KATOLIŠKI AMSMONI iiiiiiiMiiii iiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii' a i Za vzdrževalnino gojencev ,,Baragovega misijonišča“ 10 glavnic po 1.000 dolarjev — to bi pomenilo kapital, iz katerega obresti bi "Baragovo misijonišče” lahko stalno vzgajalo po deset gojencev za misijonski poklic! Mnogo je že duš ali skupin, ki so razumele naš klic po tovrstnem sodelovanju in nam poslale svoj prispevek v eno ali več vzdrževalnin. Navajamo spet nekaj takih tako dobrodošlih darov: Miss Angela Gospodaric iz San Francisco, Calif., U.S.A. je vplačala: 50 dol. za vzdrževalnino v proglasitev Barage blaženim; 50 dol. v dvig škofa Slomška na oltarje; 50 dol. v spomin padlim domobrancem. Mr. Kazimir Žerdin, Chicago v lllinoise, U.S.A., je daroval 10 dolarjev ,,v proglasitev Barage blaženim.“ Iz Gorice smo prejeli 25.000 Lir, ki jih je darovala neznana oseba N. N. Rupa, pa 8.000 Lir, ki jih je daroval A. Jerman. Iskrena hvala in srčni Bog plačaj vsem darovalcem! Tako je zdaj položaj vzdrževalnin takle: 1. — V čast Odrešeniku sveta, 2.000 pesov in 20 dolarjev. 2. — V čast Mariji, Kraljici misijonov, 10 dol. in 10.000 lir. 3. — V čast apostolu narodov, sv. Pavlu, 45 dolarjev. 4. — V čast zavetnikoma misijonov, sv. Frančišku Ksaveriju in Mali Tereziki, 105 dol. 5. — V čast sv. Vincenciju Pavelskemu, 220 dolarjev. 6. — V proglasitev Barage blaženim, 160 dolarjev. 7. — V dvig škofa Slomška na oltar, 2.500 lir in 50 dol. 8. — V spomin škofu Rožmanu. 9. — V spomin padlim domobrancem, 150 dolarjev. 10. — V zahvalo slovenskim misijonarjem, 33.000 Lir. Vse, kar se je doslej v ta namen darovalo, znese okrog 840 dolarjev; torej še ne za eno vzdrževalnino vse skupaj. Ce v naslednjih štirih letih svojo darežljivost pomnožimo za 100%, bomo v petih letih te akcije imeli cilj dosežen. Prijatelji, sodelujte! Baragovo misijonišče i aiiam auii BnaiiBiiBiianaiisi aun BiiaiiBiiBiiBiiBiia BiiBiiBiiBiiBMBiiBiia .mai.i iBiiaiiaiiai bubi iiiaiiaiiiiiaiiaiiaiiBiiaiiaiiaiiani IIIBIIBIIBII CERKVENI ZBOR IN MISIJONSTVO (Iz „Katoliškega Glasa“, 4. nov. 1965) Misijonsko poslanstvo Cerkve je danes tako kot prve čase: njeni udje °i'ajo biti pričevavci za Jezusa, njegovo ljubezen in nauk. Njihovo priče-anje naj V0(jj ]jU(jj ^ verj[ v Jezusa. Nasproti temu je precej razširjeno ta-d°, P0jmovan.ie misijonstva, ki preveč izključno išče njegovo nalogo v pri-°bivanju krščencev. Kakor je celotna podoba Cerkve postala preveč organi-acijaka, tako se tudi misijonski uspehi merijo enostransko po ustanovah in evilkah. Statistika je zasedla prevladujoč položaj. Tp pa ni brez nevarnosti. eNvarnost je v tem, da nismo pravični pome-SP krščanskega pričevanja v deželah, kjer je opaziti malo neposrednih mi-Oonskih učinkov. Še večja je nevarnost, da iz pomena misijonskega delo-janja napravimo neodvisen cilj. Nekristjani lahko dobe vtis, da se Cerkev ^ori z drugimi ustanovami za vpliv v sodobnem dogajanju in za osvojitev klJ učnih položajev. .. Pričevanju Cerkve za Kristusa moramo spet priznati veljavo prvega mi-s}Jonskega cilja. V razgovorih o shemi o Cerkvi je bombajski kardinal Gra-C1as poudaril, kako se mora Cerkev ravno v misijonskih deželah izogibati v*dezu, da zasleduje lastne cilje, kot da bi bila država v državi. Kristus je prišel na svet zato, da služi in da daruje življenje. Tako mo-1-3 tudi Cerkev sodobnemu svetu služiti, pomagati, mu kazati pot. V prvi Vrsti mora ljudi notranje prenoviti. Naj se ne ponaša s svojimi ustanovami, j^arveč naj svet blagoslavlja in posvečuje. Poznati mora usodo sodobnih ludstev in pereča vprašanja naših dni. Iz obilja svojih izkušenj naj išče °ugovore za ljudi naše dobe. V prvi vrsti mora prikazovati zveličanje v Kri-8^usu kot med nami bivajočo božjo ljubezen, ki se daruje za vse ljudi in °ujema tudi sedanji čas. Manj pročelja, več duha! Na koncilu je bilo precej govora o Cerkvi revežev. Govorniki so zahte-pM' odpoved zunanjemu sijaju. To velja še posebno za Cerkev v misijonih. r'znati je treba, da so mnogi škofje v misijonskih deželah resnično preprosti in ponižno vdani svojemu poslanstvu. Je pa prav v misijonih, kjer Je Cerkev neznatna manjšina, tudi skušnjava, da se z zunanjimi stvaritvami, 8 Pročelji dokazuje pomembnost Cerkve. Z nekakim pokolonialnim časti-alePjem poskušajo posnemati zapadne ustanove, zato da ne zaostanejo. v A mnogo važnejše bi bilo vestno preučevanje problemov, ki tlačijo de-,e‘o> in prispevati v krščanski ljubezni k rešitvi verskih, moralnih in druž-^eoih težav. Kako važno bi se bilo na primer z vso odločnostjo zavzeti za “e*avstvo. Danes so delavci v večini razvijajočih se držav še razmeroma maj-P.pa skupina, kmalu pa bodo odločilno sooblikovali prihodnost; razen tega nikakor ne gre prepustiti komunističnemu obdelovanju. — ^ - Lastna odgovornost misijonskih cerkva Žarišče vsega misijonskega dela bodo poslej misijonski škofje. Cerkveni zbor je na novo podčrtal važnost škofove službe. Okrepitev škofovstva pa se ne omejuje na razširjenje pravnih polnomočij, temveč sega prav v notranje življenje Cerkve. Če je kje potrebno, da se močneje upoštevajo krajevne razmere v življenju Cerkve, je to v misijonskih pokrajinah, kjer se mora Cerkev znajti v novem okolju in se neprestano prilagajati hitro se menjavajočim spremem-bom. Doslej smo misijone pojmovali preveč kot nekako zunanjo cerkveno provinco, ki naj jo „osrednja Cerkev“ oskrbuje in vodi. Ni čudno, da je zato v misijonih bilo premalo lastnega življenja in čuta za lastno odgovornost. To lastno življenje je treba odločno gojiti. V tem je glavni pomen okrepitve škofovstva za misijone. Kaj je mišljeno z lastno odgovornostjo, je lepo videti v liturgični konstituciji, ki se še posebej ozira na misijonske dežele. Domači jezik in navade naj dobe v liturigiji svoje mesto; predvideva se celo razvoj novih obredov v skladu z domačimi tradicijami. Duhovniki morajo biti povezani s svojim ljudstvom A liturgija je le eno iz področij, na katerih naj se razvije cerkvena množenstvenost. Podobna načela se bodo morala uveljaviti tudi drugod v cerkvenem življenju, npr. v vzgoji laikov in njihovem apostolatu. Najvažnejš6 pa je vprašanje duhovniškega oblikovanja, ki se gotovo mora priličiti kulturnim in socialnim razmeram posameznih dežel. Res se je to poudarjalo že desetletja, a praksa često ostaja daleč za ideali. Danes mora biti čisto janso, da problem domače duhovščine ni vprašanje številk, marveč kvalitete, prave verske in teološke usmerjenosti in ozke povezanosti z ljudstvom. Bilo je v navadi, da so poskušali vzdigniti kvaliteto s tem, da so duhovniške kandidate pošiljali v inozemstvo, v Evropo, v Rim. A tak duhovnik se odtuji svojemu ljudstvu. Zato bi bilo treba vso skrb posvetiti izboljšanju domačih ustanov za duhovniško vzgojo. Potrebna je obogatitev knjižnic, izpopolnitev profesorskega zbora, vzgoja strokovnjakov za preučevanje okolja» v katerem bodo bogoslovci pozneje delovali. Semenišča naj postanejo središče misijonskega razmišljanja in načrtov; tudi dušni pastirji naj bi v njih našli orientacijo. Nadarjeni duhovniki naj bi hodili v tujino šele kot zreli ljudje s ciljem, da se specializirajo. Prva duhovniška vzgoja pa naj bi bila delo misijonskih dežel. Dokler ni domače duhovne tradicije in samostojnega teološkega raziskovanja v mladih Cerkvah, ni mogoče govoriti o ukoreninje-nju krščanstva, tudi če je domača hierarhija že čisto razvita. Ne gre pa pozabiti tudi drugih misli, ki so jih koncilski očetje izrekli o pastirski službi, npr. o razmerju škofa do njegove krajevne Cerkve in njegov odnos do vesoljne Cerkve. Na lastnem ozemlju si mora škofovska služba prizadevati za krepitev in rast božjega ljudstva. Nikoli ne sme zatirati darov in pobud ki jih navdihuje Bog. Prav za misijonski položaj veljajo besede svetega Pavla: „Ne ugasite Duha!“ (1 Gal 5, 19). Ravno tam, kjer naj Cerkev raste in se prilagaja, mora veljati načelo subsidiarnosti: da naj nadrejena avtoriteta nastopa le tedaj, če to zahteva enotnost in red; v tem okviru pa naj se pobude in energije prosto razmah- n®j°- Ravno v misijonih mora biti razmerje škofa do duhovnikov očetov-sk°, spodbujajoče in polno zaupanja. Misijonska odgovornost vesoljne Cerkve Misel sotrudništva je plodna — tako smemo pričakovati — tudi za razmerje vesoljne Cerkve do misijonov. Že v preteklih letih je bogato obro-^'•a, posebno v darovih, ki odhajajo iz Evrope mladim cerkvenim občinam, ^a koncilu so prišli škofje v osebne stike in misijonski škofje se poslej ču-']J° dosti bolj pritegnjene v življenje celotne Cerkve. A zaupanje misijonov v koncil gre še mnogo dalje: cerkveni zbor mora zouditi misijonsko odgovornost v celotni Cerkvi. Za to, da izpolni Cerkev ^v°je poslanstvo v modernem svetu, je potrebno še mnogo več žrtev oseb in '■Varnih sredstev, še mnogo več svetovne povezanosti. Sodobnim nalogam bo kos samo nova misijonska pomlad v celotnem krščanstvu. To je nekaj primerov, ki kažejo, kako so misijonski problemi najtesne-Je povezani z bistvom Cerkve. Rešiti jih je treba z novega stališča Cerkve, .akor ga gradi koncil. Cerkev mora dobiti spet mnogo močnejšo zavest, da božje ljudstvo, ki ima svetu oznaniti veselo oznanilo, odrešilno in zedinja-J°čo božjo ljubezen. Cerkev kot celota in posamezniki, duhovniki in laiki, ^orajo spet razumeti, kaj se pravi biti Kristusov pričevavec: ne žlobu-drav učitelj, ne vseved, ne človek prikrite ošabnosti in zavesti nadmoči, temveč človek, ki je Jezusovo ljubezen sprejel v svoje življenje in ki ve, da Se svet more obnoviti samo v tej ljubezni. K. M. „Odslej boš ljudi lovil..." AD GENTES MISIJONSKA DEJAVNOST CERKVE* PAVEL ŠKOF, služabnik božjih služabnikov, z očeti svetega cerkvenega zbora v večen spomin ODLOK O MISIJONSKI DEJAVNOSTI CERKVE Cerkev, poslana po božji odredbi med ljudi, da bi bila „zakrament vesoljnega zveličanja" **, poslušna naročilu svojega Ustanovitelja (prim. Mk. 16) in odgovarjajoč notranjim zahtevam lastne vesoljnosti, se trudi, da oznanja evangelij vsem ljudem. Apostoli sami, na katere je bila sezidana Cerkev, so sledili Kristusovemu zgledu in „pridigali besedo resnice in porajali cerkve."*** Dolžnost njjihovih naslednikov je neprestano nadaljevanje tega dela, da se „božja beseda razširja in proslavlja" (II. Tes. 3, 1 ) in se povsod oznanja in ustanavlja božje kraljestvo. V sedanjih okoliščinah, ko se začenja nova doba človeštva, je Cerkev, ki je sol zemlje in luč sveta (pr. Mt. 5, 13 - 14), pozvana s posebno nujnostjo, da reši vsa ustvarjena bitja in jih prenovi, da bi se tako vse stvari obnovil® v Kristusu in bi vsi ljudje v Njem tvorili eno samo družino in eno samo božj® ljudstvo. Zaradi tega hoče ta sveti cerkveni zbor, hvaleč Boga za čudovita delo, ki so se izvršila po velikodušnem prizadevanju vse Cerkve, začrtati smernic® misijonskega delovanja in zbrati energije vseh vernikov, da bi božje ljudstvo, hodeč po ozki poti križa, povsod razširjalo kraljestvo Kristusa Gospoda i® opazcvavca vekov (pr. Prid. 36, 19) in pripravljalo steze temu, ki prihajO' * Poslovenjeno iz španskega besedila v L’Osservatore Romano (El Observa-dov Romano), Buenos Aires, 28. decembra 1965, str. 1-7. Edini uradni tekst j® latinski. Prevedel Alojzij Geržinič. ** Dogm. konst. Lumen gentium, 48. Sv. Avguštin, Enarr. in Ps., 44, 23 (PL 36, 508; C Chr. 38, 510). *** 1. poglavje Načela, povzela iz katoliškega nauka 2. Cerkev je na svojem romanju misijonarka po svoji naravi; zakaj po načrtu Boga Očeta se začenja v misiji Sinu in misiji Svetega Duha1. Ta načrt izvira iz ljubezni Boga Očeta, ki je Začetek brez začetka, iz arerega je rojen Sin in izhaja po Sinu Sveti Duh. Ustvaril nas je svobodno Zaradi svoje brezmejne in usmiljene dobrotljivosti in nas je po svoji volji Poklical k deleženju življenja in slave z Njim; darežljivo in neprestano raz-aaia božjo dobroto, tako da končno — stvarnik vseh stvari — postane „vse r vsem- (I. Kor. 15, 28), dosegajoč istočasno svojo slavo in našo srečo, jnotel pa je Bog poklicati ljudi k deleženju Njegovega življenja ne le kc^t Posameznike brez vsakršne medsebojne vezi, temveč jih tudi narediti za Ijud-styo, v katerem naj se njegovi otroci, ki so bili razkropljjeni, zbero v edino-sti (pr. Jan. 11, 52). 3. Ta vseobčni božji načrt za odrešenje človeškega rodu se uresničuje ne le skoro na skrivaj v duhu ljudi, marveč tudi po pobudah, celo verskih, s katerimi ga na tisoč načinov iščejo, da bi ga dosegli ali našli, dasi ni daleč pd Vsakogar od nas (pr. Dej. 17, 27): vse te pobude potrebujejo razsvetlitve .n ozdravljenja, čeprav jih je po previdnostni in dobrotni božji uredbi včasih ''teti za vzgojo, ki vodi k pravemu Bogu, ali za pripravo na evangeljski nauk 2. ^og je sklenil, z namenom napraviti mir in povezavo med seboj in grešnimi ludmi in bratsko družbo z njimi, da se na nov in dokončen način udeleži z9odovine človetšva: poslal je svojega Sina v naše meso, da po Njem reši ludi oblasti teme in satana (pr. Kol. 1, 13; Dej. 10, 38) in v Njem spravi SVet s seboj (pr. II. Kor. 5, 19). Tistega, po katerem je ustvaril vekove ', je torei napravil za vesoljnega dediča, da v njem obnovi vse stvari (pr. Ef. 1, 10). Jezus Kristus je bil poslan na svet kot pravi Srednik med Bogom in ljudmi. ^er je Bog, prebiva v Njem telesno vsa polnost božanstva (Kol. 2, 9); po °veški naravi pa je glava prenovljenega človeštva, poln milosti in resnice 'Jc,n- 1, 14). Na ta način je božji Sin prešel pota resničnega učlovečenja, Q je sloril ljudi deležne svoje božje narave; čeprav je bogat, je zaradi nas Postal ubog, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli (II. Kor. 8, 9). Sin loVekov ni prišel, da mu služijo, temveč da služi in da življenjje v odkupnino Za mnoge, to je, vse (pr. Mk. 10, 45). Soglasno uče sveti očetje, da ni bilo Ozdravljeno tisto, česar ni privzel Kristus.1 A privzel je celotno človeško naravo, ^0, kot je v nas, bednih in ubogih, Vendar brez greha (pr. Hebr. 41, 15; '28). Zakaj Kristus, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet (pr. Jan. 10, 36), ie rekel o sebi: „Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me 'e< da oznanim blagovest ubogim, da naznanim ujetnikom oproščenje in sle-P'm pogled'1 (Lk. 4, 18). In tudi: „Sin človekov je prišel iskat in zveličat, kar le 'zgubljenega11 (Lk. 19, 10). v To pa, kar je Gospod povedal enkrat ali se je v Njem izpolnilo v zveli-Qnie človeškega rodu, se mora oznanjati in razširjati do konca sveta (Apd 1, 8), začenši v Jeruzalemu (pr. Lk. 24, 47), tako da to, kar se je zgodilo samo enkrat za zveličanje vseh, doseže učinek za vse v teku časov. 4. V uresničenje tega je Kristus poslal od Očeta Svetega Duha, da od znotraj vrši svoje odrešeniško delo in poganja Cerkev v rast. Ni dvoma, da je sveti Duh deloval v svetu, še preden je bil Kristus poveličan5. A na bin-koštni dan je prišel na učence, da z njimi ostane na veke (pr. Apd. 2, 14 - 16); tedaj se je Cerkev javno razodela pred množico; se je začelo širjenje evangelija med pogani s pridigovanjem, in je bila dana podoba združitve ljudstev V vesoljstvenosti vere, v Cerkvi Nove zaveze, ki govori v vseh jezikih, ki po ljubezni razume vse jezike in vse vsebuje, in tako zmaguje babilonsko razpršenost 6. Na Binkošti so se pričela „dejanja apostolov", tako kot je bil s prihodom Sv. Duha nad Devico Marijo spočet Kristus in kot je prihod istegö Duha nadenj, medtem ko je molil, Kristusa nagnil k izvrševanjju njegovega poslanstva :. Isti Gospod Jezus je, preden je svobodno dal življenje za svet, odredil apostolsko službo in obljubil, da bo poslal Svetega Duha na tak način, da bosta obe stvari ostali povsod in za vedno združeni v delu za zveličanje, ki ga bo storiti s. Sveti Duh v vsaki dobi „enoti v skupnosti in upravljanju in uči z raznolikimi hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi" 0 Cerkev, oživljajoč cerkvene ustanove kot njihova duša10 in navdihujoč srca vernikov Z istim misijonskim duhom, ki je preveval Kristusa samega. Včasih celo vidno pripravi apostolsko akcijo kot jo neprestano spremlja in na različne načine vodi 12. 