Celju. 3. Skupen odhod na slavnostni prostor. 4. Ob 11. uri razvitje prapora na slavnostnem prostoru v Sokolskem domu v Gaberju. 5. Ob 3. popoldne udeležba na sokolski prireditvL 6. Ob 8. uri zvečer veselica v Narodnem domu v Celju z bogatim sporedom. Odbor. MB škami, noži in sekirami napolnilo prokupačko ulico. Bolgarski vejniki in uradniki so se skrili v zgradbo okrožnega načelstva in se od tam branili. Prijezdil sem v mesto v spremstvu vojvode Vojinoviča in tridesetih konjenikov. Narod nas je sprejel neobičajno navdušeno. Ko smo prijezdili v notranjost mesta, so nas ljudje opozorili, naj se umaknemo, ker Bolgari streljajo iz okrožnega načelstva in bi mogli koga od nas zadeti. Odbil sem ta predlog. Bilo mi je silno težko, ker so se stvari razvijale tako, kot nisem želel. Vedel sem, da bo prebivalstvo tega okraja moralo strahovito poplačati ta svoj prerani upor. Čutil sem na duši veliko težo in sem v tem trenutku želel poginiti. Z dvema konjenikoma sem krenil proti načelstvu, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Med tem. ko se je po ulicah razlegalo navdušeno klicanje meni in mojim četnikom, je neprijatelj pod vtisom tega narodnega navdušenja prestal s streljanjem. V načelstvu je bilo zbranih okrog tristo bolgarskih vojnikov z oficirji in vsi so se zbrali pri oknih, da me vidijo. Šele ko sem se oddaljil, so ponovno pričeli streljati. Prišel sem na periferijo mesta, od koder vodi cesta v Niš. Prihajale so še čete iz srezov dobričkega in žitkovačkega. Izdal sem povelje, da naj dve četi udarita v smeri proti-Ribarski Banji in naj pri stanici Gre-jač napadeta železniško progo. Druge čete sem poslal k Mramoru. Nastanil sem se nato v neki hiši in poizkusil čmipreje ustanoviti komando mesta, občinski odbor in preki sod. Bolgari se niso hoteli podati in sem jim radi tega poslal kot parlamentarca bolgarskega komandanta, zarobljenega v Kuršumliji. Odgovorili so, da ne bodo več streljali, a da mi bodo dali odgovor v teku štiriindvajsetih ur. V ostalem so se nadejali pomoči iz Niša in se v tem niso prevarili. Posetil sem bolnico, katero j,e ustanovil dr. Jovan Djokič, okrožni fizik. Slednjič sem odredil, da se z zarobljenimi postopa kar najboljše. Borbe okrog Mramora. Osemnajstega februarja sem dobil poročilo, da iz Niša prodira proti Prokuplju polk neprijateljske voj- ske, pešadije, konjenice in artilerije. Takoj sem odredil, da naj vse čete, ki se nahajajo v mestu Prokuplju. odidejo v brzem maršu k Mramoru. Tja sem odšel tudi sam s tridesetimi konjeniki. Ko sem se vznel na Debelo brdo, sem se takoj znašel med bolgarskimi vojniki. To me je iznenadilo, vendar pa so bili radi našega pojava i Bolgari toliko razburjeni, da so se pričeli umikati. Okoristil sem se z njihovim umikom, razvil kakih sto četnikov v strelce in se pognal za njimi. Pridružili so se mi še četniki iz bližnjh vasi,, tako da sem z njihovo po močjo obšel neprijateljsko desno krilo in izvršil napad za hirbtom, Neprijatelj je vrgel na desno krilo eno četo, ki je bila takoj razbita in zavrnjena. Del mojih konjenikov pod vodstvom Bratimira Milačiča se je oddaljil in pri Aleksandrova došei in zarobil bolgarsko komoro. Premagani neprijatelj se je pričel umikati k Nišu. Z enim oddelkom mu presekam pot in zasedem položaje na Mramorskem Visu. Neprijateljski topovi in strojnice so začele obsipati moje položaje tako, da sem jih moral zapustiti in Stran 2. »O R J U N A« Stev. 39. je najmoteniejie ■rejeni ter lzvrSuje vsi tiskarnlška dela od oijpripr#-ttejiega d« nfjmodernejiegi. • Tiska šolske, mlad nskt, kpos ovne ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska — Breiore y malih in tndl največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Okrona oprema ilostrir. hatalopov, tein ii reklam. listov. Lastna tvomlca iških zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje S