242 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 Avtorske pravice (c) 2022 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Alternativna prehrana: pregled literature Alternative nutrition: literature review Lučka Šetinc Izvleček V zadnjih letih narašča prevalenca načinov prehranjevanja, pri katerih oseba iz svoje prehrane izključuje določena hra- nila; najpogosteje gre za oblike vegetarijanstva in veganstva, ki v različni meri omejujejo uživanje mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Izključujoči načini prehranjevanja ob neupoštevanju navodil o potrebnih prehranskih dopolnilih lahko pri- vedejo do zaostajanja v rasti in razvoju in do nepopravljivih telesnih okvar, zato zdravstvena stroka v Sloveniji takšne načine prehranjevanja odsvetuje zlasti pri nosečnicah, novorojenčkih in dojenčkih. Nekatere pogosto citirane raziskave in smernice navajajo, da so alternativni načini prehranjevanja ustrezni v vseh obdobjih življenjskega cikla, kar je ver- jetno prispevalo k popularizaciji tovrstnih načinov prehranjevanja tudi pri nas. Presečne raziskave pri vegetarijancih ugotavljajo nižjo incidenco ishemične bolezni srca in rakavih bolezni ter ugodnejšo sestavo črevesnega mikrobioma, vendar so našteti učinki lahko posledica zdravega življenjskega sloga in nižje telesne mase pri vegetarijancih in veganih, ne pa neposredno izključevanja mesa iz prehrane. Po drugi strani lahko vsi omejevalni načini prehranjevanja privedejo do pomanjkanja hranil, zlasti vitamina B12, železa, kalcija, pa tudi beljakovin, maščobnih kislin ω-3, cinka in vitamina D. Pomanjkanje makro- in mikrohranil je nevarno predvsem v zgodnjih obdobjih življenjskega cikla, saj lahko povzroči hud zaostanek v rasti in razvoju, v najhujših primerih pa celo smrt. Zdravstveni zapleti pri odraslih vključujejo osteopenijo in osteoporozo, anemijo, kognitivni upad in »paradoksno« povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni. Tveganje za neu- strezno prehranjenost ob vegetarijanski ali veganski prehrani je večje pri športnikih, starostnikih in kroničnih bolnikih. Pravilno vodena vegetarijanska in veganska prehrana je ob strokovno načtovani in nadzorovani prehranski strategiji lah- ko ustrezna za zdrave odrasle ljudi. V skladu z znanimi podatki o hranilih, potrebnih za normalno rast in razvoj, in zaradi hudih posledic ob morebitnem pomanjkanju teh hranil slovenska pediatrična stroka odsvetuje izključujoče načine pre- hranjevanja pri nosečnicah, doječih materah, novorojenčkih, dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Ob vegetarijanskem ali veganskem načinu prehranjevanja v teh obdobjih je priporočljivo spremljanje kliničnega dietetika, izbranega pediatra ali osebnega zdravnika. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Lučka Šetinc, e: lucka.setinc@gmail.com Ključne besede: prehrana; vegetarijanstvo; veganstvo; podhranjenost; rast in razvoj Key words: diet; vegetarian; vegan; malnutrition; growth and development Prispelo / Received: 8. 10. 2019 | Sprejeto / Accepted: 24. 7. 2021 Citirajte kot/Cite as: Šetinc L. Alternativna prehrana: pregled literature. Zdrav Vestn. 2022;91(5–6):242–54. DOI: https://doi.org/10.6016/ ZdravVestn.2994 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.2994 doi 8.10.2019 date-received 24.6.2021 date-accepted Nutrition Prehrana discipline Professional article Strokovni članek article-type Alternative nutrition: literature review Alternativna prehrana: pregled literature article-title Alternative nutrition Alternativna prehrana alt-title diet, vegetarian, vegan, malnutrition, growth and development prehrana, vegetarijanstvo, veganstvo, podhran- jenost, rast in razvoj kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2022 91 5 6 242 254 name surname aff email Lučka Šetinc 1 lucka.setinc@gmail.com name surname aff eng slo aff-id University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 1 243 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana 1 Uvod 1.1 Vrste in prevalenca vegetarijanstva Vegetarijanstvo označuje načine prehranjevanja, pri katerih oseba iz svoje prehrane v različni meri izključu- je živila živalskega izvora (1-6). Med manj omejujočimi načini vegetarijanskega prehranjevanja sta pesko-vege- tarijanstvo, ki dovoljuje uživanje mleka, mlečnih izdel- kov, jajc, rib in morskih sadežev (ne pa rdečega mesa ali perutnine), ter lakto-ovo-vegetarijanstvo, ki dovoljuje uživanje mleka, mlečnih izdelkov in jajc (ne pa mesa katere koli vrste) (2). Vegani ne uživajo nobenih izdel- kov živalskega izvora (1-6). Ocena prevalence vegeta- rijanstva je po različnih podatkih od 1–10 %. V Evropi ter ZDA v zadnjih 3 desetletjih narašča (1-6). K porastu prevalence vegetarijanstva verjetno prispeva tudi vse večje število raziskav in poročil, ki vegetarijansko in ve- gansko prehrano označujejo kot varno in ustrezno ne glede na starost (3,4,7-11). 1.2 Vpliv vegetarijanske prehrane na zdravje Leta 2005 so Campbell in sod. objavili zdaj znano »Kitajsko študijo«, v kateri so zaključili, da rastlinska prehrana zmanjšuje pojavnost srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka (9). Nekateri od naštetih učinkov rastlinske prehrane so bili kasneje potrjeni v mnogih raziskavah (12-20); po drugi stra- ni je možno podoben vpliv na zdravje doseči z večjim Abstract The recent years have seen an increase in alternative nutrition practices in which certain nutrients are excluded from a person’s diet; most commonly observed are variations of vegetarianism and veganism which limit to varying extents the inclusion of meat, eggs, and dairy products in the diet. Such diets without the addition of necessary food supple- ments can lead to growth retardation, developmental delay, and irreversible physical damage; health professionals in Slovenia, therefore, advise against such diets especially in pregnant women, newborns, and infants. Certain published and regularly cited research works, e.g. the statement on vegetarianism by the American Dietetic Association published in 2009, support to a certain extent the use of alternative nutrition practices even in earlier stages of the life cycle and could have contributed to the increase of such practices in Slovenia. This article aims to identify the effects of alternative nutrition practices on health and development in all stages of life cycle and to provide advice for preventing nutrient de- ficiencies when such practices are used. We included the most cited and clinically relevant articles published on the top- ic of vegetarianism and veganism and listed the dietary guidelines supported by the Slovenian Paediatric Society and the Slovenian Ministry of Health. Alternative nutrition practices can lead to nutrient deficiencies, especially deficiency of vitamin B12, iron, and calcium. Other nutrients that require medical attention in people following such practices are proteins, ω-3 fatty acids, zinc, and vitamin D. Vegetarian and vegan diets can lead to nutrient deficiencies especially in pregnant and lactating women, newborns, infants, and children. In line with the proven effects of vegetarian and vegan diets on health and development, the Slovenian Paediatric Society advises against the use of such diets in pregnant and lactating women, newborns, infants, children, and adolescents. Alternative nutrition practices in these stages of the life cycle require supervision and monitoring by a clinical dietitian, a paediatrician, or a family physician. vnosom hrane rastlinskega in z manjšim vnosom hrane živalskega izvora, ne pa nujno s popolno izključitvijo mesa in živalskih izdelkov (8,21-23). Poleg tega so ve- getarijanski načini prehranjevanja povezani z bolj zdra- vim življenjskim slogom nasploh; možno je, da se po- zitivni učinki na zdravje izrazijo posredno zaradi nižje telesne mase ter manjšega vnosa hitre hrane in alko- hola pri vegetarijancih in veganih, ne pa neposredno zaradi izključitve mesa in živalskih izdelkov iz prehrane (7,8,23-25,39). Ker pri vegetarijancih in veganih obstaja višje tveganje za pomanjkljiv vnos hranil in za s tem po- vezana bolezenska stanja, problemi ostajajo in bodo v prihodnosti zahtevali izvedbo več zlasti prospektivnih raziskav (26,27). 1.2.1 Srčno-žilne bolezni Pri ljudeh, ki se prehranjujejo z vegetarijansko ali vegansko prehrano, je obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni značilno manjša (12-14). Brezmesna prehrana prispeva k znižanju krvnega tlaka (29,30). Yokoyama in sod. so leta 2014 v metaana- lizi ugotovili, da sta tako sistolični kot diastolični krvni tlak pri vegetarijancih nižja (14). Pettersen in sod. poro- čajo o manjši verjetnosti za razvoj arterijske hiperten- zije pri veganih, vegetarijancih in delnih vegetarijancih, 244 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 čeprav le del tega učinka pripisujejo sami vrsti prehra- ne; razlika med izračunanim razmerjem obetov za ra- zvoj hipertenzije pri vegetarijancih in nevegetarijancih se je znatno zmanjšala, ko so model popravili glede na indeks telesne mase (30). Vzroki za nižji krvni tlak pri vegetarijancih niso povsem pojasnjeni in so verjetno številni: vključujejo večji vnos kalija in rastlinskih be- ljakovin ter manjši vnos nasičenih maščobnih kislin (14). Po nekaterih podatkih v literaturi je vnos natrija pri vegetarijancih znatno manjši (31,32), po drugih pa podoben kot pri vsejedcih (33); razlike v vnosu natrija zadovoljivo ne pojasnjujejo nižje prevalence arterijske hipertenzije pri vegetarijancih (4,14). Raven celotnega holesterola in lipoproteinov niz- ke gostote (LDL) je pri vegetarijancih in veganih po- membno nižja, kar prispeva k nižji prevalenci ishemič- ne srčne bolezni pri vegetarijancih in veganih (28,34). Vzroki za boljši lipidni profil pri vegetarijancih vklju- čujejo večji vnos vlaknin, rastlinskih beljakovin in an- tioksidantov (34). Podoben učinek lahko dosežejo tudi nevegetarijanci, če omejijo vnos mesa in povečajo vnos polnozrnatih žit, stročnic, oreščkov, sadja in zelenjave (8). Kljub naštetim učinkom pa lahko vegetarijanska prehrana v nekaterih primerih celo poveča tveganje za ishemično srčno bolezen in možgansko kap: zara- di manjših zalog vitamina B12 namreč lahko pride do znižane ravni serumskih lipoproteinov visoke gostote (HDL) in zvišane vrednosti homocisteina, kar prispeva k razvoju tromboze (34-36). Tveganje za razvoj srčno- -žilnih bolezni se pri vegetarijancih lahko poveča tudi ob prenizkem vnosu maščobnih kislin ω-3 (37). Za preprečevanje srčno-žilnih bolezni je tako pri- poročljiva uravnotežena prehrana z manjšo vsebnostjo mesa in večjo vsebnostjo sadja in zelenjave (8,21). 1.2.2 Indeks telesne mase in debelost Indeks telesne mase je pri vegetarijancih nižji kot pri vsejedcih, najnižji pa je pri veganih (38-41). Ve- getarijanska prehrana ima običajno nižjo energijsko vsebnost in vsebuje več vlaknin ter manj živalske ma- ščobe, zato je prevalenca debelosti pri vegetarijancih in veganih nižja (38,40,41). Več raziskav je pokazalo, da je rastlinska prehrana učinkovita tako pri preprečenju kot pri zdravljenju debelosti (19,38,40). Po drugi stra- ni je potrebno poudariti, da je indeks telesne mase pri vegetarijancih in veganih lahko nižji tudi zaradi manjše mišične mase ob nižjem celokupnem vnosu beljakovin in nižjem vnosu posameznih aminokislin (39). 1.2.3 Sladkorna bolezen Pri vegetarijancih in veganih je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 manjše kot pri vsejedcih (15- 18). K temu prispeva večji vnos vlaknin, sadja in zele- njave in manjši vnos nasičenih maščobnih kislin, posre- dno pa tudi nižja vsebnost energije v prehrani (15). Pri vsejedcih je uživanje rdečega mesa neodvisni dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (16), inci- denco pa povečuje tudi vnos drugih vrst zlasti mesnih izdelkov (25,42). Vegetarijanska prehrana je koristna tudi pri že razviti sladkorni bolezni, saj lahko prispeva k zmanjšanju od- pornosti za inzulin in oksidativnega stresa ter omogoča boljši nadzor glikemije, zmanjšuje pa tudi verjetnost za pojav srčno-žilnih in nevroloških zapletov sladkorne bolezni (15-18). 1.2.4 Rak Nekatere raziskave so pokazale, da vegetarijanska prehrana zmanjšuje tveganje za razvoj raka (43,44), vendar drugi avtorji poročajo o primerljivi incidenci malignih bolezni pri vegetarijancih in vsejedcih (12). Obstaja nekaj raziskav, ki opisujejo manjšo pojavnost raka prostate, dojk, želodca, mehurja, jajčnikov in ko- stnega mozga pri vegetarijancih (43,45,46), vendar so rezultati zaradi omejenosti raziskav in nasprotujočih si podatkov nezanesljivi (44). Kljub temu je verjetno, da vegetarijanska prehrana zmanjšuje tveganje za razvoj raka, saj se s takim prehranjevanjem izognemo vnosu rdečega mesa in mesnih izdelkov, ki v večjih količinah dokazano povečuje smrtnost zaradi raka (47), in pove- čamo vnos vlaknin, antioksidantov, izoflavonov in dru- gih kemikalij rastlinskega izvora, ki delujejo zaščitno proti razvoju malignih bolezni (48,49). 1.2.5 Osteoporoza Vegetarijanska prehrana lahko vpliva na mineralno gostoto kosti, saj po eni strani vsebuje manj kalcija, vi- tamina D, vitamina B12, maščobnih kislin ω-3 in prote- inov, ki so pomembni za ohranjanje kostnega zdravja, po drugi strani pa tudi več magnezija, kalija in antio- ksidantov, ki na kosti delujejo zaščitno (50). Raziskave kažejo, da je mineralna gostota kosti pri vegetarijancih, zlasti pa pri veganih, zmanjšana (50-52). Poročila o tve- ganju za zlom kosti pri vegetarijancih in veganih niso enotna; raziskave navajajo tako nespremenjeno kot več- je tveganje za zlom v primerjavi z vsejedci (50-54). 245 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana 1.2.6 Demence Na patogenezo demenc deluje več dejavnikov, zato vrsta prehrane predstavlja le enega od možnih vzrokov za njihov razvoj (55). Kot nevroprotektivna hranila, ki zavirajo nastanek demenc, se v literaturi omenjajo anti- oksidanti, maščobne kisline ω-3 in vitamini B (55-57). Vrsta prehrane, ki po doslej znanih podatkih najbolj ugodno vpliva na delovanje možganov, je t.i. medite- ranska prehrana, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave, pol- nozrnatih žit, stročnic, oreščkov in nizke do zmerne ko- ličine mlečnih izdelkov, rib in perutnine (55). Raziskave poročajo o različnih učinkih vegetarijanske prehrane na razvoj demenc, pri čemer se osredinjajo zlasti na Alzheimerjevo bolezen in vaskularne demence (55-59): nekatere ugotavljajo manjše tveganje za razvoj demenc pri vegetarijancih (58,59), vendar se po drugih podatkih tveganje ne spremeni (56), poročajo pa tudi o večjem tveganju pri vegetarijancih, ki jim primanjkuje vitamina B12 in imajo zato zvišane vrednosti serumskega homo- cisteina (60). 1.2.7 Črevesni mikrobiom Vse več raziskav povezuje spremembe v komenzal- ni bakterijski črevesni flori z razvojem srčno-žilnih, avtoimunskih in nevroloških bolezni (61,62). Prehrana z večjim vnosom vlaknin in manjšim vnosom maščob poveča količino koristnih komenzalov v črevesu in sin- tezo zaščitnih kratkoverižnih maščobnih kislin, kar ugo- dno vpliva na urejenost glikemije in uravnava delovanje imunskega odziva (61-68), po nekaterih podatkih pa bi lahko tudi preprečevala razvoj nekaterih psihiatričnih bolezni, zlasti kronične depresije (69-71). Te ugotovitve temeljijo na preučevanju učinkov prehrane s pretežno rastlinsko osnovo, pri čemer prehrana ni nujno brez- mesna (61,64). 2 Makro- in mikrohranila pri vegetarijancih in veganih Pri vseh vrstah vegetarijanske prehrane, zlasti pa pri veganstvu, lahko pride do pomembnega pomanjkanja makro- in mikrohranil: železa, cinka, kalcija, vitami- nov B12, B2, A in D, maščobnih kislin ω-3 in beljakovin (1-8,26,73). Tveganje za podhranjenost je večje pri bolj izključujočih načinih prehranjevanja in pri mlajših otro- cih. Kot posledica dolgotrajnega pomanjkanja hranil se lahko razvijejo motnje v rasti in razvoju in se zmanjša imunska odpornost (1,2,26). Izključujoči načini prehra- njevanja so problematični zlasti ob neustreznem izvaja- nju in neupoštevanju priporočil o dodajanju prehran- skih dopolnil (75,76). Tabela 1 prikazuje možno pomanjkanje hranil pri ve- getarijanski in veganski prehrani. 2.1 Beljakovine Proteinski vnos je pri vegetarijancih lahko nezado- sten iz treh razlogov: (a) v hrani rastlinskega izvora je manj beljakovin, (b) rastlinske beljakovine so slabše prebavljive od živalskih in (c) v beljakovinah rastlin- skega izvora je ena ali več esencialnih aminokislin lah- ko prisotna v manjši količini (npr. lizin pri koruzi, rži Vrsta prehrane Vrsta hranila lakto-ovo-vegetarijanska lakto-vegetarijanska ovo-vegetarijanska veganska Železo X X X X Cink X X X X Kalcij X X Vitamin B12 X X Vitamin B2 X Vitamin D X X X X Vitamin A X Maščobne kisline ω-3 (DHA) X X X X Beljakovine X X X X Tabela 1: Možno pomanjkanje hranil pri vegetarijanski in veganski prehrani. Povzeto po Fewtrell M., et al., 2017 (73). 246 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 in pšenici in metionin in cistein pri stročnicah) (77-79). Pomanjkanje beljakovin lahko povzroči izgubo mišične mase, zmanjšanje odpornosti, oslabitev srca in dihal, pri otrocih pa tudi zaostanek v rasti, beljakovinsko podhra- njenost ob energetsko ustrezni prehrani in v skrajnih primerih celo smrt (26,27). Priporočeni dnevni vnos beljakovin pri odraslem vsejedcu je 0,8 g/kg telesne mase (79). V več kliničnih raziskavah je bil povprečni proteinski vnos največji pri vsejedcih, nekoliko manjši pri pesko-vegetarijancih, še manjši pri lakto-ovo-vegetarijancih in najmanjši pri veganih. Vendar pa je bil pri vseh skupinah nad pripo- ročenim dnevnim vnosom (79,80). V vseh preučevanih skupinah je bilo več ljudi, ki niso dosegli priporočene- ga proteinskega vnosa; teh je bilo 1–3 % med vsejed- ci, 6–10  % med vegetarijanci in 8–16,5 % med vegani (79,80). Najmanjši vnos proteinov raziskave ugotavljajo pri veganskih ženskah (79-81). Pri tem je pomanjkanje beljakovin pri vegetarijancih in veganih možno tudi ob na videz zadostnem vnosu, saj je absorpcija beljakovin iz hrane rastlinskega izvora manj učinkovita (8,79). Medtem ko je vnos proteinov pri lakto-ovo-vegetarijancih lahko zadosten v vseh obdob- jih življenjskega cikla (22,82), pa se pri veganskih noseč- nicah, doječih materah in malčkih priporoča uživanje s proteini obogatene hrane ali prehranskih dopolnil (73). Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologinjo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) opozarja na mož- no pomanjkanje proteinov pri otrocih z vsemi oblikami vegetarijanske prehrane (73). Pri odraslih vegetarijancih in veganih se priporoča do 1,3-krat večji proteinski vnos kot pri vsejedcih, pri čemer lahko zadosten proteinski vnos dosežejo z uži- vanjem raznovrstne prehrane rastlinskega izvora, drugi ukrepi pa niso potrebni (8). Pri izbiri kakovostne pro- teinsko bogate hrane si vegetarijanci in vegani lahko pomagajo s t. i. aminokislinsko vrednostjo, usklajeno s prebavljivostjo (8). 2.2 Maščobe in maščobne kisline Vegetarijanski načini prehranjevanja običajno vklju- čujejo veliko maščobnih kislin ω-6 (linolne in α-lino- lenske kisline) in manj maščobnih kislin ω-3 (eikoza- pentanojske, dokozapentanojske in dokozaheksanojske kisline); slednjih primanjkuje predvsem pri osebah, ki v svojo prehrano ne vključujejo rib in jajc (78). Maščobne kisline ω-3 so pomembne za zdravje srčno-žilnega sis- tema, pri otrocih pa tudi za normalni psihomotorični razvoj in razvoj vida (4). Pri vegetarijanskem in zlasti veganskem načinu prehranjevanja so vrednosti eikozapentanojske (EPA) in dokozaheksanojske kisline (DHA) v krvi pomembno nižje (83). V rastlinskih oljih je prisotna α-linolenska ki- slina (ALA), ki se pretvori v EPA in DHA, vendar le v majhnem deležu (4). Prehranski vnos ALA kot prekur- zorja DHA je sicer mnogo manj učinkovit za nalaganje DHA v možganih kot uživanje DHA (4). Dodaten vir DHA pri vegetarijancih so lahko mikroalge in z DHA obogateno sojino mleko ali ploščice (3). 2.3 Železo Železo se v hrani rastlinskega izvora nahaja v nehem- ski obliki, ki ima manjšo biološko razpoložljivost (pribl. 10 %) v primerjavi z železom v hemski obliki (pribl. 18 %) (77). Viri železa rastlinskega izvora so polnozrna- ta žita, stročnice, zelena listnata zelenjava, oreščki, suho sadje in obogatena žita (4). Absorpcija železa v nehemski obliki je bolj podvržena vplivom zaviralcev in pospeše- valcev absorpcije kot železo v hemski obliki (4); absorp- cijo poslabšajo fitati, kalcij, polifenoli v čaju in kavi in vlaknine, izboljšajo pa jo vitamin C in druge organske kisline v sadju in zelenjavi (3,78). Uživanje vitamina C hkrati z virom železa lahko zmanjša zaviralne učinke fitatov (4). Absorpcijo železa je možno izboljšati tudi z namakanjem ali kaljenjem fižola, žit in semen, saj ob tem pride do hidrolize fitatov (4). Na daljše obdobje zmanj- šanega vnosa železa se telo lahko prilagodi z izboljšano absorpcijo in zmanjšanjem izgub železa (84,85). Zaradi slabše biološke razpoložljivosti železa v živi- lih rastlinskega izvora se pri vegetarijancih priporoča 1,8-krat višji vnos železa kot pri ljudeh, ki se prehranju- jejo z mešano prehrano (4,78). Po drugi strani je preve- lika koncentracija železa v hrani, posebej v obliki pre- hranskih dopolnil, škodljiva, saj ovira vsrkavanje drugih mineralov in poveča celični oksidacijski stres (86). Pomanjkanje železa je lahko prisotno pri vseh nači- nih vegetarijanske prehrane, še posebej pa pri veganski prehrani (4). Otroci, pri katerih je dalj časa prisotno po- manjkanje železa, imajo moteno rast in razvoj; posledi- ce so lahko trajne in vključujejo nizko rast in znižane motorične in kognitivne sposobnosti (1). Pomanjkanje železa se sicer najprej in najpogosteje pokaže z mikro- citno hipokromno anemijo (77,78). Nekatere raziskave so pokazale, da je prevalenca hipokromne anemije pri vegetarijancih in veganih podobna kot pri vsejedcih (32,87,88), vendar v najnovejši metaanalizi te proble- matike iz leta 2018 R. Pawlak in sod. ugotavljajo, da je pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa pri vegeta- rijancih pomembno višja (89). 247 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana 2.4 Cink Viri cinka v prehrani so govedina, svinjina, perut- nina, jajca, mleko in sir, med rastlinskimi živili pa soja, stročnice, žita in oreščki (3). Biološka razpoložljivost cinka pri vegetarijanskih načinih prehranjevanja je niž- ja predvsem zaradi višje vsebnosti fitatov, kalcija in vla- knin v prehrani, lahko pa jo povečamo z namakanjem semen in žit in s povečanim vnosom nekaterih organ- skih kislin (npr. citratov) (3,78). Cink se v telesu ne skla- dišči v velikih količinah, zato je potreben njegov stalen vnos (1). V skladu z rezultati nekaterih raziskav je vnos cinka pri vegetarijancih zadosten (80,92), vendar druge raziskave poročajo o prenizkem vnosu (93,94). 2.5 Kalcij Vir kalcija v veganski prehrani so zelena zelenjava z nizko vsebnostjo oksalatov, npr. brokoli, ohrovt, ze- lje in nekatere vrste cvetače (4). Dodaten vir so lahko mineralne vode, sokovi in živila, obogatena s kalcijem; biološka razpoložljivost kalcija iz teh virov je nižja (4). Kalcij iz oreščkov, suhih stročnic in zelenjave z visoko vsebnostjo oksalatov (npr. špinača) ima nizko biološko razpoložljivost (1). Absorpcija kalcija se izboljša ob za- dostnem vnosu vitamina D in beljakovin (4). Po podatkih Ameriškega dietetičnega združenja je prehranski vnos kalcija lakto-ovo-vegetarijancev v pov- prečju višji kot vnos kalcija pri osebah z mešano prehra- no, medtem ko je vnos kalcija pri veganih nižji kot pri drugih dveh skupinah, zato je lahko prenizek glede na priporočila (4). Znižanje plazemske koncentracije kal- cija povzroči povečano resorpcijo kalcija iz kosti, kar se pokaže kot zmanjšana kostna mineralizacija in osteope- nija oziroma pri otrocih rahitis (1). 2.6 Vitamin B12 Edini zanesljivi vir vitamina B12 ali kobalamina je hrana živalskega izvora; rastlinska hrana ne vsebuje po- membnih količin vitamina B12 (1). Pomanjkanje vitami- na B12 je možno pri vseh ljudeh, ki uživajo meso ali ribe manj kot enkrat na teden (8). Lakto-ovo-vegetarijanci lahko zadosten vnos vitamina B12 dosežejo z rednim uživanjem mleka in jajc, pri veganih pa je potrebno na- domeščanje vitamina B12 s prehranskimi dopolnili in živili, obogatenimi z vitaminom B12 (3). Mlečni izdelki vsebujejo manj vitamina B12 kot jajca, meso in ribe (8), vendar je biološka razpoložljivost vitamina B12 iz mleka večja kot iz jajc ali mesa (97,98). Biološka razpoložlji- vost vitamina B12 iz prehranskih dodatkov je bistveno nižja kot iz živil živalskega izvora (1). Več raziskav je dokazalo znižano raven vita- mina B12 pri otrocih, ki so na strogi veganski dieti (10,77,78,99,100) in pri dojenčkih, ki so jih dojile ve- ganske matere, in sicer tudi v primerih, ko so bile zaloge vitamina B12 pri materi še zadostne (8,100). Pomanjka- nje vitamina B12 pri dojenčkih lahko upočasni rast in kognitivni razvoj, hipotonijo, povzroči mikrocefalijo in megaloblastno anemijo (100). Dalj časa trajajoče nevro- loške okvare zaradi pomanjkanja vitamina B12 tudi ob ustreznem zdravljenju niso povsem popravljive (77). Pri odraslih so simptomi pomanjkanja vitamina B12 lahko dalj časa odsotni, saj vegetarijanska prehrana vsebu- je velike količine folne kisline, ki zabriše hematološke simptome pomanjkanja vitamina B12 (101,102). 2.7 Vitamin B2 Viri vitamina B2 ali riboflavina so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in jajca, med živili rastlinskega izvo- ra pa fižol, brokoli, šparglji, ohrovt, leča, banane, fige, sladki krompir in tofu; pomanjkanje vitamina B2 je pri vegetarijancih in veganih redko (4,78). Do pomanjkanja lahko pride pri strogi veganski dieti, zlasti če je poviša- na raven homocisteina v plazmi (1). Posledice pomanj- kanja riboflavina so dermatitis, vnetje ustne sluznice in jezika, razjede ustnih kotov in v hudih primerih normo- citna anemija, pri otrocih pa tudi motnje rasti (1). 2.8 Vitamin A Vitamin A je ključen za rast in ustrezno delovanje imunskega sistema, aldehid vitamina A pa je pomem- ben za vid (1). Edini vir vitamina A je hrana živalskega izvora. Temnozelena in rumeno-oranžna zelenjava ter sadje pa vsebujejo predstopnjo vitamina A (β-karoten) (4). Proces absorbcije β-karotena iz hrane rastlinske- ga izvora je sicer sorazmerno neučinkovit, zato je tako pri vegetarijancih kot pri veganih vnos lahko prenizek (105,106). Za zadosten vnos vitamina A pri vegetarijan- cih se priporoča trikrat dnevno uživanje zelene listnate in rumeno-oranžne zelenjave ter sadja (78). Absorpcijo β-karotena izboljša kuhanje in dodatek manjših količin maščobe (107,108), morda pa tudi sekljanje in mletje (108,109). Pomanjkanje vitamina A pri vegetarijancih in vega- nih je v razvitih državah redko (4); najpogostejše je pri otrocih, hranjenih s strogo vegansko prehrano (110). Dodajanje vitamina A vegetarijancem in veganom v ob- liki prehranskih dodatkov se zaradi njegove lipidotop- nosti in možne hipervitaminoze ne priporoča (4). 