5. Gospod Jezus je že spočetka „poklical k sebi, katere je sam hotel. . Postavil jih je dvanajst, da bi bili z njim in bi jih pošiljal pridigovat" (Mk. 3, 13- 14; pr. Mt. 10, 1 -42). Tako so apostoli postali klica novega Izraelo in obenem začetek svete hierarhije. Potem ko je enkrat samkrat dopolnil v samem sebi s smrtjo in vstajenjem skrivnosti našega zveličanja in prenovitve vseh stvari, je Gospod, ki je prejel vso oblast v nebesih in na zemlji (pr. Mt-28, 18), preden se je vzpel v nebesa (pr. Apd. 1, 11), ustanovil svojo Cerkev kot zakrament odrešenja in poslal apostole po vsem svetu, enako kot j® Njega poslal Oče (pr. Jan. 20, 21), in jim naročil: „Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učile jih spolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal" (Mt. 28, 19 in sl.). „Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen" (Mk. 16, 15 in sl.). Odtod ima Cerkev dolžnost oznanjati vero in zveličanje v Kristusu, tako po izrecni zapovedi, ki jo je po apostolih podedoval škofovski red, katerem® pomagajo duhovniki v edinosti s Petrovim naslednikom in najvišjim pastirjem Cerkve, kot po življenju, ki ga vliva v svoje ude Kristus: „iz njega prejem0 vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in tako sam° sebe zida v ljubezni" (Ef. 4, 16). Izvajanje poslanstva Cerkve omogoča torej tisto ravnanje, po katerem se Cerkev, poslušna Kristusovemu naročilu in pod navdihom milosti in ljubezni Svetega Duha, v polnosti prikazuje vsem ljudem in narodom, da jih vodi h Kristusovi veri, svobodi in miru z zgledom življenj0 |n Propovedjo, z zakramenti in drugimi sredstvi milosti; tako jim odpira prosto 'n varno pot v polno deleženje Kristusove skrivnosti. Ko Cerkev nadaljuje in vodi skozi stoletja to misijo Kristusa, ki je bil Poslan, da oznanja blagovest ubogim, mora iti pod navdihom Svetega Duha P° 'sti poti, po kateri je šel Kristus, to je, po poti revščine, pokorščine, službe 'p darovanja samega sebe do smrti, od katere se je slavno vzdignil v vstaje-niu. Tako so v veri hodili apostoli, ki so dopolnili z mnogimi stiskami in trplje-niem, kar manjka Kristusovemu trpljenju za Njegovo telo, ki je Cerkev (pr. 1, 24). In često je bila kri seme kristjanov1,1. Ć. Ta dolžnost, ki jo mora opravljati škofovski red pod vodstvom Petro-Ve90' naslednika in z molitvami in sodelovanjem vse Cerkve, je ena in ista' Povsod in v vsakršnem položaju, čeprav se glede na okoliščine ne izpolnjuje pmerom enako. Razlike, ki jih je treba priznati v tej dejavnosti Cerkve, ne izhajajo iz bistva poslanstva, marveč iz stanja, v katerem se to poslanstvo ra*vija. To stanje pa je odvisno ali od Cerkve ali tudi od ljudstev in skupnosti aii celo od ljudi, ki jim je misija namenjena. Kajti Cerkev, dasi vključuje celot-nOst in polnost sredstev odrešenja, ne deluje vedno in ne more delovati ne-Posredno z vseh vidikov, marveč občuti v svojem delu začetke in stopnje, s C|mer skuša uresničiti božji načrt. Se več, včasih je primorana, da se po uspešno Početem napredovanju z obžalovanjem obrne ali vsaj ostane v nekakem sta-iju polovične polnosti ali neučinkovitosti. Ljudi, skupin in narodov se dotika 'n prehaja vanje le po stopnjah in jih tako privzema v katoliško polnost. Pejanja ali sredstva, s katerimi to dosega, morajo biti v skladu z okoliščinami 'n položajem. Posebna dejanjja, s katerimi glasniki evangelija, ki jih Cerkev pošilja, °Pravljajo po vsem svetu službo oznanjevanja evangelija in vsajanja Cerkve nied ljudstvi ali med skupinami, ki še ne verujejo v Kristusa, se navadno ime-nuiejo „misijoni" in se razvijajo z misijonsko dejavnostjo; često se opravljajo _v Pokrajinah, ki jih je priznala sveta stolica. Namen te misijonske dejavnosti ie evangelizacija in ustanavljanje Cerkve v tistih ljudstvih in skupinah ljudi, v katerih se še ni vkoreninila14. Tako naraščajo posebne domače Cerkve, po Semenu božje besede ustvarjene na vseh koncih; imajo lastne sile in zrelost, 'Hajo lastno hierarhijo, združeno z vernim ljudstvom, in so dovolj organizira-ne s skoro zadostnimi sredstvi za polno krščansko življenje; tako prispevajo sv°ie zrnce v dobro cele Cerkve. Poglavitno sredstvo te vsaditve je oznanjanje evangelija Jezusa Kristusa; to oznanjat je Gospod poslal svoje učence po vsem svetu, da bi po božji besedi prerojeni ljudje (pr. I. Pet. 1, 23) bili s krstom vcepljeni v Cerkev, ki se kot Telo učlovečene Besede hrani in živi 2 božjo besedo in evharističnim kruhom (pr. Apd. 2, 42). __ (Se nadaljuje) 1 Prim. dogm. konst. Lumen gentium, 1. 2 Prim. Sv. Irinej, Adv. haer. III, 18, 1: „Verbum existens apud Deum, per HUem omnia facta sunt, et qui semper aderat generi humano...“ (P G 7, 932); prav tam, IV, 6, 7: „Ab initio enim assistens Filius suo plasmati, revelat omnibus Patrem, quibus vult, et quando vult et quemadmodum vult Pater.“ (tarn, 990)! pr. IV, 20, 6 in 7 (tarn, 1037); Dokaz št. 34 (Patr. Or. XII, 773; Sources ChrSt. 62, Paris 1958, str. 87); Klemen Aleks., Protrept. 112, 1 (G C S Clemens I, 79)! Strom IV, 6, 44, 1 (G C S Clemens II, 453); 13, 106, 3 in 4 (tarn, 485). O istein nauku gl. Pij XII., Radijska poslanica 31. dec. 1952; dogm. konst. Lumen gentium, 16. 3 Prim. Hebr. 1, 2; Jan. 1, 3 in 10; I. Kor. 8, 6; Kol. 1, 16. 4 Prim. Sv. Atanazij, Ep. ad Epictatum 7 (P G 26, 1060); sv. Ciril Jeruzal, Catech. 4, 9 (P G 33, 465); Marij Viktorin, Adv. Arium 3, 3 (PL 8, 1101); sv. Bazilij, Epist. 261, 2 (P G 32, 969); sv. Gregorij Nac., Epist. 101 (P G 37, 181) I sv. Greg. Niz., Antirrheticus, Adv. Apollin 17 (P G 45, 1156) ; sv. Ambroziji Epist. 48, 5 (P L 16, 1153); sv. Avguštin, In loann. Ev. tr. XXIII, 6 (P L 35, 1585; C Chr. 36, 236; še ve^, trdi na tn način, da nas Sv. Duh ni odrešil, ker se ni učlovečil: De Agone Christ. 22, 24 (P L 40, 302); sv. Ciril Aleks., Adv. Nest. I, 1 (P G 76, 20); sv. Fulgencij, Epist. 17, 3, 5 (PL 65, 454); Ad Trasi-mundum II, 21 (P L 65, 284: o žalosti in strahu). 3 Duh je govoril po prerokih: Symh. ConsUmtinopol. (Denz Schoenmetzer, 150); sv. Leon Vel., Sermo 76 (P L 54, 405 -406): „Cum in die Pentecostes disci' pulos Domini Spiritus Sanctus implevit, non fuit inchoatio muneris, sed adiectio largitatis: quoniam et patriarchae, et prophetae, et sacerdotes, omnesque sancti qui prioribus fuere temporibus, eiusdem sunt Spiritus sanctificatione vegetati.. • quamvis non eadem fuerit mensura donorum.“ Tudi Sermo 77, 1 (P L 54, 412); Leon XIII., enc. Divinum illud (AAS 1897, 650-651). Tudi sv. Janez Zlatoustii čeprav poudarja novost misije Sv. Duha na binkoštni dan: In Eph., p. 4, Hom 10, 1 (P G 62, 75). 8 Očetje pogosto govore o Babilonu in Binkoštih: Origen, In Ganesim, p. 1 (P G 12, 112); sv. Gregorij Nac., Oratio 41, 16 (P G 36, 449); sv. Janez Zlato-usti, Hom. 2 in Pentec., 2 (P G 50, 467); In Act. Apostol. (P G 60, 44); sv. Avguštin, Enarr. in Ps. 54, 11 (P L 36, 636; C Chr. 39, 664 sl.); Sermo 271 (P L 38, 1245); sv. Ciril Aleks., Glaphyra in Genesim II (P G 69, 79); sv. Gregorij Vel., Hom. in Evang., Lib. II, Hom. 30, 4 (P L 76, 1222); sv. Beda, /n Hexaem., Lib. III (P L 91, 125). Glej tudi podobo v preddverju bazilike sv. Marka v Benetkah. Cerkev govori vse jezike in tako druži vse v vesoljstvenosti vere: sv. Avguštin, Sermones 266, 267, 269 (P L 38, 1225- 1237); Sermo 175, 3 (P L 38, 946); sv. Janez Zlat., In Ep. I ad Cor., Hom. 35 (P G 65, 296); sv. Ciril Aleks., Fragmin Act. (P G 74, 758); sv. Fulgencij, Sermo 8, 2-3 (P L 65, 743-744). O Binkoštih kot posvetitvi apostolov za misijone pr. J. A. Gramer, Catena in Acta SS. Apostolorum, Oxford, 1838, str. 24 in sl. 7 Prim. Lk. 3, 22; 4, 1; Apd. 10, 38. 8 Pr. Jan., p. 14-17; Pavel VI., Nagovor v koncilu 14. sept. 1964 (A A S 1964, 807). 9 Pr. Dogm. konst. Lumen gentium, 4. 10 Sv. Avguštin, Sermo 267, 4 (P L 38, 1231): „Hoc agit Spiritus Sanctus in tota Ecclesia quod agit anima in omnibus membris unius corporis.“ Prim- Dogm. konst. Lumen gentium 7 (z opombo 8). 11 Pr. Apd. 10, 44 h 47; 11, 15; 15, 8. 43 Pr. Apd. 4, 8; 5, 32; 8, 26, 29, 39; 9, 31; 10; 11, 24 -28; 13, 2, 4, 9; 16, 6-7; 20, 22-i23; 21, 11; itd. 13 Tertulian, Apologeiicum 50, 13 (P L 1, 534; C Chr. I, 171), PROBLEMI NOVE LITURGIJE V AFRIKI Drugi Vatikanski koncil je z novimi predpisi o liturgiji šele načel celo Vl'sto vprašanj; gre za uvajanje bogoslužja po potrebah in navadah raznih "firodcv. Napačno se je z ukrepi koncila zaključevalo, da gre pri novih odred-')ah samo za uvajanje domačega jezika; ljudje prej latinščine niso razumeli, sedaj se jim bo pa vse odprlo, kakor so nekateri mislili. Res se je s tem že f^ogo. doseglo, ko verniki morejo glavne molitve med mašo razumeti in jih -Udi skupno z duhovnikom moliti. Toda, kako bodo nove odredbe vplivale 'ja Afriko, kjer verniki govore nad 800 jezikov? Ali bomo mogli za razne Jezikovne skupine izdati dovolj obrednikov? Duhovnikom misijonarjem in pre-yajaveem raznih molitvenikov se postavljajo velike ovire, ker bi pred uva-lanjem novih obrednikov mogoče bilo kazno, da najprej razrešijo jezikovni Problem. Trenutno je v Afriki okoli 40 novih držav; ali ne bi kazalo, da se Posamezne države sporazumejo in odločijo, katere jezikovne ukrepe bodo iz-'edle, in vzporedno z njimi bi uvedli nove molitve po posameznih cerkvenih Pokrajinah. Nešteto bo še težav; glavna bo pač ta, da v novem času vsi zahtevajo enakopravnost in bo zato treba računati z občutljivostjo vseh, tudi Pajrnanjših jezikovnih ali narodnih skupin. Predstojniki posameznih verskih pokrajin v Afriki si trenutno pomagajo, «akor si pač morejo. Na področju osrednje Afrike so se dogovorili, da se P°do omejili na uporabo šestih glavnih jezikov. Vendar je vsem jasno, da ^°*rqnjosi cerkve v Nyabula, blizu misijona o. Čuka, ki nam je sliko poslal; očividno pri ureditvi glavnega oltarja $e niso upoštevali liturgičnih novosti II. vatikanskega koncila... to ne bo zadostovalo. Zastopniki krščanskih verskih skupin v Kongu so se dogovorili, da