V tori-t. ?«trt«lt insolot. „haja i" "'J*,* M,ri-h.ru bre1. po.iljar.jj M
jom tat*« l»*8 ' I*' - *• m pol leta
,4 fctrt mm ■ - ••80 •• i1,. |.u i i
Zi t.J leto 10 f>- -,i pol leta .     ..   - .. ii retrt leta i ,.  M ..
VredoUUo in opraviiiitro , oi atol nem triu (Dom-plati) kij. »t. 134.
Oznanila:
navadno dre*topno
Trato ae plačuje ■ kr., te »e natUn« Ikrat. I kr. te m tuka Škrat, 4 kr. fe i« tbka Škrat-teče pismenke se plačujejo po proitora.
Za »«sk tiaek je |la|t|« kolek (»tempelj) ta 30 k.
KokopUi       ne rratajo, dopiai naj k« Magutoljno franknjejo.
st. se.
V Mariboru 13. maja 1809.
Tečaj II.
Volilci Trohatiskega. Zatiiinskep Zužeiuberškega, Mokronoškega. Litijskega in BošjanjsKega okraja!
Na mesto prezgodaj nam umrlega visokospoštovanega domoljuba gospoda S. Treo-ta bode volitev deželnega poslanca v Trobnjem24. dan t. m.
„Slovenija", društvo za brambo narodnih pravic, ki ima po svojih pravilih nalogo, da nasvetuje volilcem može, ktere naj volijo v zbor, težavne te naloge noče izvrševati sama po sebi, ampak le po zaslišanji volil-cev tacih, o kterih ve, da jim zaupajo tudi drugi volilci istega kraja. Temveč pa je tacega vzajemnega postopanja pri taki volitvi treba, kjer mnogo okrajev skupaj voli in ni vselej mogoče, da ne bi bilo različnih misli, dokler no pride dan volitve, pri kteri pa je edinosti treba, da se ne razcepijo glasovi. Ko je „Slovenija" po svojih zaupnih možeh izvedela, da je mnogo glasov za gosp. dr. Zamika, naprosila ga je, naj razglasi volilcem svoj program, in na ta poziv je poslal društvu to-le pismo:
Moj program.
V vsem političnem in nepolitičnem mišljenji in dejanji mi je bil in mi bode vedno pred očmi edini cilj in konec, edina svrha: korist in napredek slovenskega naroda. Vsled tega sem pa prepričan v dnu svojega srca:
1. Da edina rešitev našega naroda je v tem, da se razkosani njegovi udi v 8 deželah zdaj bivajoči v eno telo, v „zedinjeno Slovenijo" združijo, in da se mora vsak pravi rodoljub z vsemi silami in z vsemi po postavi dopuščenimi sredstvi pri vsakej priliki za to potezati, da se ta misel kar najprej mogoče oživotvori.
2. Da nam med vsemi državnimi kombinacijami Avstrija daje še vedno največo poroštvo za ohranjenje in vzdržavanje naše narodnosti; — a to edino le takrat, ako se Avstrija na svoji po naravi odmerjeni, to je, federativni podlagi ustroji.
3. Da je v verskih in šolskih z a d o v a h za naš narod ta politika najkoristnejša in najshodnojša, ktero večina zdanjega kranjskega zbora sledi. Jaz sam, ako bi bil v tem zboru sedel, nikdar ne bi bil drugače v omenjenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loči; vsako delovanje za ločitev zdi se mi vedno jako škodljivo in pogibeljno za naš narod.
4. Da se moramo z vso močjo za to truditi, da dobi naš jezik izključivo vladanje v vsem javnem življenji, to je, v vseh uradnijah in v vseh šolah.
5. Da se volilna pravica za deželne zbore in za mesta p o d o in o-krati, to je, da se odpravi tako imenovano zastopanje interesov in fevdalstva (pri volitvi za veliko posestvo), da se povsod 3 volilni redi v enega samega zlijejo, in da so niži cenzus vpelje.
(i. Da se vsem javnim uradnikom, častnikom in penzijouistom aktivno volilno pravo odvzame.
7. Da so v skupni državni zbor pošilja le delegacija iz deželnega zbora zedinjene Slovenije, ako taisto enkrat (se ve da po postavni poti) dosežemo.
V Ljutomeru, 1. maja 1869.
Dr. Valentin Zamik. Razglašajo ta program vsem volilcem priporoča po dogovoru z gori omenjonimi volilci društvo „Slovenija"
gospoda doktorji! Valentina Zamika,
rojaka Vašega, rojenega Ljubljančana, zdaj advokntnega pomočnika v Ljutomeru, za deželnega poslanca. — Bralcem slovenskih časnikov jo njegovo ime že dolgo dobro znano, kajti mnogo je že pisal /a nnrod nnš, in kar se napravljajo tabori, slovi njegovo ime kot posebno izvrstnega govornika; po njem bi tedaj deželni zbor dobil izdatno moč. Kazal je, da pozna, potrebe naroda našega.
Volilci 1 že trikrat ste slavno pokazali, da ste volili v lepi edinosti in v tej edinosti ste tudi zmagali. Naj bodi Vam edinost tudi zdaj vodilo!
Naposled Vas opominjamo še tega, da vsak volilec seboj prinese pove ril ni list (Legitimationskarte), ki ga je dobil od gosposke in da ga odda volilni komisiji ; drugače ne sme glasovati.
Za odbor narodnega društva „Slovenije" v Ljubljani 11. maja 1869. Dr. Jan. D 1 e i w e i s, J a n. M u r n i k,
prvomestnlk. tajnik, v m
So nekoliko besed o našem prizadevanji.
i.
Izhajajo od znane dr. Dominkuševe brošure: „die nationalen be-strehungen der Slovenen" je graška „Tagespost" prinesla tri članke, v kterih pobija slovenski program. Ta list nam Slovencem priporoča naj ohranimo in gojimo svojo narodnost, zraven tega pa naj se naslanjamo na Nom-štvo. Hazlogi, s kterimi to podpira in zedinjenje Slovencev podira, so tako plitvi, da se za istino čudimo, kako more kak mnogobran časopis, kterega duševni očetje bi vendar morali biti misleči in dobri publicisti, kaj tako površnega podajati. Vemo, da Tagesposlni bralci niso tudi naši bralci, zato bi brez koristi govorili, ko bi hoteli na vse odgovarjati, kar ona k našemu prizadevanju spadajočega in ne spadajočega omenja. Tako na primer nam Slovencem severno Ameriko v izgled stavlja. Pravi, da je v severni Ameriki na milijone Nemcev, ki spoštujejo kulturo doinačinske zemlje, pa ne vidijo nikake nevarnosti za svojo narodnost v prevagovanji angležke narodnosti in ne tirjajo lastnega opravnoga oblastja. Človek, ki le površno pozna naše in severoamerikanske razmere, no ve, kako bi so smejal tako naivnemu in neum-
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovineko-romantičen obraz; čeeki 9pisal Prokop OhocliolouSek, poslovenil Podgoričan.)
VIL
Posvetujejo se in posvetujejo v kraljevski palači v Bobovoa po vojvode Radića prihodu s turškim begom blagajnikom. Na vse kriplje se pripravljajo na vojsko, ali tako abotno — tako očito vpričo turškega poslanca, da mu kažejo, kakor bi mu to nič mar no bilo, ka hote zgrabiti Hercegovini gospodarja — Štetana Košarica, ki je bojda zagovarjal svojo hčer Katatino, udovo bosuiško kraljico, ko je v apostolski prestolici tožila kralja Štefana Tomažoviča. Sleherni dan prihajajo in odhajajo trumo vojščakov, ali ne na jug, temuč vsa vojska zavije lo na vzhod — na srbsko mejo. Turški poslanec pa še ne mrdne za tega delj: strpno čaka, kaj odloči bosniško dvorni-štvo; mirno pazi na vse bojne priprave, le časi pa časi zgenc z ramami, privzdigne vrhnjo ustno in pljune, roko vtakne za pas in sam sebi šepne: »Krščanski psi, menda menijo, da bodem žrl njihovih laži blato!" — Ali da nihče ne sluti, neko temno noč svojih služabnikov enega — poturčenega Bolgarja : glasnika svojemu gospodarju pošlje v Turško. Mirno se posmehuje zmerom bojnemu lirumu, ki raste in raste.
Uganjevajo in ukrepljejo v kraljevi palači, gotovosti pa ne določijo nikakove. Dopoldne modra in izgovorna Vojakcija pregovnii sina, da obljubi , ka ustreže turške vlade zahtevi — ter nekoliko mošenj zlatii žrtvuje raji nego krono in 6vojo kraljevino; popoldne pa ga vselej zopet vladika preveri ali s pretivostjo, ali pa mu pošegače samoljubost, s kratka pak: To-raaževićeva lakomnost je varnejša vladikinim nego materinim vadam.
„Obljubil — prisegel si," — poprime vladika besedo, „da ni cvenka ne dadeš več Turku, to prisege pa no sineš zaničevati, če hočeš, da ti grehe odpusti Rog. Gotovo da, kar dadeš Turku, to bodeš pogrešal, kajti novci vladadajo čas — njegove potrebe, zlato ti poišče, zlato preskrbi vojsko in bojne stroške."
„Ali vso to tirja čas," — vtokne so kralj v opomin in svet; na pol
jo že na Nikolajovi strani, „ker pa ne morem podkupiti ga drugače, nego s zlatom, kaj torej V"
„Čas, to se ve da, čas!" — vščene ga Nikolaj in ščiplje dalje, „ke-daj pa pokne lepša ugodnost, da zdrniaš turško moč in nesmrtno slavo priboriš si V Kar so ogerski kralji zastonj poskušali, da bi s Kapistranovo pomočjo vlastili si zahodnje kršćanstvo s svojo silo, da bi oteli Beligrad, vrata ogerski vladi: to se posreči tebi, kralj' Co poteres Turka, proslaviš se v Evropi bolj, nego kteri si bodi zmagovitee, a ogerski Matijaž potlej ne bode menil, da načeljuje."
„Zrelo bodočnost mi prorokuješ vsakako, velečestiti oče I" — opo-nese kralj, toda le na videz, prsi se mu grudijo od samo želje, oko pak mu razkošno gori, „povedi mi tudi. kako in kaj, pa precej jutri poslanca s prazno malho pošljem nazaj."
„Ali ni že tisoč in tisoč vojščakov na tvoje kraljevine moji? Le ozri so okrog sebe, kako narodu srca gore za Kriščeve vere slavo, za slavo in samosvojnost Bosni, za tvojo slavo. Nikjer ne najdeš nikogar, da bi ne prijel za orožje, čo ga pokličeš; da bi takoj ne vstal — ter šel na vojsko za sv. križ, za očetnjavo, za svojo slavo. Ali čo zanemariš, da so razkadi to prvo razvnetje, ne znam, ali še kedaj vsplameni tako, ali ne. — Ne, ne, zdaj ali pa nikoli već; na vojsko na čest svetodejnemu — ti z mečem, jaz pak s križem v roki bosniški narod popeljem na vojsko z najkrutejšim vragom krščanstvu. Kdor ni orožen če ga zgrabiš, gotovo ga zmoroš ; a, ali bodemo razmetali Turke in gnali jih skozi Srbske prelaze, za Balkanom čez ravni in Bolgarske doline k obalam, ki morski valovi pljuskajo ob nje!"
Razognjeno kralj gleda vladiko; časi pa časi desnico zavihti po zraku, kakor bi že kosil glave Turkom, ki divje beže, naposled pak prime za hand-žar in hoče spregovoriti, ali zadnji trenotek mu zaostane sapa: vse materine branitve na ta boj mu ožive v srci na enkrat, torej se ne upa obljubiti. Ko je vso tiho, čuje se, kako mu srce utripljo, kako grudijo se prsi, ali vendar: izvije so svoji moči iz oblasti — ter navdušeno vskrikne: »Zgodi se tvoja volja, (iospod! Tedaj na vojsko, ali na život ali na smrt! Bosniška krona in turški meč se krhata ; na veko naj kraljevskemu Bobovcu z mogočnega slc'p'i zgino poluinoscc — ter sv. križa prapor zopet zavihra in plapola po
nemu sestavljanju.   Molje, ki oam lepe nauke dajati hočejo nas in m»4ih
tal in naših ciljev ne poznajo. Tisti, ki se jim ustavljajo, ustavljajo se it samopridnosti izvirajoče ali iz osebne »H is splošne koristi njih narodnosti. — Čudna zmes obeh je ravno Tag#tftost. Dasiravno nam prihaja z navidezno pravičnim obrazom , vidi se vendar s tega obrajra krivi nos judovskegi sa-inoprida in šabrovanja. Ona namreč svetuje, da se tako naslonimo na nem-štvo. kakor se amerikanski Nemci na Angleštvo. Dobro: ali vprašanje bi bilo popred rešiti, ali smo pri nas v tistih razmerah kakor so oni v amerikanskih državah? Vprašanje bi bilo rešiti, ali Angležem amerikanskim kedaj na misel pride tako tovoriti svojo kulturo med Nemci, kakor ti med nami? Vprašanje je, ali ni na tako vseskozi svobodni zemlji kot je amerikanska, svobodna tudi narodnost in svoboden jezik? Severo-amerikansko države so v federativni zvezi in imajo najširšo avtonomijo. Nemci, kjer tam nepretrgoma probivajo , no zahtevajo svojega opravilstva, ker ga že po zakonu imajo in jim vsestranske svobodo ne krati nobena angležka birokracija. Torej, dajte nam svobodo kakor jo imajo oni prekmorci, potem zedinjenja ne bo treba zahtevati, ker bomo prec dejansko edini.
Čudno je to, da ravno tisti ljudje, ki hote zediujenje Slovencev zaznamovati kot absurdno, vlado, ki bi ga hotela vpeljati sentimentalno, da ravno tisti ljudje z vidnim dopadajeujem gledajo edinjevanjo Italije , in še bolj Nemčije. Zoper edinjenje Nemcev bi se dali ravno tisti razlogi navesti, kakor jih rabijo zoper nas. In še več. Glavni razlog Nemcem v tem odpade, da že imajo (kakor tisočkrat sami povedo) svojo kulturo, mi pa smo izobraževanje svojega naroda še le začeli. Pa čudno bi ometanje le bilo tistemu, ki bi sentimentalen ali pa dobrodušen dovolj bil m nekterim lepim frazam veroval, pa ne videl, ka je v dobičku Nemcem , da se naše slovenstvo in s tem slovanstvo ne razvije. To poželenje jasno sveti iz teh člankov in v druzem se naravnost pravi: „Kakor se že osoda obrne (t. j. ako bi Avstrija propala) Slovencem ne more biti volitev dvom na, n a k o g a se morajo n a s 1 o n i t i, ali na Nemce, ali na Italijane , ali na Magjare ... Za izobražen je Slovencev bode našlo m ha naNomštvo najkoristnejša." To je jasno govorjeno. In temu nasproti tudi mi jasno govorimo, da volitev potem res ne bi bila dvomna, da pa so ne bi nobeden pravi Slovenec v Nemštvu utopiti hotel, kakor ne v Italijanstvu ali Magjarstvu. Kar se Nemcev tiče, in njih obetanja, da bodo oni „kot najkulturneji narod jeziku Slovencev največo brnmbo dali" — poznamo osodo poznanskih Poljakov, polabskih Slovanov in — kaj bi daleč iskali — svojo lastno.
Galiska resolucija.
Po dolgem odlašanji in omecovanji pride konečno enkrat, še tekom tega tedna pred državno zbornico poslancev eno najvažnejših vprašanj novo-krščenega avstrijskega cesarstva: gališka resolucija. Od srečnega ali nesrečnega, t. j. modrega, državniškega, ali pa tesnosrčnega, kratkovidnega in enostranskega rešenja to zadeve bode odvisno, ali si bo sedanja, nam avstrijskim Slovanom gotovo neugodna sistema vedela izposlovati še nekoliko časa in tal, kjer bo mogla na začeti poti dalje delati svoje državne eksperimente, ali pa se v državi krene na drugo pot, ki bi utegnila, vsaj utegnila voditi do zadovoljnosti, torej samostojnosti in svobode vseh avstrijskih narodov. Gališka resolucija je životru^ vprašanje na eni strani za vlado, državni zbor in sedanjo ustavo, na drugi za deželno avtonomijo, federacijo, za nenemške narode sploh. Reči so namreč tako daleč prišle, daje le še ta alternativa mogoča. Ce tudi nočemo trditi, da se bo to že popolnoma vidno pri debati o gališki resoluciji pokazalo, vendar bo treba tu
Srbskih in Bolgarskih vaseh ; bodi tako, kakor Bog zahteva, jaz ne morem drugače !"
Zgrudi se na kolena pred vladiko: „Poblagoslovi nio, da srečno končam svojo velevažno namero ; jutri pošljem nazaj sultanovega poslanca," — in precej turškemu selu dade oznaniti, da jutri izve kaj in kako.
Molče sprejme to oznanilo beg, za kraljevega dvornika se ne zmeni, temuč obrne se k svojemu služabniku in ukaže naj vse pripravi na jutraj-šnji odhod.
Malo po malo iz temne noči naročja vstane in napoči tisti osodni dan bosniški kraljevini; krvav svit se razlije po vzhodnem nebu. V njegovem milem žnru goram temena leskečejo, kakor bi se kopala v krvi. Pripluje gorko zlato oko na obzor, solncc goreče, — vest, da je tik za ognjem mu nevihta. Kakor je soparno pod nebom, tako soparno je na bosniškeni dvoru; vsakemu jo očito, da je vstal osoden dan, in čo prav nihče ne zna kraljevih misli, ker jih taji, da jih mati ne izve prevred, vendar-lo nekova žalostna slutnja oži srca vsem, kajti če tudi odloči kralj, kaj in kako, njegov dolok zadevlje osodo Bosni, ki ostane ali samosvojna — dolžna Turku davek, ali pa so mora zgrabiti s kruto in močnejšo turško silo ; v tej igri pak počiva vlada sama, njena bodoča trajnost, a tudi naroda samega.
Tudi po mestu je otožno ; poprejšnja hrmeča živost se je umeknila tihi resnosti; če prav včeraj ne mara še ni bilo nikogar, ki ne bi bil želel iti na boj na Turka — ali na život ali na smrt, vendar je v bosniškega naroda neizmerni gnječi, ki se jo tlačil okrog kraljevske palače, vendar je vladala skoro grobna tihota; vsakemu so se prsi krčilo zarad nujne važnosti, o kteri se je bila že včeraj po bliskovo hitro razvedela novica po mestu.
Kralj je bil trdo ukazal, da sme k njemu priti le Modruški vladika, drug pak nihče ne; a vendar-le je prodrla k njemu Vojakcija lisičje.
„Sin, kteri so boji svoji materi pogledati v obličje, tak sinni pošten," ogovori in pokara Štefana, ki v zadregi stopi k njej.
„Mati, jaz —« hoče odgovoriti, ali mati rau s svojo resnostjo in nevoljo zapove, naj molči.
iskati izvira vsemu , kar s« bo v prihodnje godilo glede notrajnega vrejenja avstrijskega cesarstva. Pri važnosti zadeve, o kteri se bo morebiti še leta in leta govorilo, mislimo da je treba natanko poznati tirjatve in razloge posameznih strank. Zatorej hočemo tu priobčiti glavne točke iz sporočila ns'.avnega odbora in pa tirjatve poljske manjšine v tem odboru, ktere bo v zbornici zagovarjal poslanec dr. Ziemalkovski. Začnimo pri zadnjih. Ziemal-kovski bo tirjal v imenu svojo dežele.   Državni zbor naj sklene:
I. Ustrezajo nasvetu, kterega je gališki deželni zbor v svoji seji 24. sept. 1868 potrdil, priznava se kraljestvu gališkemu in vladimirskemu z veliko vojvodino krakovsko vred narodna samouprava v tisti meri, kakor jo tirjajo potrebe in posebne razmere deželne.   Pred vsem bo
1. smel izključljivo deželni zbor določevati, kako naj se volijo poslanci za državni zbor.
2. Delegacija gališkega deželnega zbora se bo udeleževala posvetovanj državnega zbor le glede onih zadev, ki so tej deželi skupne z drugimi v drž. zboru zastopanimi deželami.
3. Sledeči predmeti, v kolikor se tičejo kraljovine gališke, odvzemo se delokrogu državnega zbora določenemu v državnih osnovnih postavah in pridejo v smislu §. 12 v kompetencijo deželnega zbora gališkega. Ti predmeti so : a) ustanovljenje kupčijskih zbornic in kupčijskih organov ; b) po-stavodaja o kreditnih in zavarovalnih zavodih, bankah in hranilnicah , iz-vzemši banke, ki bankovce izdajajo; c) postavodaja o domovinski pravici; d) določevanje načel glede učenja v ljudskih šolah in gimnazijah , potem postavodaja v vseučiliščih; e) kazensko pravosodje in postavodajo o policijskem kaznovanji, civilna postavodaja in ona o rudarskem pravu; f) postavodaja o glavnih črtežih glede organizovanja sodnijskih in upravnih oblast-nij; g) postave, ki se imajo dati, da se izvršijo državne osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah, o sodnijski, vladni in izvršilni oblasti; h) postavodaja o onih predmetih, ki se tičejo dolžnosti in razmerja Galicije do drugih dežel v državi; i) srenjsko postavodajo brez omejenja izvirajočega iz čl. IV. drž. osnovnih postav 21. dec. 1867 o splošnih državljanskih pravicah.
4. Da se morejo poravnati stroški za administracijo, sodnijstvo, uk in prosveto, za javno varnost in obdelovanje zemlje na Gališkem , odloči se iz državne blagajnice svota, ki je pravim deželnim potrebam primerna. Svota se prepusti v porabo deželnemu zboru in se glede natančne porabe odtegne kompetenciji državnega zbora.
5. Posestva kraljevine gališke in vladimirske z velikim vojvodstvom krakovskim vred, tako imenovana kameralna posestva, naj se kot deželna lastnina vtelesijo k deželni blagajnici te kraljevine.
6. Soline, kar jih je v kraljevini gališki in vladorairski z velikim vojvodstvom krakovskim vred, ne smejo se niti prodati, niti zameniti niti zadolžiti, ako k temu no privoli deželni zbor te kraljevine.
7. Kraljevina gališka itd. dobi svojo posebno vrhovno sodnijo.
8. Kraljevina gališka itd, dobi deželnemu zboiu odgovorno deželno upraviteljstvo v zadevah notrajno uprave, pravosodja, poduka, javne varnosti in deželnega obdelovanja, tako tudi deželnega ministra kot svetnika vladarjevega.
II. Iz vse zbornice naj se voli odbor 9 članov in naj se mu naloži, da dotične postave osnuje in državnomu zborn predloži.
Ta predlog je popolnoma povzet po resoluciji gališkega deželnega zbora, o kteri seveda večina ustavnega odbora noče nič slišati. V njenem poročilu beremo glede gališke tirjatve po odgovornem deželnem opravitelj-itvii: „ko bi se gališkemu zboru ta tirjatev dovolila, nehalo bi v ustavi ustanovljeno enako razmerje, v ktorem stoje vse posamezne dežele do državne celote; in s tem priznano posebno državopravno stanje gališko bi
„Tedaj si že sklenil, kaj naročiš turškemu poslancu," — po kratkem molčanji jame resno, žugalno govoriti, „ker se ogiblješ mojega pogleda, zato mi jo kazno, da si zavrgel moj nasvet, ki mi je iz gorkih prs privila ga na jezik, z jezika pa tebi v obraz zmeknila le čista ljubezen in moj razum. Nesrečni sin ti 1 Nekoliko mošenj zlata imaš raji, nego prestol in krono! Nesrečna mati sera jaz, zato ker sem porodila tebe, ki sara s svojo roko rušiš bosniški prestol, nekdaj mogočno srbske carjevine poslednji ostanek ; tebe ki narod pehaš v žrelo neusmiljenemu bisurmanstvu. Konec bode vsemu: Bosna je že prokleta, narod čujem že zdaj, da na pomaganje kriči v suž-nosti, narod — razkropljen na vse krute sultanije končine. Klel te bodena vekov veke Bošnjak, zato ker si izdal njegov rod, a ne le tebe, tudi mene bode preklinjal — mene, tvojo nesrečno mater!" — in solze se jej vdero iz oči, utrinjajo po licih, in trepečejo po njih zaradi notranjega nemira
Kralja zmore materina bolest: pade na kolena pred-njo, pritisne nje noge na svoja ustna in na prsi in vskrikne: „No tako, ljuba moja mati I Vse je nasnovano, vse pripravljeno, da je tvojega sina zmaga gotova, da polumesec ne zmore sv. križa, da gotovo zmagoslavno njegov prapor zavi-hra po srbskih vaseh in po zabalkanskem svetu!"
Materi razvedri srco to jasno zagotovilo sinovske ljubezni, posuše se jej solze, ali vendar-le odmajujc z glavo, ne more lehko verovati njegovi plehki nadi.
„S kom si se posvetoval o bojnih zadevah, ali morebiti z Radićem ?" povpraša ga.
«1, saj znaš, s kom!" — odgovori kralj, ki je v tem bil zopet vstal s tal, „saj znaš, dokler je zopet doma, ker je zvedel, da je ušla Ko-8arevna, da je zmerom zaprt, da nikogar ne pusti k sebi, celo mene — svojega kralja zmerja in grozi se mi."
„Caki vsaj torej, zakesni odgovor," — seže mu brž v besedo Vojakcija jasnolična; zopet jej nada oživi v srci.. „čak i, da pridem nazaj od voj-ivode Radića."
„Kaj mati!" — zavzeme se kralj, ti bi hotela —?"— I „Da, drz jem se — ter stopim pred-enj," — odgovori Vojakcija že meju
imelo nasledek, da bi se morala premeniti ustava v njenih bistvenih načelih. Odbor meni, da ni razlogov spreminjati že zdaj ustavo, ki se je še le pred dvema letoma napravila in ktero so gališki zastopniki sami napravljati pomagali; kar pa ima Galicija posebnih potreb, hoče že tudi državni zbor in rlada za-nje skrbeti. Avstrija — pravi poročilo dalje — sme po pravici tirjati, da se Galicija čuti kot oddelek velike državno ceiote in da ne tirja, kar bi se ne moglo dati že zarad splošnosti. K na k o razmerje vseh dežel do državne celote mora ostati glavno načelo vse avstrijske ustavne politike. Ko bi se od tega načela odstopilo glede Galicije, podpiralo bi to onemogla priza d ova nj a drugih izven ustave stoječih strank in sicerše izbujalo nevarne prenapetosti. Zaupanje do stalnosti ustave, ki se da v drugem obziru res še razvijati (kako ljubeznjivol), spodkopalo bi so pri narodih in vzelo ustavi moralično moč, ktero ima zdaj proti svojim sovražnikom. Taka spre*' memba bi bila tembolj nevarna, ker bi se s tem ustava ne spremenila v avtonomističnem, ampak v federalističnem smislu."
Tabor na kalen.
Od vsih strani gledajo na Kaleč velikani kranjskih gora. Tukaj blizo izvira Pivke so tudi kranjski Slovenci očitno pridružili 9. t. m. želje svoje željam štajerskih in primorskih Slovencev. Tukaj jo zahtevalo 8000 državljanov združenje razkosanega našega naroda. Kmetje iz zagorske okolice pričakujejo že dolgo pred poldne mnogobrojno prihajajočo goste iz daljavo ; dež, ki se jo ob desetih curkoma iz oblakov ulil, bil je Pivčanom prav po godu in veselili so se, da njim je s taborom došel za suho zemljo že zelo potrebni dež. Ob enih popoldne se nebo razvedri in taboriti prišodši po železnici bližajo se Zagorju. Ljubljanski „Sokol" pride z društveno zastavo na čelu zelenemu slavoloku nasproti, ki stoji pred vhodom v Zagorje, Tukaj ga pozdravi gospodična Lovrenčičeva i/. Postojno ter mu podari v imenu pivških deklet krasen venec iz kraških cvetlic. S Sokolom pridejo tudi drugi domoljubi iz Ljubljane, Trsta in tržaške okolice, slednjih bilo je čez 200. Po srčnem sprejemu se bližamo z godbo, pevci in slovanskimi prapori taborišču , za ktero je pripravljen lep prostor pri grajščini našega pesnika M. Viharja. — „čujte gore in bregovi, da sinovi Save smo 1" Te pomenapolne besedo postavil jo naš Miroslav na visok oblok nad odrom, po zdravljaje ž njimi taborite. Od vseh strani bližajo se taborišču neprenehoma čete 9 slovenskimi zastavami. Tudi je prišlo lopo število istranskih rodo ljubov iz Kastve.