248 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 2.9 Vitamin D Vitamin D se sintetizira ob izpostavljenosti soncu, prehranski viri vitamina D pa so meso, morske ribe, ribje olje, jajčni rumenjak, v manjši količini tudi mleko in rastlinski napitki (3,78). Do pomanjkanja vitamina D lahko pride pri vseh oblikah vegetarijanske prehra- ne (3). Verjetnost pomanjkanja je večja pri dojenčkih, otrocih in starostnikih, saj je pri njih sinteza vitamina D manj učinkovita (111,112). Pri dojenčkih in otrocih se pomanjkanje kaže s pojavom rahitisa, zmanjšano mi- šično močjo in povečano dovzetnostjo za okužbe (1). Pri odraslih izrazito pomanjkanje vitamina D povzroči osteomalacijo (3). Pri vseh oblikah vegetarijanske prehrane je potreb- no dodajanje vitamina D v obliki z vitaminom D obo- gatenih napitkov ali prehranskih dodatkov (78). Vita- min D-3 je živalskega izvora, zato vegani jemljejo le vitamin D-2. Po podatkih nekaterih raziskav je vitamin D-2 manj učinkovit kot vitamin D-3 pri vzdrževanju zadostnih serumskih koncentracij 25-hidroksi-vitami- na D (113), druge raziskave pa so dokazale enako učin- kovitost (114). 3 Izvajanje alternativnih načinov prehranjevanja v življenjskih obdobjih 3.1 Nosečnice in doječe matere Več raziskav je pri nosečnicah in doječih materah vegetarijankah ugotovilo nižji vnos beljakovin, višji vnos ogljikovih hidratov in nižji vnos vitamina B12, vi- tamina C, kalcija in cinka (73). Vnos vitamina B12, žele- za in cinka je bil v nekaterih primerih premajhen glede na priporočila (115). V nosečnosti je zlasti pomemben zadosten vnos vitamina B12, vitamina D, železa in fo- lata, pri doječih materah pa so pomembni predvsem vitamin B12, vitamin D, kalcij in cink (73). Pri novoro- jenčkih in dojenčkih vegetarijanskih mater je serumska koncentracija DHA pomembno nižja (3). Po podatkih nekaterih raziskav imajo novorojenčki vegetarijanskih mater pogosteje nizko porodno težo, čeprav druge razi- skave tej ugotovitvi nasprotujejo (115,116). Vsem nosečnicam se neodvisno od načina pre- hranjevanja priporoča vnos 400 μg folata dnevno (4). Nosečnicam in doječim materam, ki se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano, se priporoča vsaj 200 mg DHA na dan v obliki prehranskih dodatkov (78,117). Odsvetujemo uživanje transmaščobnih kislin, ki zavi- rajo nastanek DHA (78). V nosečnosti je pri vegetarijankah in vegankah pri- poročljivo uživanje cinka v obliki prehranskih dopol- nil (1). V času dojenja lahko vegetarijanke zadosten vnos cinka in kalcija dosežejo z ustrezno prehrano ali prehranskimi dodatki (3). Mleko veganskih mater ne vsebuje dovolj cinka za dojenčka po 7. mesecu starosti, zato cink dodajamo dojenčkovi prehrani (78). Priporočljivo je tudi dodajanje vitamina B12 in vita- mina D v obliki prehranskih dodatkov (78). Dodatki železa so potrebni ob pojavu sideropenične anemije (3). Vegetarijanski način prehranjevanja v nosečnosti ob uživanju priporočenih prehranskih dodatkov lah- ko zagotovi vsa potrebna hranila za plod (4). Raziskav na tem področju je kljub temu premalo, da bi lahko z gotovostjo opredelili vpliv vegetarijanske prehrane nosečnice na zdravje novorojenčka oziroma dojenčka in zdravje v kasnejših življenjskih obdobjih (115,116). Nosečnicam in doječim materam priporočamo meša- no prehrano, ob izbiri katerega od vegetarijanskih nači- nov prehranjevanja pa skrb za ustrezno raven kritičnih hranil, pridobljenih z raznovrstno prehrano in s pre- hranskimi dodatki, ter reden nadzor poteka nosečnosti (1,8). 3.2 Dojenčki Vegetarijanska prehrana za dojenčka ni priporočlji- va, čeprav z ustreznimi prehranskimi nadomestki lah- ko zagotovi primerno rast in razvoj (8,10,24,73). Tudi veganska prehrana ob ustreznem izvajanju in zdravni- škem spremljanju lahko zagotovi vsa pomembna hra- nila za dojenčka, vendar so posledice neustreznega ali nepopolnega hranjenja lahko izredno hude in vključu- jejo nepopravljivo nevrološko okvaro zaradi pomanj- kanja vitamina B12 in celo smrt (8,26,27,73). Posebno pozornost pri dojenčkih zahteva vsebnost vitamina B12, vitamina D, železa, cinka, folata, maščobnih kislin ω-3 (posebej DHA), kalcija in beljakovin, potrebno pa je za- gotoviti tudi ustrezen energijski vnos (26,73). Nedojeni dojenčki naj v prvih 6 mesecih uživajo pri- lagojeno mlečno formulo (73). Uvajanje mešane pre- hrane se priporoča med 17. in 26. tednom starosti (velja za vse dojenčke) (1). Od dopolnjenega 6. meseca dalje lahko dojenček uživa tofu, izdelke iz soje ali stročnice, obogatene z železom in vitaminom B12 (73). Zadosten energijski vnos lahko zagotovimo z dodajanjem rastlin- skih olj (1). Evropsko združenje za pediatrično gastroentero- logijo, hepatologijo in prehrano (ESPHGAN) zaradi nevarnosti pomanjkanja hranil odsvetuje prehranje- vanje dojenčkov z vegetarijansko, zlasti pa z vegansko 249 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana prehrano (73). Podobno stališče zastopajo tudi Nemško združenje za prehrano (DGE) (26), Francosko združe- nje za pediatrično hepatologijo, gastroenterologijo in prehrano (GFHGNP) (27) in Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva (1). Nekatere smer- nice kljub temu zagovarjajo ustreznost vegetarijanske in veganske prehrane tudi v obdobju dojenčka (4,10,11). 3.3 Otroci in mladostniki Rast lakto-ovo-vegetarijanskih otrok je primerlji- va z rastjo njihovih vrstnikov (120-122). Rast otrok z izrazito omejevalnimi načini prehranjevanja je upo- časnjena (123); zaradi neprimernosti takšnih načinov prehranjevanja pri otrocih podatki o tem temeljijo na posameznih poročilih (3,120). Starost deklet ob pojavu prve menstruacije je pri vegetarijankah podobna kot pri vsejedkah (121). Vegetarijanski mladostniki uživa- jo več vlaknin, železa, folata, vitamina A in vitamina C ter manj hitre hrane in slanih prigrizkov (122,124). Po nekaterih podatkih imajo vegetarijanski otroci nižji indeks telesne mase kot njihovi vrstniki, razlika pa se v obdobju adolescence še poveča (24,125). Več avtorjev poroča o večji prevalenci motenj hranjenja pri mlado- stnikih, ki se prehranjujejo z vegetarijansko ali vegan- sko prehrano (126-129). Pri otrocih in mladostnikih, ki se prehranjujejo z ve- getarijansko, posebej pa z vegansko prehrano, je treba poskrbeti za zadosten vnos vitamina B12, vitamina D, železa, kalcija, cinka, maščobnih kislin ω-3 in beljako- vin (122). Tveganje za pomanjkanje železa zmanjšuje- mo s prehrano, obogateno z železom (122). Pri otrocih in mladostnikih, ki ne uživajo mleka, je potrebno doda- janje kalcija v obliki s kalcijem obogatenih rastlinskih napitkov, pri veganih pa tudi dodajanje vitamina B12 v obliki prehranskih dodatkov ali uživanja alg Chlorella (10,122). Pri otrocih, ki se prehranjujejo z izključujočimi na- čini prehranjevanja, spremljamo rast in razvoj ter išče- mo znake morebitnega pomanjkanja hranil (8). Ustrezno načrtovana vegetarijanska in veganska prehrana pri otrocih in mladostnikih lahko zagoto- vi vsa potrebna hranila (4,8,122). Nekatera strokovna združenja menijo, da je lakto-ovo-vegetarijanska pre- hrana v otroštvu in mladostniškem obdobju še lahko ustrezna, odsvetujejo pa vegansko prehrano, saj je, kljub možnosti zagotovitve manjkajočih hranil s pre- hranskimi dopolnili, tveganje za pomanjkanje hranil preveliko, posledice ob morebitnem pomanjkanju pa prehude (21-27,73,122). V Sloveniji člani slovenskega strokovnega kolegija za pediatrijo v času otroštva in mladostništva priporočajo uravnoteženo prehrano, ki vključuje živila iz vseh skupin (21,22). 