se bo v Leopoldvillu sešla posebna medverska komisija, ki bo pripravljala enoten prevod svetega pisma. Pri tem pa vsi vedo, da bo morala komisija delati zelo skrbno in verjetno skozi dolgo dobo let, ker bodo p° izdaji v šestih jezikih nastopile še druge jezikovne skupnosti in terjale prevod v svojem jeziku ali narečju. Poleg tega se bo vrivalo naziranje, ali se naj uporabi jezik manjše narodnostne skupine, kjer je slovnično bolj izčiščen in ima večje besedišče, ali pa naj se upošteva jezik naroda, ki ima že svojo državo. Kako zelo se mora vse to upoštevati, se vidi iz dogodka, ko so pred nekaj meseci morali pri koncelebrirani maši duhovniki molitve opravljati V šestih jezikih; vsaki narodnostni skupini so pri slutžbi božji dodelili nekaj molitev v njenem jeziku. Vendar vprašanje jezika še ni glavno. Obredi v domačem jeziku za Afri' kanca še niso velik korak naprej. Zanje bo služba božja ostala še naprej ne; kaj enoličnega, dolgočasnega, neživljenjskega. Verniki so v ogromni večini nepismeni in njihovo kulturno stanje je še prenizko, da bi mogli dojeti notranjo vsebino obredov, dasi jim bodo podajani v razumljivem jeziku. Afri-kanec je bil z verskimi obredi povezan mnogo bolj naravno — in take spremembe bi mu bile kmalu blizu srca. Afriška ljudstva svojih verskih čustev ne izražajo samo z usti. Izgovarjanje molitvic jim je zelo tuje; najbolj pristni so, kadar jih pojejo ali ple; šejo. Poganska verstva vsa slonijo na petju in plesu pred maliki ali pri raznih obredih — celo pri pogrebnih slovesnostih je velik delež dodeljen plesu. Kako smo si mogli domišljati, da bodo mogli biti afriški verniki navdušeni Pogled na zunanjost župne cerkve v Tanzaniji. s'ionar o. Čuk (s klobukom na glavi) v družbi s č. g. Evgenom Ošnjakom, branlrancem (v nem talarju) ki ga je obiskal v Afriki, augusta meseca, pred župno cerkvijo v Tosamagangi pa Pesmi in napeve, ki so polni evropske kulture in v bistvu Afrikancu tuji. 0 mnogih misijonskih postajah so peli koralne napeve v latinščini — sedaj ° latinščina sicer odpadla, toda koralni napev bo ostal, dasi je afrikanski miselnosti bolj tuj kot pa latinščina. Enoličnost petja bo mrtvila razpolože-•>e> ki bi se pri pravem petju razgibala in zaživela; toda dosedanji način °bnašanja v cerkvah mu to omejuje, če ne celo preprečuje. Pri Afrikancu ni glavno melodija, ampak ritem. Brž ko začne peti, se že začne gibati celo telo in po prvih vrsticah pesmi se ljudstvo že za^ne Predajati plesu. Mnogi afriški liturgični strokovnjaki napovedujejo, da se 0đo morale liturgične spremembe izvesti po poti, ki bo dovoljevala plesno j?Premljavo glavnih delov maše. Verniki bodo začeli peti ob spremljavi bobnov P temu bo sledilo razporejanje vernikov v ples pred glavnim oltarjem ali ^ okoli njega. , Ce se bo znotraj cerkva ali kapel moralo marsikaj spremeniti, tedaj se ° to še bolj moralo pokazati pri zunanji opremi in gradnji bogoslužnih pro-storov. Dosedaj so vse misijonske postaje gradile cerkve in kapele po ev-Popskih vzorih; med afriškimi naselji so nastajale zgradbe, ki so nazadnje Sattio še podčrtavale navzočnost kolonializma, saj so bile zgradbe misijonskih Poslopij podobne upravnim in vsem javnim zgradbam državnih, tujih uprav, ^đslej se bodo morali misijonarji in evropski cerkveni predstojniki ozirati •}a domače nazore arhitektov, ki bodo Afrikanci, izvežbani in izšolani na novih oomačih šolskih ustanovah. Cerkve bodo na zunaj dobivale obliko, ki bo pobobna kočam ali pa velikim gospodarskim stajam po afriških posestvih. Ljudstvo bo v cerkvi doseglo vpoštevanje svojega jezika in potem svojih posebnih navad. Ker bo pri službi božji pač samo ob nedeljah ter bo čez teden pri delih na polju ali po obratih, bo pričakovalo, da se bo tudi ostalo opravljanje verskih dejanj preusmerilo na merila, ki so Afrikancem razumljiva. Razna podeljevanja zakramentov ter zakramentalov bodo morala vpoštevati, kako ljudje opravljajo podobne obrede v dosedanji obliki. Verjetno sedanje podeljevanje krsta ne bo zadovoljilo afrikanskih vernikov. Ko se mu rodi otrok, opravljajo takoj po rojstvu razne obrede, ki niso poganski, todja njih folkiorni ali etnološki pomen se bo silno poglobil, če bo cerkev pri njih sodelovala. Mnogo slovesnosti opravljajo Afrikanci pri kresovih; zažigajo velike grmade ter se pri njih opravljajo obredi, ki jih bo z majhnimi dodatki mož; no spremeniti v krščanske. Celo pri delitvi svete Evharistije bo treba uvajati razne dodatne slovesnosti, da bo vernikom bolj približana vsebina žrtve! nekateri pisci mislijo, da bodo pred posvečenjem verniki najborž želeli prinašati na oltar jagnjeta — na posebni mizi bi ostala darovana, kakor je to ponekod navajano tudi v liturgiji, ko se verniki obračajo na Jagnje s prošnjo za usmiljenje. Sploh se bo morala zelo razširiti uporaba kadilnice in obredje kajenja bodo spremljali vložki, lastni samo afriškim rodovom. Mnogi napovedujejo, da se bo kadilnica spremenila v posebno vrsto stalne velikonočne sveče, ki bo v obliki grmade noč in dan gorela pred Najsvetejširtr Cerkev se pri tem ne bo nič umaknila v preteklost in ne bo nič trpela na svojem ugledu. Na afriškem kontinentu bo s tem potrdila samo to, kar je ustvarilo njeno veličino v prvih stoletjih krščanstva med evropskimi ljudstvi. Zgodilo se bo celo več: Cerkev bo afriškim narodom pomagala, da se bodo mogli uveljaviti med narodi sveta kot popolnoma enakopravni. mednarodne misijonske pomočnice O. JOŽE KOKALJ S. J. („KRALJICA DVEH SVETOV“) 13. februarja 1955. je Gospod poklical k sebi gdč. Ivonne Poncelet, stanoviteljico družbe Mednarodnih misijonskih pomočnic. Njena smrt je '•a tragična: izgubila je življenje kot žrtev letalske nesreče, ko je bila na poti v Rim. . . Z vseh strani sveta so prihajali izrazi sožalja. Kardinal Tisserant je Oavil, da je Cerkev izgubila eno od najvidnejših oseb, gorečo dušo, misijo-arko v pravem pomenu besede, ki je želela vsem ljudem prinesti Kristu-s°Vo blagovest. j Ni še imela 50 let, ko je morala prenehati s svojim plodnim delovanjem zemeljsko borbo zamenjati z nebeško domovino. In vendar je postala stanoviteljica in duša družbe, ki širi po vsem svetu Kristusovo kralje-j ^°> Prepotovala je vseh pet kontinentov in postala zgled laičnega aposto- z- č ie postati misijonarka, toda po nasvetu duhovnega voditelja je ela zbirati okrog sebe dekleta, ki so bile pripravljene svoje sposobnosti Posvetiti apostolskemu delu v misijonskih krajih. 1937. leta je odprla prvo hišo nove družbe. , Mednarodne misijonske pomočnice se zaobljubijo, da bodo služile Cer- a 1 v nekrščanskih deželah in da bodo tam pomagale škofom pri vsakem ^Postolatu, za katerega bodo usposobljene. Njihov duh zahteva popolno Poved — pravo ljubezen — trajno veselje, v-. ?rve skupine mednarodnih pomočnic so odpotovale v Kongo, nato na 'tajSk° in v najrazličnejše države Azije in Afrike. 1960. leta so imele 35 ! .uPjn v misijonskih krajih in 120 deklet, ki so se pripravljale na odhod v k.lsijone. Družba se zelo hitro širi Škofje si želijo teh mladih apostolov, , Prihajajo ne samo z velikodušnim srcem, ampak tudi s primerno izobraz-0 m solidno vzgojo. . .. XII. je gdč. Poncelet imenoval „pogumna ustanoviteljica“ in ji je 'Poročil, naj družba vedno ostane popolnoma mednarodna in laična. Čla-, Ce "e nosijo enotne obleke in vršijo v misijonih svoj poklic. S svojim j^Molatom vzgajajo sredi poganskega okolja vzorne kristjane, ki bodo kot as sredi testa dvigali ljudstvo k Bogu. Kolikor je le mogoče, se prilago-a J° ljudem, med katerimi živijo. Njihov duhovni vodja, kitajski misijo-p r P- Lebbe, jim je to še prav posebej naglasil. Rekel jim je: „Ko bi sv. j ave' ostal Jud, kdo bi nas rešil iz teme? In če bi jaz hotel ostati Evrope-c "led Kitajci, bi bil kakor mrlič.“ Ivonne Poncelet se je popolnoma žrtvovala za vesoljno Cerkev. Svoje q 'ran j e razpoloženje je izrazila z besedami: „V nas raste goreča želja za gospodovim prihodom in to ne samo v naše duše, da nas popolnoma osvoji, jej pak tudi v vse narode, vsakega od teh milijonov ljudi, ki Boga potrebu- Napravimo zdaj kratek obisk pri skupinah mednarodnih pomočnic! M Siriji bomo srečali pet članic iz Nemčije, Belgije in Italije. Zapo-e so predvsem v treh dispanzerjih. Skrbijo za zdravstveni in kulturni «len napredek arabskih žena, poučujejo jih o higieni, vzgoji otrok, o urejevanju domov; prirejajo tečaje za nepismene; vzpodbujajo v vernikih duha apostolske gorečnosti in ljubezni do ljudi vseh ver in narodnosti. Razen tega navajajo ljudi k pametnemu, modernejšemu načinu izkoriščanja zemlje, kajti kulturna zaostalost je vzrok uboštva in bede. V Indiji, blizu Madrasa, delujejo štiri mednarodne pomočnice: zdravnica in tri medicinske sestre. Našli jih bomo v velikem zdravstvenem zavodu, ki je bil dograjen 1955. leta. Tu je središče borbe proti gobavosti. Voditeljica skupine, zdravnica, je sredi gobavcev odkrila svojo specializacijo. Z veseljem piše v Evropo, da zdravi bolnike z najmodernejšimi metodami in da imajo zdaj prvič v zgodovini uspešna zdravila za to strašno bolezen. Njihovo področje obsega 750 vasi s 450.000 prebivalci; 16.000 jih je vpisanih kot bolniki gobavci. Junakinje apostolata s svojim delom odgovarjajo na dvojni klic Jezusa Kristusa. Bolniki ne kličejo zaman in tudi Jezusovo povabilo: „Pojdi za menoj!