Ob pol treh pozdravi dr. Costa zbrano množico, veseli ga, da je prišlo kljubu nemilemu nebu toliko taboritov. Dalje razklada pomen taborov starih časov in taborov sedajnih dni. Posebno Čehi in Slovenci so dandene8 prisiljeni braniti svoje najsvetejše pravice na taborih. Iskati si moramo boljšo prihodnost, to smo si dolžni pred Tečnim bogom ; pri tem pa nas po pravičnih zakonih podpira tudi svitli naš cesar Franc Jožef I. (trikratni navdušeni „Živio.") Pred prvim opravilom predstavlja govornik po-stonjskega ces. komisarja g. Globočnika, potem pa opominja taborite, naj si volijo predsednika, ker brez vodje nobeno društvo ni mogoče. — Od vseh strani se sliši: dr. Costa naj bo prvosednik! — Za čast predsedništva prvemu taboru na Kranjskem se dr. Costa gorko zahvaljuje in priporoča g. dr. Lavriča za svojega namestnika. Ko jo dr. Lavrič za namestnika soglasno potrjen, čita dr. Costa došle telegrame in pisma: od tržaške čitalnice, iz savinske doline, od čeških taboritov na Rudnici, iz Mirnega, od čitalnice v Gorici, od hrvaške omladine v Pesenci, od Slovencev v Pragi in dopis Slovencev mod Trnovkom in Krasom.
vrati, „kar se nikomur ni še posrečilo, to lehko zmore materinska ljubezen, pregovorim ga, da me usliši in da bodo zopet z domovino in s teboj"
To je izrekla in odšla; ni čakala, ali sin obljubi ali ne, da počaka z odgovorom.
„Ne znam, ne znam," — zamisli se kralj po njenem odhodu, „ali ne bi bilo pametnejše, ko bi se bil vdal materinim nasvetom."
Prikaže pa so Modruški vladika; ta prihod mu to trcuotje prežene vso obupnost.
„Kar je, to je," — določi natihoma , „ugodi se, kar koli, saj ne morem drugače t"
„Nu, kralj in sin moj!" — ogovori ga vladika, „ali gojiš še zmerom včerajšnje misli?"
.Tudi denes še !" — odgovori kralj resno.
»Tedaj je sveta vojska gotova," — dalje govori vladika, „turski poslanec — bliža so že tvojemu dvoru — izve torej, kralj Štefan Tomaževič — da se hoče smelo povspeti na vrhunec slavi, po kakoršni so dosle zastonj hlepeli njegovi prededje in ogerski kralji."
„Bog daj to!" — vzdihne kralj, kteremu se prsi krčijo zarad važnega trenotka, ki so mu bliža.
»Komur je Bog zavetnik , temu je pomoč gotova," —• oglasi so če-stitljivo vladika. „Kralj moji" — ogovori ga vroče, kajti na enkrat vstane hrup na dvorišči in po kraljevskega gradu sobanah, bruni, ki mu je znamenje, da je blagajnik - beg, turški poslanec že prišel „no skrivam tega, da je nastopila osodna ura, najvažnejša bosniški kraljevini, bosniškemu narodu od početka te vlade. Bog bodi tvoj varuh, ljubi kralj, a nuj, daj, da se po sled tvojo besede zmagovito posveti sv. križi"
„Amen !" — zatrdi kralj, trka na prsi in pokriža se. Miren, da, skoro jasen sprejme svoje dvornike,  ki bo mu bili prišli oglasit, odločena ura — da je približala se že — ter turški poslanec, da že caka, kedaj sme stopiti pred-nj. (Dalje prih.)
Prvo točko, da želijo Slovenci zedinjeni biti v eno kronovino z enim deželnim zborom, pretresoval je g. Josip Noli, pravnik iz Ljubljano. Razlaga najpred korist zedinjenja, opominja, ka je na taborih štirskih in goriških že blizu "iO.OOO Slovencev zahtevalo združenje v eno kronovino. Mi moramo Štajercem in Primorcem pripomagati, da se zedinimo (Hočemo!). Narod slovanski ima 80 milijonov duš, kterim solnce nikdar no zaide, teh je Iti milijonov pod Avstrijo, Slovencev je poldrugi milijon in ti so raztrgani na 7 kosov, mislite da je to dobro? (Ni dobro!) ali je dobra suknja sešita iz 7 krp ?  Potrebno je tedaj , da kot narod ne poginemo.   Zgubili smo že lepo 1 število Slovencev na Italijo (Nazaj njih hočemo!), nazaj jih žalibog ne bomo ' dobili, ali od teh kterc imamo nočemo zgubiti nobenega več (Nikdar!). Opominjajo k slogi konča govornik izvrstno popularen svoj govor rekoč: „Raz-umeli ste, daje za uas koristno zediniti se (Zedinjeni čemo biti!). Zedinjenje vseh Slovencev tedaj denes vsi tirjajmo, da bode odmeval glas pivškega tabora po celi ljubljeni naši Sloveniji! (Živila Slovenija!)" O toj točki še govori v hrvaškem jeziku glavar z Kastve g. Rubeša, po govoru se je glasovalo in vsi pričujoči so za predlog povzdignili svoje roko, proti pa nobeden.