3.4 Odrasli V odrasli dobi je vegetarijanska ali veganska prehra- na varna in ustrezna, če se izvaja na pravilen način; to pomeni uživanje raznolikih hranil rastlinskega izvora in ukrepanje ob morebitnih znakih pomanjkanja kritič- nih makro- in mikrohranil (3-8). Uživanje prehranskih dodatkov pri odraslih s kakovostno lakto-ovo-vegeta- rijansko prehrano ni potrebno; izjema so nosečnice, doječe matere, športniki in starostniki (26,27). Odrasli vegani naj k prehrani dodajajo vitamin B12, po potrebi pa tudi železo, cink, vitamin D, kalcij in maščobne kisli- ne ω-3 (4,8). Prehrana, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, lahko prispeva k manjši obolevnosti za srčno- -žilnimi boleznimi, debelostjo in sladkorno boleznijo (12-20,38-41). Vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadosti prehranskim potrebam tudi pri športnikih, vendar je v teh primerih potrebna večja previdnost (131-137). Prehrana naj vsebuje hranila, bogata z vitaminom B12, železom, cinkom, vitaminom D, kalcijem in vitaminom B2; našteta hranila po potrebi dodajamo tudi v obliki prehranskih dodatkov (133,138). Nekateri avtorji ve- ganskim športnikom priporočajo tudi dodatek beljako- vin v obliki prehranskih dodatkov (133). Pri športnikih je treba iz prehrane izločiti večje količine vlaknin, saj povzročajo hiter občutek sitosti ter zmanjšujejo energij- ski vnos in absorpcijo ogljikovih hidratov (133). Zaple- ti premajhnega vnosa hranil pri športnikih vključujejo nižjo kostno maso, zlome kosti, oslabelost imunskega sistema, endotelno disfunkcijo, motnje v razpoloženju in pri ženskah motnje v menstruacijskem ciklu (138- 141). Uspešnost vegetarijanskih in vsejedih športnikov je primerljiva (136). Vegetarijanska prehrana v starosti lahko poveča tveganje za pomanjkanje hranil (145,146). Pri vegetari- janskih starostnikih je pomemben zlasti zadosten vnos proteinov, ki je v starosti tudi sicer pogosto premajhen glede na potrebe (146). 6–15 % starejših odraslih ima pomanjkanje vitamina B12 (149), pri vegetarijancih pa je prevalenca pomanjkanja lahko še večja; vsem staro- stnikom, ki se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano, se priporoča dodajanje vitamina B12 (146). Pomembno je tudi redno dodajanje vitamina D, saj se z ultravijolič- no svetlobo spodbujeno nastanjanje vitamina D v koži s starostjo zmanjšuje (4). Pri nekaterih starostnikih je potrebno tudi dodajanje kalcija in cinka (145,146). 250 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 4 Zaključek Vegetarijanska ali veganska prehrana, ki se stro- kovno vodi in nadzoruje, lahko ustrezno podpira presnovne potrebe posameznika in tako prispeva k preprečevanju debelosti in razvoja posameznih kro- ničnih bolezni, kot so bolezni srčno-žilnega sistema, sladkorna bolezen in rak (12-18,44,49). Negativne po- sledice se kažejo zlasti v pomanjkanju kritičnih hranil: beljakovin, maščobnih kislin ω-3, železa, cinka, kalcija, vitamina B12, vitamina B2, vitamina D in vitamina A (4,8). Zdravstveni zapleti ob pomanjkanju vključujejo osteopenijo in osteoporozo, anemijo (megaloblastno ali mikrocitno hipokromno), kognitivni upad in »pa- radoksno« povečano tveganje za srčno-žilne bolezni (50-52,59,78). Posledice so hujše pri bolj omejevalnih oblikah prehranjevanja; med nosečnostjo in v obdobju dojenčka in malčka lahko pomanjkanje hranil povzro- či hude zaostanke v rasti in razvoju, v najhujših prime- rih pa celo smrt (1,8,26-28). Vegetarijanski načini prehranjevanja ob ustreznem izvajanju in nadzoru lahko zagotovijo zadosten vnos makro- in mikrohranil in nimajo škodljivih posledic za zdravje; ključnega pomena pri tem je izobraženost gle- de prehranjevanja (4,8,35,78). Zaradi hudih in pogosto nepopravljivih zdravstvenih posledic ob pomanjkanju hranil več strokovnih združenj odsvetuje vegetarijan- ski in veganski način prehranjevanja pri nosečnicah, doječih materah, novorojenčkih, dojenčkih, otrocih in mladostnikih (1,26,27,73), po drugi strani pa več razi- skav, preglednih člankov in smernic podpira vegetari- jansko in vegansko prehranjevanje v vseh življenjskih obdobjih (4,8,9-11). Ob odločitvi za vegetarijanski ali veganski način prehranjevanja je pomembno obliko- vanje prehranskega načrta v skladu s priporočili, pri nosečnicah in otrocih pa tudi spremljanje kliničnega dietetika oziroma pediatra (1,8,73). Zaradi naraščajoče pomembnosti vprašanja vegeta- rijanstva in veganstva so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju, izobraževanje strokovnjakov in obli- kovanje čim bolj enotnih smernic za ustrezno izvedbo alternativnih načinov prehranjevanja (4,61,73). Izjava o navzkrižju interesov Avtorica nima navzkrižja interesov. Literatura 1. Orel R, Sedmak M, Fidler Mis N. Vegetarijanska prehrana pri otrocih – praktična navodila. Zdrav Vestn. 2014;83(2):169-81. 2. Allès B, Baudry J, Méjean C, Touvier M, Péneau S, Hercberg S, et al. Comparison of sociodemographic and nutritional characteristics between self-reported vegetarians, vegans, and meat-eaters from the Nutrinet-Santé study. Nutrients. 2017;9(9):1023. DOI: 10.3390/nu9091023 PMID: 28926931 3. Mangels A, Messina V, Melina V; American Dietetic Association; Dietitians of Canada. Position of the American Dietetic Association and Dietitians of Canada: vegetarian diets. J Am Diet Assoc. 2003;103(6):748-65. DOI: 10.1053/jada.2003.50142 PMID: 12778049 4. Melina V, Craig W, Levin S. Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: vegetarian Diets. J Acad Nutr Diet. 2016;116(12):1970-80. DOI: 10.1016/j.jand.2016.09.025 PMID: 27886704 5. Appleby PN, Key TJ. The long-term health of vegetarians and vegans. Proc Nutr Soc. 2016;75(3):287-93. DOI: 10.1017/S0029665115004334 PMID: 26707634 6. White R, Frank E. Health effects and prevalence of vegetarianism. West J Med. 1994;160(5):465-70. PMID: 8048240 7. Fox N, Ward K. Health, ethics and environment: a qualitative study of vegetarian motivations. Appetite. 2008;50(2-3):422-9. DOI: 10.1016/j. appet.2007.09.007 PMID: 17980457 8. Van Winckel M, Vande Velde S, De Bruyne R, Van Biervliet S. Clinical practice: vegetarian infant and child nutrition. Eur J Pediatr. 2011;170(12):1489-94. DOI: 10.1007/s00431-011-1547-x PMID: 21912895 9. Campbell TC, Campbell TM. The China Study. Dallas: BenBeella Books; 2004. 10. Messina V, Mangels AR. Considerations in planning vegan diets: children. J Am Diet Assoc. 2001;101(6):661-9. DOI: 10.1016/S0002-8223(01)00167-5 PMID: 11424545 11. Baroni L, Goggi S, Battaglino R, Berveglieri M, Fasan I, Filippin D, et al. Vegan nutrition for mothers and children: practical tools for healthcare providers. Nutrients. 2018;11(1):5. DOI: 10.3390/nu11010005 PMID: 30577451 12. Key TJ, Fraser GE, Thorogood M, Appleby PN, Beral V, Reeves G, et al. Mortality in vegetarians and nonvegetarians: detailed findings from a collaborative analysis of 5 prospective studies. Am J Clin Nutr. 1999;70(3):516S-24S. DOI: 10.1093/ajcn/70.3.516s PMID: 10479225 13. Kahleova H, Levin S, Barnard ND. Vegetarian dietary patterns and cardiovascular disease. Prog Cardiovasc Dis. 2018;61(1):54-61. DOI: 10.1016/j.pcad.2018.05.002 PMID: 29800598 14. Yokoyama Y, Nishimura K, Barnard ND, Takegami M, Watanabe M, Sekikawa A, et al. Vegetarian diets and blood pressure: a meta- analysis. JAMA Intern Med. 2014;174(4):577-87. DOI: 10.1001/ jamainternmed.2013.14547 PMID: 24566947 15. Olfert MD, Wattick RA. Vegetarian Diets and the Risk of Diabetes. Curr Diab Rep. 2018;18(11):101. DOI: 10.1007/s11892-018-1070-9 PMID: 30229314 16. Kahleova H, Matoulek M, Malinska H, Oliyarnik O, Kazdova L, Neskudla T, et al. Vegetarian diet improves insulin resistance and oxidative stress markers more than conventional diet in subjects with Type 2 diabetes. Diabet Med. 2011;28(5):549-59. DOI: 10.1111/j.1464-5491.2010.03209.x PMID: 21480966 17. Yokoyama Y, Barnard ND, Levin SM, Watanabe M. Vegetarian diets and glycemic control in diabetes: a systematic review and meta-analysis. Cardiovasc Diagn Ther. 2014;4(5):373-82. PMID: 25414824 251 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana 18. Bunner AE, Wells CL, Gonzales J, Agarwal U, Bayat E, Barnard ND. A dietary intervention for chronic diabetic neuropathy pain: a randomized controlled pilot study. Nutr Diabetes. 2015;5(5):e158. DOI: 10.1038/ nutd.2015.8 PMID: 26011582 19. Tonstad S, Butler T, Yan R, Fraser GE. Type of vegetarian diet, body weight, and prevalence of type 2 diabetes. Diabetes Care. 2009;32(5):791-6. DOI: 10.2337/dc08-1886 PMID: 19351712 20. Ginter E. Vegetarian diets, chronic diseases and longevity. Bratisl Lek Listy. 2008;109(10):463-6. PMID: 19166134 21. Gabrijelčič Blenkuš M, Pograjc L, Gregorčič M, Adamič M, Čampa A. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2005. 22. Hlastan Ribič C, Blaznik U, Gregorič M, Jarm K. Strokovno mnenje glede vegetarijanstva in Kitajske študije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2011 [cited 2021 May 24]. Available from: https://www.nijz.si/sl/ strokovno-mnenje-glede-vegetarijanstva-in-kitajske-studije. 23. Thorburn AN, Macia L, Mackay CR. Diet, metabolites, and “western- lifestyle” inflammatory diseases. Immunity. 2014;40(6):833-42. DOI: 10.1016/j.immuni.2014.05.014 PMID: 24950203 24. Robinson-O’Brien R, Perry CL, Wall MM, Story M, Neumark-Sztainer D. Adolescent and young adult vegetarianism: better dietary intake and weight outcomes but increased risk of disordered eating behaviors. J Am Diet Assoc. 2009;109(4):648-55. DOI: 10.1016/j.jada.2008.12.014 PMID: 19328260 25. Bedford JL, Barr SI. Diets and selected lifestyle practices of self-defined adult vegetarians from a population-based sample suggest they are more ‘health conscious’. Int J Behav Nutr Phys Act. 2005;2(1):4. DOI: 10.1186/1479-5868-2-4 PMID: 15829014 26. Richter M, Boeing H, Grünewald-Funk D, Heseker H, Kroke A, Leschik- Bonnet E, et al. Vegane Ernährung: Position der Deutschen für Ernährung e.V. (DGE). Ernaehrungs Umschau international. 