“ je doseglo svoj namen. Mednarodne pomočnice imajo tudi svoj dom v velemestu Chicagu v Ameriki. So tam lahko misijonarke? Brez dvoma. Tja prihajajo iz Azije, Afrike in Južne Amerike afriški voditelji, študentke, športniki, izobraženci, turisti, in vsi se z veseljem zbirajo v domu misijonskih pomočnic blizu mestne univerze. Njihov apostolat je v osebnem stiku. Profesorju s tokijske univerze dajejo vzpodbudo in pogum, muslimanom s Srednjega vzhoda prijazno besedo in razumevanje njihovih problemov, študentkam nudijo primerno družbo in potrebne nasvete. Tisti, ki niso kristjani, izgubljajo svoje predsodke, verni katoličani pa utrjujejo svoje versko življenje za bodoče apostolske naloge. Dom v Chicagu je na križišču sveta, kot da je na odprti cesti; tu so posvetovanja, prijateljski pomenki in važna zborovanja... V nedeljo se zbere tudi do 150 gostov iz 35 različnih narodov. To je res misijonsko delo v duhu evangelija. Mednarodne misijonske pomočnice je v Korejo povabil seulski škof-Prišle so tri: Italijanka, Nemka in Belgijka. Kot sv. Pavel so si prizadevale, da bi se čimbolj prilagodile novim razmeram. Moraš pozabiti na evropske navade in postati vsem vse, da bi vse pridobil za Kristusa. Katoliško versko življenje v Koreji je še mlado, sveže in velikodušno. Potrebno je vzgajati voditelje, izobražence, domače apostole, skrbeti za študentke, ki študirajo v glavnem mestu. V domu mednarodnih pomočnic stanuje 25 študentk. To je skupina, ki omogoča še drugim študentkam, da se v velikem mestu ne izgubijo, ampak da se lahko udejstvujejo v apostolatu. Misijonske pomočnice, ki so na Japonskem, se dobro zavedajo, da morajo umreti preteklosti, prejšnjim navadam, jeziku in evropskemu načinu življenja, če hočejo uspešno delovati med Japonci. Nekateri tujci so tam deset let in še več, pa se niso mogli vživeti v japonske razmere in jih zato zid nezaupanja loči od domačinov. Misijonarke so drugačne. Prihod v deželo vzhajajočega sonca je pomenil neko novo rojstvo, popolno prilagoditev in zato tudi veliko odpovedi od jutra do večera. Pšenično zrno mora umreti in šele tako roditi sadove. a otoku Formozi bomo srečali tri mednarodne pomočnice — Kitajko, ogležinjo in Belgijko. Poučujejo na univerzi in pomagajo v bolnici. in ^okrat na teden povabijo vse, ki žele priti, v svojo hišo, kjer pripravi-ko in koristen družabni večer. Včasih je na sporedu kitajska glasba, fisten film, največkrat pa večer mine v medsebojnem spoznavanju in zbli-Vanju ljudi raznih narodnosti in verskih prepričanj, io a večera je spreobrnjenec veselo pripovedoval o svoji sreči, ki doživlja po krstu. Drugi dan sta se dva druga prijavila za vstop v Cerkev. s Pom misijonark je velika družinska skupnost, vedno pripravljena, da i^ejme človeka, ki si želi njene preproste domačnosti. Končujemo z besedami ustanoviteljice gdč. Poncelet: „Vedno bolj spo-, preblaženo Devico in njeno vlogo srednice vseh milosti. Prosim jo, J doseže, da ne bom mogla ničesar storiti, kar bi bilo nasprotno ljubezni ,• ^3enega Sina. Njej sem izročila vso preteklost in vso sedanjost. Prosim da K ^ J0 Prav, Uubila, tudi v težavah, ki so najbolj boleče. Naj mi izprosi, h«* -0^° križi in napake samo stopnice k presv. Trojici in uresničenju DožJega kraljestva. ^ , Kristus v vsakem od nas in Kristus v Cerkvi še ni dosegel svoje po-Ija n08^‘ ^ našem življenju so še mrtva področja, ki jih božji duh ne oživ- Zat k* 86 Kristus mogel v nas neprestano porajati, je potrebna Marija. °ne moremo živeti brez nje, zato se moramo vedno k njej zatekati, hn* “Odimo zvesti našim dobrim sklepom in poživimo v sebi zaupno ponest do Nje, ki je naša nebeška Mati.“ misp0narlta z otroc' Pr' |,9r'. — To je misijonarka . redovnica v redovni obleki. Mednarodne ionske pomožnice pa ne nosijo uniformei, ampak se oblačijo kot druge iz okolja, v katerem delujejo. KRISTUS V AZIJSKIH VERSTVIH Navadno si predstavljamo, da najdemo krščanstvo v Aziji pač v Kristusovi Cerkvi in da stoji tam osamljeno nasproti popolnoma različnim verstvom islama, budizma, hinduizma. Osebni stik s posamezniki ali skupnostmi teh religij pa nas neredko preseneti, ko zapazimo, kako so ti ljudje poduhovljeni, kako žive iz svoje vere, kako malo cenijo tvarni svet. Molitev jim pomeni izredno veliko, hrepene po združenju z Neskončnim, kesajo se grehov, prosijo odpuščanja in krote strasti. Vera preveva vse njihovo življenje in mnogi se svetu odrečejo. Zato dobe včasih zapadnjaki vtis, da je Vzhod bolj poduhovljen kot Zahod, celo bolj kot krščanstvo. V resnici iščejo vzhodna verstva navdih v krščanstvu. Kristus v hinduizmu Življenjska sila raznih skupin starih azijskih religij izhaja v veliki meri iz krščanskih vplivov, ali če hočete, iz Kristusa samega. Novi, dejavni hinduistični red Ramakrišnovega misijonstva s središčem v Kalkuti vzgaja apostole, ki naj gredo tudi na Zahod. V tesen stik z zahodnim človekom pa hinduist ne more priti, če se prej ni resno ukvarjal 2 duhovnim jedrom zahodne kulture. Mogoče je tem ljudem krščansko jedro Zapada bolj jasno kot Evropcem ali Amerikancem... Tisti Indijci, ki si prizadevajo za napredek in moderniziranje hinduizma, so prejeli navdih iz krščanstva, torej končno od Kristusa. Značilen primer za takega človeka je bil Rabindranath Tagore, katerega duh je v Indiji š® živ. Ta pesnik je posvetil Bogu poezije, ki jim je težko najti enakih po privlačnosti in očarljivosti. V Bengaliji se po nekaterih katoliških cerkvah prepevajo Tagorjeve nabožne pesmi — prave himne. ... v budizmu Presenetljivi prerod južnega budizma na Ceylonu in v Burmi je skoro izključno delo zapadnjakov. Književnost „pali“, ki so v njenem jeziku napisane svete knjige južnega budizma, je dobila prvo kritično izdajo in prevod v izdajah Georga Tornourja 1. 1837. Razen tega so k moderniziranju budizma prispevali v prvi polovici 9. stoletja še drugi belci, npr. Danec Viggo Faus-böll (z latinskim prevodom dela Dhammapada), B. H. Hodgson (s Studi-ranjem nepalskih tekstov), Madžar Körös Csoma (s preučevanjem tibetanskega jezika in prvim tibetansko-angleškim slovarjem). L. 1881 se j® ustanovila Družba za spise v jeziku pali. Oldenberg je izdal celotnega Vinaya Pitaka in ga poleg drugih klasičnih spisov pi’evedel skupno z Davidsom zbirki Sacred books of the East). Za njimi so prišli mnogi drugi raziskovavcj z Zahoda, Indijci, Kitajci in Japonci. Vse to delo je preobrazilo obe veji budizma, severno Mahayana in južno Therarada. '"dijski je*uil p. Alvarez že od I. 1948 živi pod imenom Swami Animananda Alvahi kot krčanski "sanjasi”, da bi v stiku z hindujskimi "svetimi možmi" globlje prodrl v bistvo hinduizma. Krščanski kvas Vzporedne z učenjaškim delom, z modernimi vzgojami in znanstvenimi jnetodami je šla gorečnost za versko prenovitev. Nove knjige so bile po ve-Čini napisane v angleščini. V zahodnih jezikih pa ;e uporaba krščanskih Pojmov neizbežna; z njimi so prišle v budizem mnoge krščanske predstave. Tako govore danes ljudje po Indiji, Ceylonu in Burmi — njihovo kulturo je Sooblikovalo angleško gospostvo — o Bogu, o poteh k Bogu, o združenju z Njim, in se poslužujejo mnogih krščanskih izrazov in podob. Na ta način vdira krščanstvo globoko v bistvo duhovnega življenja na izhodu. Tudi v modernih japonskih verstvih je dosti krščanskih sledov. Celo v najstarejših budističnih ustanovah je mnogo krščanskih sestavin, npr. Pačin učenja, uporaba orgel, petja in pridige, poročni obredi itd. ... tudi na Kitajskem Na Kitajskem krščanskega vpliva v budizmu ni bilo toliko videti, ker ni kazal pravega življenja. Vendar se je upor taipingov, sredi 19. stoletja, eden najbolj svojevrstnih pojavov v moderni Aziji, skliceval na Kristusa in sv. pismo. Seveda je imel upor politične in socialne vzroke, vendar so voditelji imeli nov pogled na družbeno enakost in na enakost vseh ljudi pred Bogom in Kristusom. Upor taipingov je trajal ok. 20 let, nato je gibanje izginilo. Kljub temu so navzočnost katoliške Cerkve, še bolj pa napori Biblične družbe in širjenje