Drugo točko, da želijo Slovenci takoj svoj materni jezik a) v šolah, ! razpravljal je g. Domicclj. Slovenci že čez 20 let neprenehoma tirjajo, ) naj so vpelje slovenski jezik v šole, pa vendar do zdaj še njih želje se niso izpolnile. Ne smemo se torej čuditi, da so nam ravno tako godi, kakor onemu psu, ki je v gobcu meso nesel in ko pride do vode, vgleda v njej svojo podobo. Želeč še oni kos mesa, ki ga v vodi vidi, skoči va-njo in zgubi pri tej priči še kos, ki ga je že pred imel. Z učenjem tujega jezika naši otroci še to dobro pozabijo, kar so že pred vedeli. Ali to ni krivica, da pri nas le tujci in odpadniki naroda vse veljajo? (Iles je! krvica jo!) Pa kako bi Slovenec mogel priti do veljavo, po tujem jeziku mu ni mogoče, ker ga ne zna, po svojem jeziku pa ne, ker ga no sme rabiti. Ozrite se po omikanem svetu, povsod vidite, da vsi uajpred skrbijo za domači jozik; kdor tega ne stori mora, biti rob drugim narodom. Poglejmo na primorske Slovence, malo boljših mornarjev najdemo, kakor so oni, ali kaj ? vbogi Slovenci morajo služiti, gospodarji so pa Lahi. To vse so nasledki potujčevanja, s kterim nas naši sosedi že toliko časa tlačijo. Tujščina nam ne bode zmerom tako potrebna, kakor denes; ker tujci so naredili, da si denes s slovenščino zamoremo tako malo pomagati, kakor muha v močniku. To pa za naprej ne sme več biti; če ima enkrat slovenski jezik svojo veljavo, se oni ki ne hodijo na tuje kruha izkat, za tujščino še zmenili ne bodo. Ako bi pri nas morala vladati vedno nemškutarija na mestu slovenščine, ne pridemo nikdar iz blata. Naj si bodo bergljc še tako lepe, zavoljo njih si mi gotovo ne bomo dali nog odsekati. Ravno to pa zahtevajo naši tlačitelji. Ponujajo nam zveličavno tujščino, da bi nam po takem vzeli narodnost, ki jo živelj človeškega bitja. Naše šole so take, da šo mnogo otrok, zapustivši šolo, ne ve, ka se državi, v kteri živimo, po domače Avstrija pravi. To jo žalostno in na voliko škodo za razvoj naroda našega. V našo šole pošiljamo denes otroke lovit zajce, o kterih že pred vemo, da njih ne vjamejo. (Dobro.) Ako pes hoče vloviti na enkrat dva zajca, no vlovi nobonoga. Truditi so toroj moramo za vpeljavo slovenskega jezika v vse šolo (Hočemo se!)
Po glasovanju bila jo tudi ta točka soglasno sprejeta. Dr. Lavrič govori o vpeljavi slovenskega jezika v uradnije. Pri nastopu ga množica z navdušenjem pozdravlja." „Mili Slovenci! sploh me veseli, da imam priliko govoriti na slovenski zemlji, zlasti so pa ponašam, govoriti o eni naj sve • tejših naših pravic, namreč o vpeljavi slovenskega jezika v uradnije. Bog sam dal nam jo lastnost živeti po svoje. Brž, ko se človek rodi, postano ud svojega naroda, vsak narod pa ima svoje pravice. Mi Slovenci imamo oblast tirjati, da se nam pravica hrani! Soditi nas po takem smejo le tisti, ki umejo nas, naše pričo in sploh vso stranke. V uradnijah gre za našo premoženje, našo čast, za našo svobodo. Mi pri sodniških naših razpravah no potrebujemo tolmačev, ampak hočemo sojeni biti kakor vsi drugi narodi! (To hočemo!) V Avstriji mi nismo tujci, ampak smo njo najstareji udjo, nase zvestobe še njej nismo nikoli prelomili. Ne sme tedaj plača naše zvestobe biti, da se nam vrivajo uradniki, ki nas ne uinejo. Sicer je mnogo gospodov, ki znajo, kader prosijo službe, dobro slovenski, kader bi pa morali znanje jezika dokazati, se pripeti večkrat, da po slovenski druga ne vedo, nego dobro jutro ali dober večeri (Res jo!) Govornik našteva nektere zgubljene pravdo kot nasledke neznanja slovenskega jezika, potem pa opominja zbrane može, naj tudi to točko potrdijo, da se lože oživi Slovenija, za ktero so popred tako navdušeno glasovali. 0 tem predmetu še hrvaški govori gosp. Steidl, tajnik glavarstva v Kastvi. Naj se upelje v uradnije slovenski jezik, jo množica tudi soglasno zahtevala.
Tretjo točko : „da želijo Slovenci domačo deželne zavarovalnice v Ljubljani," zagovarja gospod Dolence v tehtnem govoru.
Četrta točka: „da Slovenci želijo naj so zopet vpeljajo talije za škodljive zveri, je odpadla, ker so je zvedelo, da vlada sama dela na to, ka bc talije vnovič vpeljejo.
Peto točko : „da želijo Slovenci pogozdenje vso golave od notranjskih gora, do jadranskega morja" razlaga v tej zadevi dobro izvedeni g. dr. Costa. Med njegovim govorom predsedoval je dr. Lavrič. Vprašanje po-gozdeuja Krasa je za Notranjco naj važnejc, torej so tudi to točko radostno sprijeli.
Med taborovanjem jo vladal naj lepši red, vsi nazoči so pazljivo poslušali govornike. Narod jo bil tabora silno vesol, na mnogih krajih slišal si starčke govoriti: „To je prava h ožja-pot, za to pa že radi darujemo čas in potrebne denarje". Ljudska veselica trajala je po taborovanju pozno v noč, (J. maj na Kalcu bodo Slovencem ostal pomenljiv dan !
Dopisi.