2016;4(16):92-102. 27. Lemale J, Mas E, Jung C, Bellaiche M, Tounian P; French-speaking Pediatric Hepatology, Gastroenterology and Nutrition Group (GFHGNP). Vegan diet in children and adolescents. Recommendations from the French-speaking Pediatric Hepatology, Gastroenterology and Nutrition Group (GFHGNP). Arch Pediatr. 2019;26(7):442-50. DOI: 10.1016/j. arcped.2019.09.001 PMID: 31615715 28. McEvoy CT, Temple N, Woodside JV. Vegetarian diets, low-meat diets and health: a review. Public Health Nutr. 2012;15(12):2287-94. DOI: 10.1017/ S1368980012000936 PMID: 22717188 29. Liu HW, Liu JS, Kuo KL. Vegetarian diet and blood pressure in a hospital- base study. Tzu-Chi Med J. 2018;30(3):176-80. DOI: 10.4103/tcmj. tcmj_91_17 PMID: 30069127 30. Pettersen BJ, Anousheh R, Fan J, Jaceldo-Siegl K, Fraser GE. Vegetarian diets and blood pressure among white subjects: results from the Adventist Health Study-2 (AHS-2). Public Health Nutr. 2012;15(10):1909- 16. DOI: 10.1017/S1368980011003454 PMID: 22230619 31. Clarys P, Deliens T, Huybrechts I, Deriemaeker P, Vanaelst B, De Keyzer W, et al. Comparison of nutritional quality of the vegan, vegetarian, semi-vegetarian, pesco-vegetarian and omnivorous diet. Nutrients. 2014;6(3):1318-32. DOI: 10.3390/nu6031318 PMID: 24667136 32. Larsson CL, Johansson GK. Dietary intake and nutritional status of young vegans and omnivores in Sweden. Am J Clin Nutr. 2002;76(1):100-6. DOI: 10.1093/ajcn/76.1.100 PMID: 12081822 33. Rizzo NS, Jaceldo-Siegl K, Sabate J, Fraser GE. Nutrient profiles of vegetarian and nonvegetarian dietary patterns. J Acad Nutr Diet. 2013;113(12):1610-9. DOI: 10.1016/j.jand.2013.06.349 PMID: 23988511 34. Wang F, Zheng J, Yang B, Jiang J, Fu Y, Li D. Effects of vegetarian diets on blood lipids: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. J Am Heart Assoc. 2015;4(10):e002408. DOI: 10.1161/ JAHA.115.002408 PMID: 26508743 35. Sedmak M. Vegetarijanska prehrana pri otrocih in mladostnikih – da ali ne? Ljubljana: Medis; 2020 [cited 2021 May 24]. Available from: https:// www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/vegetarijanska-prehrana-pri- otrocih-in-mladostnikih-da-ali-ne/. 36. Založnik U. Odnos ljudi do veganstva in presnega veganstva. [Magistrsko delo]. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju; 2018. 37. Mezzano D, Kosiel K, Martínez C, Cuevas A, Panes O, Aranda E, et al. Cardiovascular risk factors in vegetarians. Normalization of hyperhomocysteinemia with vitamin B(12) and reduction of platelet aggregation with n-3 fatty acids. Thromb Res. 2000;100(3):153-60. DOI: 10.1016/S0049-3848(00)00313-3 PMID: 11108902 38. Turner-McGrievy G, Mandes T, Crimarco A. A plant-based diet for overweight and obesity prevention and treatment. J Geriatr Cardiol. 2017;14(5):369-74. PMID: 28630616 39. Soeters PB. Editorial: Vegan diets: what is the benefit? Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2020;23(2):151-3. DOI: 10.1097/MCO.0000000000000623 PMID: 32028321 40. Barnard ND, Levin SM, Yokoyama Y. A systematic review and meta- analysis of changes in body weight in clinical trials of vegetarian diets. J Acad Nutr Diet. 2015;115(6):954-69. DOI: 10.1016/j.jand.2014.11.016 PMID: 25620754 41. Huang RY, Huang CC, Hu FB, Chavarro JE. Vegetarian diets and weight reduction: a meta-analysis of randomized controlled trials. J Gen Intern Med. 2016;31(1):109-16. DOI: 10.1007/s11606-015-3390-7 PMID: 26138004 42. Vang A, Singh PN, Lee JW, Haddad EH, Brinegar CH. Meats, processed meats, obesity, weight gain and occurrence of diabetes among adults: findings from Adventist Health Studies. Ann Nutr Metab. 2008;52(2):96- 104. DOI: 10.1159/000121365 PMID: 18349528 43. Key TJ, Appleby PN, Spencer EA, Travis RC, Allen NE, Thorogood M, et al. Cancer incidence in British vegetarians. Br J Cancer. 2009;101(1):192-7. DOI: 10.1038/sj.bjc.6605098 PMID: 19536095 44. Lanou AJ, Svenson B. Reduced cancer risk in vegetarians: an analysis of recent reports. Cancer Manag Res. 2010;3:1-8. DOI: 10.2147/CMAR.S6910 PMID: 21407994 45. Sanjoaquin MA, Appleby PN, Thorogood M, Mann JI, Key TJ. Nutrition, lifestyle and colorectal cancer incidence: a prospective investigation of 10998 vegetarians and non-vegetarians in the United Kingdom. Br J Cancer. 2004;90(1):118-21. DOI: 10.1038/sj.bjc.6601441 PMID: 14710217 46. Taylor VH, Misra M, Mukherjee SD. Is red meat intake a risk factor for breast cancer among premenopausal women? Breast Cancer Res Treat. 2009;117(1):1-8. DOI: 10.1007/s10549-009-0441-y PMID: 19543971 47. Sinha R, Cross AJ, Graubard BI, Leitzmann MF, Schatzkin A. Meat intake and mortality: a prospective study of over half a million people. Arch Intern Med. 2009;169(6):562-71. DOI: 10.1001/archinternmed.2009.6 PMID: 19307518 48. Divisi D, Di Tommaso S, Salvemini S, Garramone M, Crisci R. Diet and cancer. Acta Biomed. 2006;77(2):118-23. PMID: 17172193 49. Craig WJ. Health effects of vegan diets. Am J Clin Nutr. 2009;89(5):1627S-33S. DOI: 10.3945/ajcn.2009.26736N PMID: 19279075 50. Tucker KL. Vegetarian diets and bone status. Am J Clin Nutr. 2014;100(1):329S-35S. DOI: 10.3945/ajcn.113.071621 PMID: 24898237 51. Iguacel I, Miguel-Berges ML, Gómez-Bruton A, Moreno LA, Julián C. Veganism, vegetarianism, bone mineral density, and fracture risk: a systematic review and meta-analysis. Nutr Rev. 2019;77(1):1-18. DOI: 10.1093/nutrit/nuy045 PMID: 30376075 52. Ho-Pham LT, Nguyen ND, Nguyen TV. Effect of vegetarian diets on bone mineral density: a Bayesian meta-analysis. Am J Clin Nutr. 2009;90(4):943- 50. DOI: 10.3945/ajcn.2009.27521 PMID: 19571226 53. Appleby P, Roddam A, Allen N, Key T. Comparative fracture risk in vegetarians and nonvegetarians in EPIC-Oxford. Eur J Clin Nutr. 2007;61(12):1400-6. DOI: 10.1038/sj.ejcn.1602659 PMID: 17299475 54. Ho-Pham LT, Vu BQ, Lai TQ, Nguyen ND, Nguyen TV. Vegetarianism, bone loss, fracture and vitamin D: a longitudinal study in Asian vegans and non-vegans. Eur J Clin Nutr. 2012;66(1):75-82. DOI: 10.1038/ejcn.2011.131 PMID: 21811293 55. Swaminathan A, Jicha GA. Nutrition and prevention of Alzheimer’s dementia. Front Aging Neurosci. 2014;6:282. DOI: 10.3389/ fnagi.2014.00282 PMID: 25368575 252 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 56. Khalsa DS, Perry G. The four pillars of Alzheimer’s prevention. Cerebrum. 2017;2017:cer-03-17. PMID: 28698774 57. Dominguez LJ, Barbagallo M. Nutritional prevention of cognitive decline and dementia. Acta Biomed. 2018;89(2):276-90. PMID: 29957766 58. Ling M, Chiu T, Chang C. The impact of a plant-based dietary pattern on dementia risk: a prospective cohort study. Innov Aging. 2019;3:S734. DOI: 10.1093/geroni/igz038.2691 59. Giem P, Beeson WL, Fraser GE. The incidence of dementia and intake of animal products: preliminary findings from the Adventist Health Study. Neuroepidemiology. 1993;12(1):28-36. DOI: 10.1159/000110296 PMID: 8327020 60. Moore E, Mander A, Ames D, Carne R, Sanders K, Watters D. Cognitive impairment and vitamin B12: a review. Int Psychogeriatr. 2012;24(4):541- 56. DOI: 10.1017/S1041610211002511 PMID: 22221769 61. Medawar E, Huhn S, Villringer A, Veronica Witte A. The effects of plant- based diets on the body and the brain: a systematic review. Transl Psychiatry. 2019;9(1):226. DOI: 10.1038/s41398-019-0552-0 PMID: 31515473 62. David LA, Maurice CF, Carmody RN, Gootenberg DB, Button JE, Wolfe BE, et al. Diet rapidly and reproducibly alters the human gut microbiome. Nature. 2014;505(7484):559-63. DOI: 10.1038/nature12820 PMID: 24336217 63. Wu GD, Chen J, Hoffmann C, Bittinger K, Chen YY, Keilbaugh SA, et al. Linking long-term dietary patterns with gut microbial enterotypes. Science. 2011;334(6052):105-8. DOI: 10.1126/science.1208344 PMID: 21885731 64. Kim MS, Hwang SS, Park EJ, Bae JW. Strict vegetarian diet improves the risk factors associated with metabolic diseases by modulating gut microbiota and reducing intestinal inflammation. Environ Microbiol Rep. 2013;5(5):765-75. DOI: 10.1111/1758-2229.12079 PMID: 24115628 65. Kumar M, Babaei P, Ji B, Nielsen J. Human gut microbiota and healthy aging: recent developments and future prospective. Nutr Healthy Aging. 2016;4(1):3-16. DOI: 10.3233/NHA-150002 PMID: 28035338 66. Wu GD, Compher C, Chen EZ, Smith SA, Shah RD, Bittinger K, et al. Comparative metabolomics in vegans and omnivores reveal constraints on diet-dependent gut microbiota metabolite production. Gut. 2016;65(1):63-72. DOI: 10.1136/gutjnl-2014-308209 PMID: 25431456 67. Wanders AJ, van den Borne JJ, de Graaf C, Hulshof T, Jonathan MC, Kristensen M, et al. Effects of dietary fibre on subjective appetite, energy intake and body weight: a systematic review of randomized controlled trials. Obes Rev. 2011;12(9):724-39. DOI: 10.1111/j.1467- 789X.2011.00895.x PMID: 21676152 68. Brunkwall L, Orho-Melander M. The gut microbiome as a target for prevention and treatment of hyperglycaemia in type 2 diabetes: from current human evidence to future possibilities. Diabetologia. 