sv. pisma, za kar so skrbele evangeljske Cerkve, omogočile neprestano vdir ranje Kristusa tudi na Kitajskem. Sv. pismo bere mnogo ljudi, ki niso krščeni. Ni toliko naša zasluga, temveč predvsem zasluga Biblične družbe, da je Jezusovo ime danes znano po vsej Aziji, in to dejstvo ima stalen vpliv na versko življenje Vzhoda. Navzočnost krščanstva Tudi dobrodelne ustanove in vzgojni sistem katoliške Cerkve zelo vpliva na ostale religije in so jim dale spodbudo in vzorec za podobne organizacije. Krščanstvo je torej navzoče v zunanjih oblikah in v duhovnih globinah starih azijskih verstev, dasi je število pravih kristjanov majhno. V našem času ni mogoče o vzhodnih religijah govoriti na isti način kot, recimo, pred 200 leti in če razpravljamo o prilagajanju krščanstva vzhodnim deželam, moramo ugotoviti še obojestransko vplivanje in upoštevati, da so se različne oblike budizma okrepile ali celo na novo oživile prav zaradi stika z biblijo in s krščanskimi Cerkvami. Največ vpliva so imeli protestanti, zakaj njim ni bilo treba šele organizirati laični apostolat, saj so pri njih od nekdaj laiki vilo stara verstva. Ali naj to obžalujemo? Pota božje Previdnosti niso v prebirali in širili sv. pismo. Mogoče je, da bo tesnejše sodelovanje z vzhodnimi verstvi krščanski vpliv ojačilo, da pa jih vendar ne bo niti za korak približalo Cerkvi, pač pa poži-naši oblasti in Cerkev ni društvo z natančno določenim članstvom, temveč je svetilnik na gori, ki izžareva Kristusovo luč na vse strani. Kristus, po katerega podobi smo vsi ustvarjeni, ki je dal življenje za vse in katerega Duh veje, koder hoče, ima svoje načrte, katerim skromno služimo. Skrito vodstvo Sv. Duha je skozi vsa stoletja, ko krščanstva še ni bilo, poskrbelo za zveličanje milijonov ljudi. Sledili so navdihom, ki vzbujajo hrepenenje po duhovnosti, po odpovedi, po kesu in celo po treh evangeljskih svetih. Odnosi z Zahodom so obnovili mnogo podedovanega verskega življenja v Aziji in mu prinesli mnoge krščanske nazore, npr. o dostojanstvu človeške osebe, o vrednosti žene in ideale v vzgoji in pravičnosti. Vsaj višjim plastem so ponudili tudi Shakespeara in Michelangela in Bacha; tako so se v tkivo azijskih verstev vpletle mnoge krščanske niti. Misijonstvo od znotraj Z občudovanjem odkrivamo to delovanje Previdnosti, ki ga ne razumemo. Ali naj zdaj iz ene skrajnosti pademo v drugo? Iz prepričanja prvih, da so religije zgolj orodja hudega duha, v sodobno pojmovanje, ki se mu širjenje krščanstva vidi skoro odvišno? Globoko pod vsem površjem deluje neprestano Sv. Duh in obsipa z ljubeznijo vse, ki se obteženi ozirajo po Luči, ki odjemlje grehe, ozdravlja srca in odpira neskončna obzorja. Na vzhodna verstva zremo s strahom. Ali se morejo zveličati ljudje, ki Zlve in umirajo z vero v preseljevanje duš, ki zanikajo osebnega Boga ali Zavračajo — kot muslimani — misel o božjem učlovečenju? Pogled na vzhodna verstva pa vzbuja v nas tudi veselje. Ali se more Gospod odvrniti od ljudi, ki se z vso močjo posvečajo duhovnosti in tej žrtvujejo vse časne in kvarne dobrine, ali ki se — kot mohamedanci ■— vsak dan večkrat vržejo na lla pred Bogom in ga molijo; od budistov in muslimanov, ki verujejo v večno blaženost in kaznovanje zlega, v večne posledice vsakega človeškega delanja? Zahvalimo se Bogu, da je po oznanjanju krščanstva tudi mimo naših ?zkih uvidov in načrtov Njegova podoba v azijskih religijah postala bolj lasna. Slavimo ga, zakaj On je „Jahve, ki je pokazal svoje odrešenje, odkril Poganom svojo pravičnost, svojo ljubezen in zvestobo Izraelovi hiši, medtem ta so zrli božje odrešenje ljudje, ki so bili v veliki daljavi“. *Po članku Christus in den asiatischen Religionen, ki ga je napisal jezuit Ladislav Ladany, v Hong-kongu bivajoči strokovnjak za azijske razmere, *n je izšel v reviji Die Katholische Missionen, št. 5 (september - oktober) 1. ]965, str. 146 - 150.) v v v KRIŽIŠČE NA BALKANU FRANC SODJA C.M. Srbski patriarh German in novi beograjski nadškof dr. Gabriel Bukat-ko. Ob dejstvu, da je belgrajski patriarh poslal svoje odposlance na koncih je vredno obstati in se zamisliti. Res je ostanek preteklosti, ki nima danes pomena, da Balkan še vedno spada v področje Propagande (kongregacije za širjenje vere). A sledeče razmišljanje zaradi zgodovine in zaradi sedanjosti še vedno sodi v široki pojem misijonstva. 2e v dobi rimskega cesarstva je bilo mesto Singidunum, današnji Belgrad, važna postojanka: ne samo vojaško središče, ne samo naravna trdnjava, obdana od dveh širokih rek Save in Donave, ampak tudi trgovsko središče. Ze v rimski dobi je bilo tu križišče cest. Do zdaj še nihče ni točno ugotovil postanka belgrajske škofije. Verjetno je bila prav kmalu ustanovljena. Kmalu po „rimskem miru“ cesarja Konštanti-na, ki je dal svobodo kristjanom, pa zasledimo celo imena belgrajskih škofov, seveda takrat je bila lo škofijo Singidunum. Celo nekatere letnice škofovanja so znane: od 335 do 370 je bil škof Ursucij in od leta 370 do 381 škof Sekundian. Kako bogato je bilo že razvito tedaj življenje cerkve, priča dejstvo, da so poleg škofije Singidunum obstajale na Balkanu tudi druge škofije: Semen- dria (Smederevo), Vinacium (Kostolac), Nissus (Niš). S prihodom Slovanov na Balkan je ta prva doba končana z razpadom rimskega cesarstva. Je tragika za narod, ki še danes toliko hvaležnost slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu izkazuje, da ni ostal v edinstvu s katoliško Cerkvijo. Vpliv Bizanca je bil prevelik in je tiral te kraje v razkol skoro avtomatično. Veliki ruski filozof in teolog Solovjev se je trudil, da bi dokazal, da Rusi nil ki je bil prav za misijonsko nedeljo na obisku pri svojih primorskih rojakih. Msgr. Srečko Gregorc v članku „Magreb“ odkrije pred nami problematiko današnjega arabskega sveta; posebno pozornost posveti svetemu mestu Kai-ruanu. Med članki so lepo umeščene zanimive fotografije iz misijonskega sveta, pa drobne novice, ki jih je na zadnjih straneh brošure pod naslovom „Okno v misijonski svet“ še posebno veliko. Zaključuje vsebino pregled darov za misijone v slovenskih župnijah goriške nadškofije; ugotavlja se, da so po skoraj vseh slovenskih župnijah presegli škofijsko povprečje. Praznovanje O tem, kako so v Gorici praznovali Misijonsko nedeljo, poroča dopisnik „Katoliškega glasa“ takole: V najlepšem jesenskem vremenu, ki nam ga ta mesec nudi narava v za' Ravno za zlato mašo dolgoletnega voditelja Marijine družbe na Via Risorta v Trstu, mons. Otierza je bila tamkaj tudi bivša članica te družbe, misijonarka\s. Anica Miklavčič, kanosijanka. Tu jo vidimo, kako govori družbenicam v dvorani o svojem misijonu. ^eiio za muhasto vreme v poletju, so slovenski verniki na Goriškem prazno-J^li letošnjo misijonsko nedeljo. Pose-beri pečat ji je dala to pol navzočnost slovenskega misijonarja iz Zambije, je-Zuita patra Radka Rudeža, ki je ves ’riesec oktober s svojimi predavanji in 'Vstopi med našimi Slovenci pomagal vOernati srca svojih rojakov za vzviše-.n° misijonsko idejo in širjenje božjega kraljestva v poganskih pokrajinah. Notranje je naše ljudi razpoložila že brošura „Misijonska nedelja“, ki je izšla za to priliko kot prejšnja leta, bogato ilustrirana in polna zanimivega branja. Iz nje smo tudi zvedeli, da so Slovenci v goriški škofiji lani darovali za misijone vsoto 1.141.665 lir. Prvenstvo med našimi farami si je ponovno osvojil Doberdob z 216.900 lirami, med organizacijami pa goriška Marijina družba z 244.500 lirami. Na samo misijonsko nedeljo je v Gorici dopoldne in popoldne nastopil v cerkvi sv. Ignacija g. misijonar Radko Ru-dež SJ. Dopoldne je maševal in pridigal ob priliki slovenske sv. maše, popoldne pa vodil molitveno uro za misijone. Udeležil se je tudi misijonske prireditve v Katoliškem domu. S toplimi besedami se je tam poslovil od goriškega občinstva, se mu zahvalil za vso pozornost in darove, ki jih je bil deležen v teku svojega bivanja v naših krajih ter izrazil željo, naj bi tudi nove slovenske družine preveval isti duh kot družine, iz katere je sam izšel in ki je dala Bogu dva duhovnika, med njima njega — misijonarja. Na večer je p. Rudež še predaval bogoslovcem v go-riškem semenišču, naslednji dan v ponedeljek pa je odpotoval proti Rimu, kjer se bo vkrcal v letalo, da ga čim prej ponese nazaj v drago mu Zambijo. Misijonska prireditev v Katoliškem domu je bila lepo obiskana. Udeležilo se je je nad 400 oseb; zasedeni so bili vsi sedeži v dvorani in na galeriji. Osrednja točka prireditve je bila izvirna igra naše goriške pisateljice Zore Piščančeve, ki je pod naslovom „Zmagala je ljubezen“ v igro položila idejo vseodpuščajoče krščanske ljubezni, katera končno slavi zmagoslavje nad človeškim ponosom, sebičnostjo in predsodki. Igra je bila občinstvu zelo všeč in prepričani smo, da si bo utrla pot na vse naše odre tako na Goriškem kot na Tržaškem. V skrbni režiji dr. Kazimirja Humarja ter učiteljice gdč. Marice Perat iz Pevme so jo doživeto podale mlajše članice goriške Marijine družbe. Če pomislimo, da so prvič nastopile na odru, moramo priznati, da so svoje vloge zelo dobro odigrale, zlasti nositeljica glavne vloge Jelka (Marilka Koršič). Vse nastopajoče so besedilo brezhibno obvladale. Večkrat ko bodo še nastopile, bolj si bodo seveda tudi izboljšale izgovarjavo, ki je nad vse važen element pri igranju. Tudi obleka igravk ter kulise so bile prav posrečeno izbrane. Kulise, ki jih je vse občinstvo občudovalo, sta izdelala g. Ciril Koršič in njegova hčerka Verena. Med odmori je deloval srečolov v korist misijonov. Ni manjkalo srečk (700 jih je bilo), pa tudi ne dobitkov. Naši ljudje so srečke pokupili do zadnje in s tem pokazali, da zanje misijoni res niso prazna beseda. Eno z drugim smo preračunali, da je vsakdo od navzočih pustil v dvorani Katoliškega doma v Gorici po 500 lir. Misijonske prireditve so bile tudi izven Gorice po naši deželi, čujemo, da so lepo uspele, zlasti v Štandrežu in v Podgori. Ko se veselimo velike vneme, ki jo naši ljudje kažejo za misijonsko zadevo, želimo spomniti samo to, kar je dejal neki misijonski škof: „Bogu po-sojuje, kdor za misijone daruje!“ Nekaj več o prireditvi za misijonsko nedeljo v Štandrežu izvemo spet iz poročila v „Katoliškem glasu“: Na misijonsko nedeljo nam je delavno Katoliško prosvetno društvo pripravilo prijeten večer. Prireditev so odprle študentke in deklice z zbornimi deklamacijami in živimi slikami o misijonski ideji. Mali zbor je ubrano zapel dve pesmi. Nato so se naši fantje postavili s ša-loigro „Zgubljena stava“. Za njim sta fant in dekle odigrala veseli prizor „Pogodba med možem in ženo“. Z zadovoljstvom smo gledali te naše mlade igrav-ce: nikomur ni prišlo na misel, da so šele prvič na odru, tako sc naravno in sproščeno igrali. Sledil je odmor, med katerim je bil srečolov za misijone. Srečke so bile ta-kaj razprodane in komur je bila sreča mila, je zadovoljen odnesel dobitek. Za sklep so nam dekleta in deklice prikazale še ganljivo misijonsko igro s petjem in rajanjem „Umijmo zamorčka“. Tudi one so prikupno odigrale svoje vloge in navdušile gledavce, ki so bili veseli in ponosni na te pridne deklice. Hvaležni smo vsem, ki so se trudili za to uspelo prireditev: najprej mladim igravcem, a zlasti še tistim, ki so jih pripravili za nastop. Z veseljem bomo spet napolnili našo dvorano, ko nam bodo kaj novega pokazali. Bog daj, da bi bilo to kmalu in pogosto! Koroška Kako tamkaj rojaki obhajajo Misijonsko nedeljo, izvemo takorekoč uradno iz poročila, ki nam ga je na našo prošnjo Misijonarka s. Anica Miklavčič z Japonske, med skupino Marijinih družbenic v Trstu. Poda] referent za misijonstvo med ko-oskimi Slovenci č. g. Brumnik, rektor u°ttia duhovnih vaj v Tinjah: Skoro vsako leto pozovejo škof v krat-£ern pastirskem pismu svoje škofljane , molitvi in darovanju na svetovno milijonsko nedeljo. Papeška ustanova za lrJenje vere na Dunaju pošlje mesec P^eje župnim uradom različne pripomočke (lepake, letake, ilustrirani misijonski list, vrečice za darovanje, osnu-ke za pridige). Naš škofijski list „Ne-olja“ prinaša za to priliko in razgla-yornje Gospodovo kot prilogo slovenski 'o’sijonski list s poročili o misijonskem elovanju v slovenskem delu škofije. "J'sijonska nedelja se obhaja kot dan •molitve in darovanja za misijone. V •mnogih župnijah se je dobro obneslo arovanje s papirnatimi vrečicami, ki jih dušni pastirji v nedeljo preje razdelijo ali dostavijo posameznim družinam. Pri darovanju prinesejo vrečke z darovi k oltarju. Tako ostane dar tajen, da samo Bog ve zanj. Po navadi je dar uboge vdove, ki vse da za misijone, bogatejši od daru premožnega. Popoldne pa so v okviru katoliške prosvete ponekod izven cerkvene misijonske prireditve s predavanji s skioptičnimi slikami o misijonih.“ Iz Združenih držav Severne Amerike imamo poročilo znane in zveste misijonske delavke ge. Anice Tusharjeve, ki živi v Gilbertu, Minnesota: Naša vsakoletna misijonska proslava na praznik Kristusa Kralja je privabila lepo število naših slovenskih roja-kov. ' i Na Evelethu, v slovenski cerkvi sv. Eružine nam je msgr. Jershe z veseljem odstopil prostor v dvorani, kakor tudi dal cerkev na razpolago. Č. g. Jože Vovk se je odzval vabilu ter vodil najprvo pobožnost v cerkvi. Pri petju slovenskih litanij sta mu pomagala gg. Paul Bajda in Franc Mihelič, požrtvovalni g. Vilko Kuntara pa vodil odpeve in orglah Po blagoslovi) z Najsvetejšim je bila spodaj v dvorani kratka proslava. Č. g. Vovk nam je podal lepe in globoke misli v duhu praznika samega ter naše velike dolžnost) do misijonov. Rojaki so se z vesel j en1 odzvali prošnji in nabirka je dosegla lepo vsoto 100. dolarjev. Naj nebeški Misijonar vsakemu njegovo žrtev obil° poplača! naši misijonarji pišejo..* Se drug slovenski misijonar ODLIKOVAN NA FORMOZI Predlanskim smo poročali, kako je bil naš misijonski zdravnik dr. Janez Janež od strani zadevne ustanove proglašen za „dobrega človeka“ tistega leta. Za leto 1965 pa je bil z istim nazivom odlikovan g. Franc Rebol, slovenski ma-ryknollski misijonar, ki župnikuje v kraju Jan Li na istem otoku. O tem poroča „Ameriška domovina“ z dne 15. novembra takole: V zadnji številki, t. j. od 12. nov. t. 1., “The Catholic Universe Bulletin”, clevelandskega škofijskega tednika beremo, da je dobil č. g. Franc Ks. Rebol, slovenski maryknollski misijonar, ki deluje sedaj že 12. leto na Formozi, svoje goreče misijonsko in drugo javno delo med formoškim ljudstvom posebno priznanje, t. j. odlikovanje “Good Man of the Year”. To je ena izmed vrst odlikovanj, ki jih podeljuje od leta do leta odn. od časa do časa gibanje, katero ima nalogo med formoškim ljudstvom gojiti duha za delo, za ljudsko dobrobit (Movement -wich -encourages public-spirited acts). Kot je mnogim izmed rojakov znano, je Father Franc Ks. Rebol doma iz župnije Šmartno pod Šmarno goro. V A-meriko je prišel leta 1939 z materjo in tremi brati. Prišli so k očetu, ki je bil že prej v tej deželi. V osnovno šolo je Franci hodil k Sv. Vidu. Že v tem času je postal njegov dobrotnik ter zlasti še njegov duhovni mentor rajni vi- dovski župnik msgr. Jernej Ponikvar-Ko je opravil Franci osnovno šolo, je stopil v tukajšnjo benediktinsko sred' njo šolo; ko pa je končal, se je odloči1 (1. 1944), da se pridruži ameriški miši' jonski družbi Maryknoll, ki ima svoje bogoslovje nedaleč od New Yorka. N°' vo mašo je imel leta 1953, t. j. pred dvanajstimi leti, pri Sv. Vidu. Pridi' govali so mu rajni ljubljanski škof dr-Gregorij Rožman. Še istega leta 12. aV' gusta so ga predstojniki poslali v mi' sijon na Formozo. Tu je do danes oprp' vil izredno veliko dela. Sedaj je župnih v kraju Yan Li. Po volji svojih župlja' nov je cerkev posvetil presvetemu Srd1 Jezusovemu. Eden izmed neposrednih povodov *a to, da je Father Rebol letošnji for' moški “Good Man of the Year”, je v tem, ker je letošnjo spomlad, ko s° imeli na Formozi veliko povodenj, re' šil dva otroka. Ko se nihče ni upaL sta se on in še neki domačin vrgla v vodo in iz hiše, ki ji je grozilo, da jjj bo vsak čas odnesla voda, vsak izmed njiju rešil po dva otroka. Rebolovi, ki žive na 1217 Adison aveniji, pričakujejo, da jih bo Franci mor' ! da že konec letošnjega leta, najbrž pj1 šele na spomlad prihodnjega, obiska1; Oče so bili pred kratkim dalje časa v bolnišnici ter bi zelo radi še enkrat y*' deli sina. Nič manj pa seveda tudi njc' ! gova mama, ki so letos obhajali lep življenjski jubilej. Oni so pa še trda1 in neugnani v delu za misijone. Gospod Franci ima med rojaki ^ Clevelandu pa tudi drugod po Amerik1 cliko dobrotnikov in dobrotnic, ki mu »oljijo in drugimi žrtvami kakor gmotno pomagajo pri opravljanju eukih misijonskih nalog. Tom bo go-ovo v veselje, če jim sporočim, da je ?