2017;60(6):943-51. DOI: 10.1007/s00125-017-4278-3 PMID: 28434033 69. Lach G, Schellekens H, Dinan TG, Cryan JF. Anxiety, depression and the microbiome: a role for gut peptides. Neurotherapeutics. 2018;15(1):36- 59. DOI: 10.1007/s13311-017-0585-0 PMID: 29134359 70. Saulnier DM, Ringel Y, Heyman MB, Foster JA, Bercik P, Shulman RJ, et al. The intestinal microbiome, probiotics and prebiotics in neurogastroenterology. Gut Microbes. 2013;4(1):17-27. DOI: 10.4161/ gmic.22973 PMID: 23202796 71. Maes M, Kubera M, Leunis JC, Berk M. Increased IgA and IgM responses against gut commensals in chronic depression: further evidence for increased bacterial translocation or leaky gut. J Affect Disord. 2012;141(1):55-62. DOI: 10.1016/j.jad.2012.02.023 PMID: 22410503 72. Craig WJ. Nutrition concerns and health effects of vegetarian diets. Nutr Clin Pract. 2010;25(6):613-20. DOI: 10.1177/0884533610385707 PMID: 21139125 73. Fewtrell M, Bronsky J, Campoy C, Domellöf M, Embleton N, Fidler Mis N, et al. Complementary Feeding: A Position Paper by the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology, and Nutrition (ESPGHAN) Committee on Nutrition. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2017;64(1):119-32. DOI: 10.1097/MPG.0000000000001454 PMID: 28027215 74. Bratanič B, Fidler Mis N, Hlastan Ribič C, Poličnik R, Širca Čampa A, Kosem R, Fajdiga Turk V.. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije; 75. Slovenija. Zakoni. Pravilnik o prehranskih dopolnilih. Uradni list RS. 2013(66)2010 [cited 2020 May 24]. Available from: http://www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11675#. 76. Dwyer JT, Coates PM, Smith MJ. Dietary supplements: regulatory challenges and research resources. Nutrients. 2018;10(1):41. DOI: 10.3390/nu10010041 PMID: 29300341 77. Di Genova T, Guyda H. Infants and children consuming atypical diets: vegetarianism and macrobiotics. Paediatr Child Health. 2007;12(3):185-8. DOI: 10.1093/pch/12.3.185 PMID: 19030357 78. Amit M. Vegetarian diets in children and adolescents. Paediatr Child Health. 2010;15(5):303-14. PMID: 21532796 79. Mariotti F, Gardner CD. Dietary protein and amino acids in vegetarian diets – a review. Nutrients. 2019;11(11):2661. DOI: 10.3390/nu11112661 PMID: 31690027 80. Davey GK, Spencer EA, Appleby PN, Allen NE, Knox KH, Key TJ. EPIC- Oxford: lifestyle characteristics and nutrient intakes in a cohort of 33 883 meat-eaters and 31 546 non meat-eaters in the UK. Public Health Nutr. 2003;6(3):259-69. DOI: 10.1079/PHN2002430 PMID: 12740075 81. Orlich MJ, Fraser GE. Vegetarian diets in the Adventist Health Study 2: a review of initial published findings. Am J Clin Nutr. 2014;100(1):353S-8S. DOI: 10.3945/ajcn.113.071233 PMID: 24898223 82. Mangels R, Messina V, Messina M. The Dietitian’s Guide to Vegetarian Diets. 3rd ed. Sudbury (MA): Jones and Bartlett; 2011. 83. Rosell MS, Lloyd-Wright Z, Appleby PN, Sanders TA, Allen NE, Key TJ. Long-chain n-3 polyunsaturated fatty acids in plasma in British meat- eating, vegetarian, and vegan men. Am J Clin Nutr. 2005;82(2):327-34. DOI: 10.1093/ajcn/82.2.327 PMID: 16087975 84. Hunt JR, Roughead ZK. Nonheme-iron absorption, fecal ferritin excretion, and blood indexes of iron status in women consuming controlled lactoovovegetarian diets for 8 wk. Am J Clin Nutr. 1999;69(5):944-52. PMID: 10232635 85. Hunt JR, Roughead ZK. Adaptation of iron absorption in men consuming diets with high or low iron bioavailability. Am J Clin Nutr. 2000;71(1):94- 102. DOI: 10.1093/ajcn/71.1.94 PMID: 10617952 86. Jiang R, Manson JE, Meigs JB, Ma J, Rifai N, Hu FB. Body iron stores in relation to risk of type 2 diabetes in apparently healthy women. JAMA. 2004;291(6):711-7. DOI: 10.1001/jama.291.6.711 PMID: 14871914 87. Ball MJ, Bartlett MA. Dietary intake and iron status of Australian vegetarian women. Am J Clin Nutr. 1999;70(3):353-8. DOI: 10.1093/ajcn/70.3.353 PMID: 10479197 88. Saunders AV, Craig WJ, Baines SK, Posen JS. Iron and vegetarian diets. Med J Aust. 2013;199:S11-6. PMID: 25369923 89. Pawlak R, Berger J, Hines I. Iron status of vegetarian adults: a review of literature. Am J Lifestyle Med. 2016;12(6):486-98. DOI: 10.1177/1559827616682933 PMID: 30783404 90. Śliwińska A, Luty J, Aleksandrowicz-Wrona E, Małgorzewicz S. Iron status and dietary iron intake in vegetarians. Adv Clin Exp Med. 2018;27(10):1383- 9. DOI: 10.17219/acem/70527 PMID: 30062867 91. Hunt JR. Bioavailability of iron, zinc, and other trace minerals from vegetarian diets. Am J Clin Nutr. 2003;78(3):633S-9S. DOI: 10.1093/ ajcn/78.3.633S PMID: 12936958 92. Saunders AV, Craig WJ, Baines SK. Zinc and vegetarian diets. Med J Aust. 2013;199:S17-21. PMID: 25369924 93. Foster M, Chu A, Petocz P, Samman S. Effect of vegetarian diets on zinc status: a systematic review and meta-analysis of studies in humans. J Sci Food Agric. 2013;93(10):2362-71. DOI: 10.1002/jsfa.6179 PMID: 23595983 94. Foster M, Herulah UN, Prasad A, Petocz P, Samman S. Zinc status of vegetarians during pregnancy: a systematic review of observational studies and meta-analysis of zinc intake. Nutrients. 2015;7(6):4512-25. DOI: 10.3390/nu7064512 PMID: 26056918 253 STROKOVNI ČLANEK Alternativna prehrana 95. Weaver CM, Proulx WR, Heaney R. Choices for achieving adequate dietary calcium with a vegetarian diet. Am J Clin Nutr. 1999;70(3):543S-8S. DOI: 10.1093/ajcn/70.3.543s PMID: 10479229 96. Weaver CM, Peacock M. Calcium. Adv Nutr. 2011;2(3):290-2. DOI: 10.3945/ an.111.000463 PMID: 22332061 97. World Health Organization and Food and Agriculture Organization of the United NationsVitamin and mineral requirements in human nutrition. Hong Kong: Sun Fung; 2004. 98. Watanabe F. Vitamin B12 sources and bioavailability. Exp Biol Med (Maywood). 2007;232(10):1266-74. DOI: 10.3181/0703-MR-67 PMID: 17959839 99. Dagnelle PC, Van Stavaren WA. Macrobiotic nutrition and child health: results od a population-based, mixed-longitudinal cohort study in The Netherlands. Am J Clin Nutr. 1994;59(5):1187-96. DOI: 10.1093/ ajcn/59.5.1187S 100. Honzik T, Adamovicova M, Smolka V, Magner M, Hruba E, Zeman J. Clinical presentation and metabolic consequences in 40 breastfed infants with nutritional vitamin B12 deficiency—what have we learned? Eur J Paediatr Neurol. 2010;14(6):488-95. DOI: 10.1016/j.ejpn.2009.12.003 PMID: 20089427 101. Hermann W, Schorr H, Purschwitz K, Rassoul F, Richter V.. Total homocysteine, vitamin B(12), and total antioxidant status in vegetarians. Clin Chem. 2001;47(6):1094-101. PMID: 11375297 102. Carmel R. Current concepts in cobalamin deficiency. Annu Rev Med. 2000;51(1):357-75. DOI: 10.1146/annurev.med.51.1.357 PMID: 10774470 103. Herrmann W, Geisel J. Vegetarian lifestyle and monitoring of vitamin B-12 status. Clin Chim Acta. 2002;326(1-2):47-59. DOI: 10.1016/S0009- 8981(02)00307-8 PMID: 12417096 104. Herrmann W, Obeid R, Schorr H, Geisel J. Functional vitamin B12 deficiency and determination of holotranscobalamin in populations at risk. Clin Chem Lab Med. 2003;41(11):1478-88. DOI: 10.1515/ CCLM.2003.227 PMID: 14656029 105. Institute of Medicine (US) Panel on MicronutrientsDietary Reference Intakes for vitamin A, vitamin K, arsenic, boron, chromium, copper, iodine, iron, manganese, molybdenum, nickel, silicon, vanadium, and zinc. Washington (DC). Washington: National Academies Press; 2001. 106. van het Hof KH, Brouwer IA, West CE, Haddeman E, Steegers-Theunissen RP, van Dusseldorp M, et al. Bioavailability of lutein from vegetables is 5 times higher than that of beta-carotene. Am J Clin Nutr. 1999;70(2):261-8. DOI: 10.1093/ajcn.70.2.261 PMID: 10426704 107. Hedrén E, Diaz V, Svanberg U. Estimation of carotenoid accessibility from carrots determined by an in vitro digestion method. Eur J Clin Nutr. 2002;56(5):425-30. DOI: 10.1038/sj.ejcn.1601329 PMID: 12001013 108. Ribaya-Mercado JD. Influence of dietary fat on beta-carotene absorption and bioconversion into vitamin A. Nutr Rev. 2002;60(4):104-10. DOI: 10.1301/00296640260085831 PMID: 12002680 109. Castenmiller JJ, West CE, Linssen JP, van het Hof KH, Voragen AG. The food matrix of spinach is a limiting factor in determining the bioavailability of beta-carotene and to a lesser extent of lutein in humans. J Nutr. 1999;129(2):349-55. DOI: 10.1093/jn/129.2.349 PMID: 10024612 110. Colev M, Engel H, Mayers M, Markowitz M, Cahill L. Vegan diet and vitamin A deficiency. Clin Pediatr (Phila). 2004;43(1):107-9. DOI: 10.1177/000992280404300116 PMID: 14968902 111. Holick MF. Vitamin D and bone health. J Nutr. 1996;126(4):1159S-64S. DOI: 10.1093/jn/126.suppl_4.1159S PMID: 8642450 112. Lee LT, Drake WM, Kendler DL. Intake of calcium and vitamin D in 3 Canadian long-term care facilities. J Am Diet Assoc. 