• Franci za letošnje Vse svete eno zmed svojih štirih maš, ki jih je ta au imel, opravil za vse svoje rajne ^rotnike in dobrotnice. Obenem ko gospodu Franciju vsi če-* .arn° k podeljenemu mu civilnemu hkovanju, dajmo, molimo še naprej anp in podpirajmo ga tudi gmotno po Svojih močeh! Vrlemu misijonarju častitamo tudi si ostali njegovi misijonski prijatelji 0° svetu in še posebej uredništvo „Ka-°hskih misijonov“. Bog mu daj še vna-PreJ obilje duhovnih in telesnih moči, a bo s svojim življenjem in deli sve-11 formoškemu ljudstvu! INDIJA .Jz Kurseonga v podnožju Himalaje v”®6 misijonar o. LOJZE DEMŠAR S.J. l' £• Wolbangu CM v U.S.A. lanskega , a tri pisma, iz katerih povzemamo S|edeče novice: , »Morda ste že čuil, da ne orjem več ^engalske ledine, kajti premeščen sem . . himalajske gore, kjer sem pred 25 eD zapel novo mašo. , V Khariju, mojem dosedanjem delo-r°Ru, sem delal 6 let. Ta bengalska kft z. °kolico šteje kakih 2.000 duš, med ^Jerimi je bilo po milosti božji veliko Ožjega blagoslova. . Med mojimi dosedanjimi delokrogi je .Ua tudi osemletna služba „ministra“ J ekonoma) v velikem kolegiju sv. Francka Ksaverija. Tam sem se menda s5r nekam obnesel, pa so me zdaj po-lilfV^' v enah° službo v drugem ve-Kem zavodu v Kurseongu. j ,V Khariju se ljudje kar niso mogli ^ eiti od mene. Tudi nadškof se je kar Za v sPrijaznil z mislijo, da bo moral a Khari iskati nadomestilo. Za moj ^od so mi priredili tako lepo slovesnost, se je očitno pokazala ljubezen ovčic u° Pastirja... i A jaz, s 56 leti starosti, sem bil z Iia iA1 v treh urah iz bengalskih nižin a himalajskem predgorju, v Kurse-^ngu. Hvaležen sem predstojnikom, da so me poslali semkaj. Saj v takem delu, kot je v Khariju, človek ne more kaj dalje časa obstati: v šestih letih nisem bil niti en dan prost... Zdaj se moram učiti spet novega jezika: nepalščine. Po hiši je zelo veliko dela, kajti zidana je bila pred 80 leti in se ji na vseh koncih in krajih pozna. Zdaj imamo za navrh še deževje; že 14 dni ni sonca, ampak sama moča, megla in vlaga. Že pred leti so sklenili prestaviti semenišče v dolino, že radi nevarnosti pred rdečimi... Najbližji slovenski sobrat mi je zdaj brat Janez Udovč S.J. v Darjeelingu, s katerim sva velika prijatelja, zlasti še, ker imam tudi jaz veliko veselje do cvetja. Vsako nedeljo grem maševat v mali samostan sester sv. Križa iz Švice, katerim tudi pridigam. Ko bom kaj več znal nepalsko, bom šel ob nedeljah tudi okoliškim župnikom pomagat.“ Iz treh pisem prve polovice preteklega leta, ki jih je uredniku našega lista pisal o. STANKO PODERŽAJ S.J. iz Durgapurja v Indiji, razvidimo, kaj trenutno dela, kako živi, kaj misli: „Bog plačaj dobrim rojakom, ki si odtrgujejo od lastnih potreb, zato da našim odpomorejo in s tem utrjujejo naše misijonsko delo v svetu! Kajpada, koncilske ideje so vrgle na marsikako področje in metodo misijonskega dela svojo novo luč. Tudi misijonsko delo v bodoče ne bo več kot nekaj odvišnega ali samo prekipevanje katoliškega duha, ampak je zdaj misijonsko sodelovanje čisto pravilno vključeno v samo po sebi umevno normalno dejstvovanje slehernega katoličana. Bog daj, da se ti pogledi čim prej posplošijo in rode bogate sadove po vseh škofijah in župnijah krščanskega sveta. Veselilo Vas bo zvedeti, da sem spet na pionirskem položaju, v srcu nove, industrijske Indije. Župnija in šola v Čandernagoru se je kolikor toliko ustalila, prevzela sta za menoj vse delo dva duhovnika domačina oziroma pri vodstvu obeh šol jezuit domačin. Meni pa so naložili dve nalogi: Prva: ustanovitev nove „gimnazije“ (Junior High School), ki se bo kasneje izpopolnila do enajstletne Higher Secondary School, in sicer z bengalskim učnim jezikom. Organiziranje te šole je jezuitom poverila vlada; mi smo stvar z veseljem vzeli v roke, ker ima Družba tu že dve leti šolo z angleškim učnim jezikom, a za otroke premožnejših staršev, dočim bo ta, ki jo organiziram, za revnejše sloje, Druga: zidava naše jezuitske šole sv. Ksaverija (popolna gimnazija in ljudska šola, stanovanja za člane naše družbe in za učiteljski zbor, itd.). V ta namen nam je neka privatna industrijska družba dala skoraj brezplačno v najem 10 akrov še nedotaknjene zemlje, prav za prav „džungle“. Na tem zemljišču si moram najprej zase postaviti zasilno hišico, nakar začnemo z gradnjo. Zaenkrat živim tu v vladni hiši. Moje sosede so karmeličanke, indijska družba, ki ima kakih 80 ustanov po vsej Indiji. So zelo dobrega, apostolskega duha. Zanje mašujem vsak dan, razen v nedeljo, ko grem 6 milj daleč maševat v neko šolsko dvorano, ki nam jo posodijo protestantje. Tu okrog je raz-tre.saiiih okrog 1.000 katoličanov, katerih farna cerkev je od njih 35 milj oddaljena. Maše so vsako nedeljo nä štirih krajih, vse v zasebnih poslopjdb kajti na cerkev tu še daleč ni misliti) tudi zato ne, ker ni zemlje za cerkev, kajti je vse v rokah vladnih industrij' skih podjetij in ker je vlada in država laicistična, zato ne da zemlje za ver-ske zgradbe.“ Sredi maja se je o. misijonar ž« naselil na zemljišču, kjer bo začel zi; dati družbeni kolegij. S tem v zvezi poroča: „Tam, kamor se selim, so v bližini pred tednom okoličani ubili 2 m dolg6' ga leoparda. Je res še prava džun' gla tu okrog. Prav v tej džungli se odi' gravajo zgodovinski romani največjega bengalskega romanopisca Bonkim Čon-dra. V mladih letih sem prebral vse nj6' gove romane v bengalščini, ki sem s« je ravno učil. Za njim sem prebral vsa dela Šorot čondra, ki je največji bengalski socialni romanopisec. Zadnja l6' ta sem se pa lotil Rabindranatha'Tagoreja, ki pa je preveč pisal, da bi ga mogel ob tej zaposlenosti vsega prebra' ti. Doslej sem prebral več debelih zvezkov njegove proze; poezije se kar ne upam lotiti, kajti za nje razumevanj6 je treba jezik še bolj obvladati. Rečem vam pa, da teče Tagoreju jezik ko1 med. ‘ •‘KATOLIŠKI MISIJONI“ so začeli izhjati pred štiriinštiridesetimi leti, a ker v času druge svetovne vojne in po njej niso mogli izhajati, smo stopili z letom 1966 v njih 40 - LETNIK Ob tem jubileju ne mislimo naših naročnikov in misijonskih prijateljev prositi za denarno oporo listu, kakor ste velikodušno prispevali že ob štiridesetletnici izhajanja, pač pa "KATOLIŠKI MISIJONI" prosijo vse naročnike in prijatelje, zlasti pa poverjenike in misijonske krožke za sodelovanje pri akciji za POMNOZlTEV ŠTEVILA NAROČNIKOV, ki ni le v interesu misijonske ideje in izdajateljev lista, ampak tudi dosedanjih naročnikov samih, kajti če bi list imel recimo 1.000 naročnikov več, bi bil lahko za isto naročnino veliko lepši in bogatejši! Lepo prosimo torej, da si v letu 1966 vsak naročnik postavi za nalogo pridobiti vsaj enega naročnika! Nekaterim bo uspelo, drugim ne, a celotna akcija bo dosegla cilj, ako se vsi zavzamemo! atOUŠKI MISIJONI” so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, »lo-v®nskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Baragovo misijoniŠče”. Urejuje in ^Pravijo Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: Loubet 4029, Remedios de Esca-a* Provincia Buenos Aires. Tiska Slovenska tiskovna družba “Baraga”, Pedernera 3253. S cerkvenim dovoljenjem. Ovitek: Jure Vombergar ^ARoCnINA: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 500, podporna 1.000, dosmrtna 5.000 pe-|ov. v U $ A |n Kanadi: 3 (6,40) dolarjev. V Italiji 1.600 ( 3.200, 20.00) lir. V Avstriji 60 20, 800) šilingov. V Franciji 12 (24, 160) NF. V Angliji in Avstraliji 1 % (2 Vj, 16) funtov. P^CUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: ^r9er\tina: Baragovo misijoniŠče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Du šnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ^ $ A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph's College, P.O. Box 351, Princeton, New Jer-sey, 08540 Mr. Rudi Knez 679 E. 157 th St., Cleveland, Ohio 441 10. — Mrs. John. Tushar, Box 731, Gilbert. Minn. 55741. nacla: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Manning Ave, Toronto 4. Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) ' Quebec: Rev. John Kopač C.M., 739 Brcwn's Line, Toronto 14, Ont. Za Montreal in okolico: ev- Stanislav Boljka C.M., 405 Marie Anne East, MONTREAL, P. Q. Za Port Arthur (Ont.) in za Vs° °stalo srednjo in zapadno Kanado: Rev. Jože Mejač C.M., 95 Macdonald Ave, Winnipeg 2, Man. Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario 7, Gorizia. Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. ^Oncija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). ^v*lr|ja: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klangenfurt. — Rev. Alojzij Luksar, Kamen 14, P. Kanzian i. J. Kärnten. — Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau, Kapellengasse 15, Kärnten. ^Vstralija; Franc Vrabec, Baraga House, 19 A’Beckett Str. KEW, Vic., Australia. .....im.. IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Cerkveni zbor in misijonstvo — Ad Gentes, misijonska dejavnost Cerkve — Problemi nove liturgije v Afriki — Mednarodne misijonske pomočnice — Kristus v azijskih verstvih — Križišče na Balkanu — Kako je v misijonu Nangina — Bogati sadovi potovanja v Indijo in še dlje — Proslave misijonske nedelje — Misijonarji pišejo. LEPO SE PRIPOROČAMO ZA PORAVNAVO NAROČNINE!