2002;102(2):244-7. DOI: 10.1016/S0002-8223(02)90057-X PMID: 11846119 113. Armas LA, Hollis BW, Heaney RP. Vitamin D2 is much less effective than vitamin D3 in humans. J Clin Endocrinol Metab. 2004;89(11):5387-91. DOI: 10.1210/jc.2004-0360 PMID: 15531486 114. Holick M, Biancuzzo R, Chen T, Klein E, Young A, Bibuld D, Reitz R.. Vitamin D2 is as effective as vitamin D3 in maintaining circulating concentrations of 25-hydroxyvitamin D. J Clin Endocrinol Metab. 2008;93(3):677-81. DOI: 10.1210/jc.2007-2308 PMID: 18089691 115. Piccoli GB, Clari R, Vigotti FN, Leone F, Attini R, Cabiddu G, et al. Vegan- vegetarian diets in pregnancy: danger or panacea? A systematic narrative review. BJOG. 2015;122(5):623-33. DOI: 10.1111/1471-0528.13280 PMID: 25600902 116. Tan C, Zhao Y, Wang S. Is a vegetarian diet safe to follow during pregnancy? A systematic review and meta-analysis of observational studies. Crit Rev Food Sci Nutr. 2019;59(16):2586-96. DOI: 10.1080/10408398.2018.1461062 PMID: 29621406 117. Jensen CL, Voigt RG, Prager TC, Zou YL, Fraley JK, Rozelle JC, et al. Effects of maternal docosahexaenoic acid intake on visual function and neurodevelopment in breastfed term infants. Am J Clin Nutr. 2005;82(1):125-32. DOI: 10.1093/ajcn/82.1.125 PMID: 16002810 118. Mangels AR, Messina V. Considerations in planning vegan diets: infants. J Am Diet Assoc. 2001;101(6):670-7. DOI: 10.1016/S0002-8223(01)00169-9 PMID: 11424546 119. Bührer C, Genyel-Borovicyenz O, Jochum F, Kauth T, Kersting M, Koletyko B, et al. Ernährung gesunder Säuglinge. Monatsschr Kinderheilkd. 2014;162:527-38. 120. Keller M, Müller S. Vegetarische und vegane Ernährung bei Kindern - Stand der Forschung und Forschungsbedarf. Forsch Komplement Med. 2016;23(2):81-8. PMID: 27160086 121. Rosell M, Appleby P, Key T. Height, age at menarche, body weight and body mass index in life-long vegetarians. Public Health Nutr. 2005;8(7):870-5. DOI: 10.1079/PHN2005730 PMID: 16277803 122. Rudloff S, Bührer C, Jochum F, Kauth T, Kersting M, Körner A, et al. Vegetarian diets in childhood and adolescence : Position paper of the nutrition committee, German Society for Paediatric and Adolescent Medicine (DGKJ). Mol Cell Pediatr. 2019;6(1):4. DOI: 10.1186/s40348-019- 0091-z PMID: 31722049 123. Van Dusseldorp M, Arts IC, Bergsma JS, De Jong N, Dagnelie PC, Van Staveren WA. Catch-up growth in children fed a macrobiotic diet in early childhood. J Nutr. 1996;126(12):2977-83. DOI: 10.1093/jn/126.12.2977 PMID: 9001364 124. Perry CL, McGuire MT, Neumark-Sztainer D, Story M. Adolescent vegetarians: how well do their dietary patterns meet the healthy people 2010 objectives? Arch Pediatr Adolesc Med. 2002;156(5):431-7. DOI: 10.1001/archpedi.156.5.431 PMID: 11980547 125. Sabaté J, Wien M. Vegetarian diets and childhood obesity prevention. Am J Clin Nutr. 2010;91(5):1525S-9S. DOI: 10.3945/ajcn.2010.28701F PMID: 20237136 126. Bardone-Cone AM, Fitzsimmons-Craft EE, Harney MB, Maldonado CR, Lawson MA, Smith R, et al. The inter-relationships between vegetarianism and eating disorders among females. J Acad Nutr Diet. 2012;112(8):1247- 52. DOI: 10.1016/j.jand.2012.05.007 PMID: 22818732 127. Aloufy A, Latzer Y. [Diet or health—the linkage between vegetarianism and anorexia nervosa]. Harefuah. 2006;145(7):526-31. PMID: 16900745 128. Brytek-Matera A, Czepczor-Bernat K, Jurzak H, Kornacka M, Kołodziejczyk N. Strict health-oriented eating patterns (orthorexic eating behaviours) and their connection with a vegetarian and vegan diet. Eat Weight Disord. 2019;24(3):441-52. DOI: 10.1007/s40519-018-0563-5 PMID: 30155858 129. Barnett MJ, Dripps WR, Blomquist KK. Organivore or organorexic? Examining the relationship between alternative food network engagement, disordered eating, and special diets. Appetite. 2016;105:713-20. DOI: 10.1016/j.appet.2016.07.008 PMID: 27397727 130. Millward DJ. The nutritional value of plant-based diets in relation to human amino acid and protein requirements. Proc Nutr Soc. 1999;58(2):249-60. DOI: 10.1017/S0029665199000348 PMID: 10466163 131. Rodriguez NR, DiMarco NM, Langley S; American Dietetic Association; Dietitians of Canada; American College of Sports Medicine: Nutrition and Athletic Performance. Position of the American Dietetic Association, Dietitians of Canada, and the American College of Sports Medicine: nutrition and athletic performance. J Am Diet Assoc. 2009;109(3):509-27. DOI: 10.1016/j.jada.2009.01.005 PMID: 19278045 254 PREHRANA Zdrav Vestn | maj – junij 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2994 132. Barnard ND, Goldman DM, Loomis JF, Kahleova H, Levin SM, Neabore S, et al. Plant-based diets for cardiovascular safety and performance in endurance sports. Nutrients. 2019;11(1):130. DOI: 10.3390/nu11010130 PMID: 30634559 133. Venderley AM, Campbell WW. Vegetarian diets : nutritional considerations for athletes. Sports Med. 2006;36(4):293-305. DOI: 10.2165/00007256- 200636040-00002 PMID: 16573356 134. Rogerson D. Vegan diets: practical advice for athletes and exercisers. J Int Soc Sports Nutr. 2017;14(1):36. DOI: 10.1186/s12970-017-0192-9 PMID: 28924423 135. Nebl J, Haufe S, Eigendorf J, Wasserfurth P, Tegtbur U, Hahn A. Exercise capacity of vegan, lacto-ovo-vegetarian and omnivorous recreational runners. J Int Soc Sports Nutr. 2019;16(1):23. DOI: 10.1186/s12970-019- 0289-4 PMID: 31109329 136. Wirnitzer K, Seyfart T, Leitzmann C, Keller M, Wirnitzer G, Lechleitner C, et al. Prevalence in running events and running performance of endurance runners following a vegetarian or vegan diet compared to non-vegetarian endurance runners: the NURMI Study. Springerplus. 2016;5(1):458. DOI: 10.1186/s40064-016-2126-4 PMID: 27119062 137. Larson-Meyer DE. Vegetarian and vegan diets for athletic training and performance. Sports Escience exchange. 2016;29(1):7. 138. Cialdella-Kam L, Kulpins D, Manore MM. Vegetarian, gluten-free, and energy restricted diets in female athletes. Sports (Basel). 2016;4(4):50. DOI: 10.3390/sports4040050 PMID: 29910298 139. Mountjoy M, Sundgot-Borgen J, Burke L, Carter S, Constantini N, Lebrun C, et al. The IOC consensus statement: beyond the Female Athlete Triad – relative energy deficiency in sport (RED-S). Br J Sports Med. 2014;48(7):491-7. DOI: 10.1136/bjsports-2014-093502 PMID: 24620037 140. Nattiv A, Loucks AB, Manore MM, Sanborn CF, Sundgot-Borgen J, Warren MP; American College of Sports Medicine. American College of Sports Medicine position stand. The female athlete triad. Med Sci Sports Exerc. 2007;39(10):1867-82. PMID: 17909417 141. Warren MP, Perlroth NE. The effects of intense exercise on the female reproductive system. J Endocrinol. 2001;170(1):3-11. DOI: 10.1677/ joe.0.1700003 PMID: 11431132 142. Deriemaeker P, Aerenhouts D, De Ridder D, Hebbelinck M, Clarys P. Health aspects, nutrition and physical characteristics in matched samples of institutionalized vegetarian and non-vegetarian elderly (> 65yrs). Nutr Metab (Lond). 2011;8(1):37. DOI: 10.1186/1743-7075-8-37 PMID: 21672249 143. Krajčovičová-Kudláčková M, Valachovičová M, Pauková V, Dušinská M. Effects of diet and age on oxidative damage products in healthy subjects. Physiol Res. 2008;57(4):647-51. DOI: 10.33549/physiolres.931244 PMID: 17705666 144. Krajcovicova-Kudlackova M, Babinska K, Blazicek P, Valachovicova M, Spustova V, Mislanova C, et al. Selected biomarkers of age-related diseases in older subjects with different nutrition. Bratisl Lek Listy. 2011;112(11):610-3. PMID: 22180985 145. Weddle DO, Fanelli-Kuczmarski M. Position of the American Dietetic Association: nutrition, aging, and the continuum of care. J Am Diet Assoc. 2000;100(5):580-95. DOI: 10.1016/S0002-8223(00)00177-2 PMID: 10812387 146. Bernstein M, Munoz N; Academy of Nutrition and Dietetics. Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: food and nutrition for older adults: promoting health and wellness. J Acad Nutr Diet. 2012;112(8):1255-77. DOI: 10.1016/j.jand.2012.06.015 PMID: 22818734 147. Campbell WW, Johnson CA, McCabe GP, Carnell NS. Dietary protein requirements of younger and older adults. Am J Clin Nutr. 2008;88(5):1322-9. PMID: 18996869 148. Houston DK, Nicklas BJ, Ding J, Harris TB, Tylavsky FA, Newman AB, et al.; Health ABC Study. Dietary protein intake is associated with lean mass change in older, community-dwelling adults: the Health, Aging, and Body Composition (Health ABC) Study. Am J Clin Nutr. 2008;87(1):150-5. DOI: 10.1093/ajcn/87.1.150 PMID: 18175749 149. Allen LH. How common is vitamin B-12 deficiency? Am J Clin Nutr. 2009;89(2):693S-6S. DOI: 10.3945/ajcn.2008.26947A PMID: 19116323 150. Green R. Is it time for vitamin B-12 fortification? What are the questions? Am J Clin Nutr. 2009;89(2):712S-6S. DOI: 10.3945/ajcn.2008.26947E PMID: 19141694