Iz LJubljano 10. maja — r— [Izv. dop.] Kakor pričakujemo tukaj, i le naš vižmarski tnbor najveći, kar jih jo bilo in mora biti že po naravi,
ker je v sredini slovenstva in blizu ljubljanskega mesta, kjer je razen nad-]>olovice inteligencije tudi IN zrno ljudstva narodno. Precej po/no pridemo s taborom, pa pridemo vendar. To mora biti nam . ki smo zaspance brez razločka njih socialnega stališča in politične veljave opominjali in jim zamujena dobra dela v politiki naravnost očitali, v veliko spodbudo. Tabor pri Ljubljani je tako rekoč po javnem mnenji prisiljen tabor. „Slovenija" se dolgo ni mogla določiti zanj ; pa ko bi se naposled tudi ne bila, tabor bi v Vižraarjih vendar le bil. Tudi tu je bila inicijativa od spodaj prišla. To se ve, da je prva in prava inicijativa prišla od vas štajerskih bratov, ki ste na mnogo ucugodiicjih tleli našim boječim in trepctlikaviin „praktičnim" možen z dejanjem pokazali da vse gre , ako se le hoče. - O kandidaturi v Trebnjem se čudne reči govore. Da ne bom indiskretcn, molčim še za denes, kaki razlogi se podtičejo čudnemu ravnanji onih mož . ki se v odbor za volitev postavljajo. To pa že denes lehko rečem, da se naši narodnjaki, t. j. nekteri ne upajo prav odločno postaviti se zoper Konrada. To je nekoliko tiste stare taktike, ki vsem izkušnjam vkljubu vendar še rešenja od vlade pričakuje. Tu je nekaj tistega, „kaj poreče vlada." Deželni prvosednik, k. je Nemec skozi in skozi, ki ne bo nikoli brezpogojno za naš program , znal se je z nekterimi u s t n imi in brezveljavnimi koncesijami, z navidezno neu-tralnostjo našim korifejom prikupiti. Jaz stavim, da ona vest po dunajskih časopisih, ka boče slov. stranka i/, oportunitatstva pustiti kandidaturo Konradu v. Eibesield, ni čisto brez tal bila. Samo javnega mnenja slovenskih volilcev so so gospodje zbali. *)
Iz Dunaja 11. maja. II. G. [Izv. dop.j Konec državnega zbora je vladno naznanjen. Prestolni govor ga bode slovesno zaprl. V ustavnih državah jo navada, da vladarju izdela prestolne govore tačas vladajoče raini-sterstvo. Tako bode tudi zdanje avstrijsko ali cislajtansko ministerstvo govorilo po nad bojujoče se stranke vzvišeni osebi Nj. vel. cesarja. Ministerstvo bode naštelo vse potrjeno postave, naštevalo napredek in pridobitve to nove dolge sesijo državnega zbora. Primerno in ob pravem času je tudi za nas Slovane, ako pregledamo pridobitve in nepridobitve, ki jih imamo mi od sedenja v državnem zboru. Saj so tudi po našem slovenskem narodu voljeni zastopniki tu zborovali. In ti naši zastopniki nam morajo sami pritrditi, da so se sami v svojih pričakovanjih, kakoršne so morda tačas imeli, ko jih je po K lunu Beust pregovoril za dualizem kakor je, - jako motili. Pri nas ua Slovenskem je, kar se narodnih pravic tiče vse na starem. Edino pravica za druževanja in zborovanja nam je toliko dobro prišla, da smemo v taborih govoriti in povedati: kaj hočemo. Pa še ta pravica je pristrižena tako, da jo policija njo gospodar. Jaz se zelo bojim, da pri najmanjšem neredu v kacem slovenskem taboru (kakoršnih neredov je po ustavnih deželah mnogo in skoro vselej, pa se pravica zborovanja za to ue odpravi), da, pravim, pri najmanjšem neredu v slov. taborih — Slovenci tudi ne boste več taborov ali. Da je pravica za združevanje in zborovanje le polovična, to priznavajo vsi neodvisni listi brez razločka. In sicer? Kaj imamo še zares liberalnega in ustavnega? Pomnožen davek, davek na krvi in novcih, ta pač ne spada v svobodo in napredek. Šolska postava je sicer narejena po liberalnem kopitu, pa nam Slovencem žuga v zdanjih razmerah z germanizacijo, zato se je veseliti ne moremo. Preverili smo se, da pravih svobodnostnih pridobitev od vladajoče stranke nimamo pričakovati. Denašnja nova „Presse" organ ministarstva, naravnost pove, da jc lehko vladati tudi brez Slovanov. Ta časopis je srečno enkrat do spoznanja prišel, da Cehi denašnih razmer ne bodo nikdar priznali, da je poboganje ž njimi nemogoče. Torej naprej brez 5 milijonov Čehov! Pa tudi brez Poljakov pojde dalje, misli „N. fr. P.", in koketira z Rusini, kteri se bodo dali porabiti zoper Poljake. Bomo videli, kako to vse pojde. Na vsak način pa posebno veselo ni za veliko Avstrijo, da so denes razmere lake, t. j. slubeje konci sesije, nego pred njenim začetkom. V začetku so Nemci mislili, da bodo z lepo ali z grdo Čehe za dec. ustavo pridobili; to upanje jim je upadlo. Poljaki so bili v začetku že njihovi; to se je spremenilo. Slovence so videli v državnem zboru in so mislili, da je ves slov. narod s Svetcem vred že „vcrfassungstreu" in zadovoljen ; tudi tega neresnice so se že lehko prepričali in se bodo, če Bog da, še bolj. Slovenski narod je v taborih in časo-pistvu pokazal in povedal, kaj hoče in za kaj njegovi pooblaščenci v državnem zboru — niso glasii povzdigovali. Govoril bom o vseh teh stvareh v prihodnje obširneje.
ne bo za novo stvarjeno in novokrščeno cesarstvo imel nobenega razuma, kur pozna in ume, to je češka krona, češko kraljestvo, češki kralj in odsih-inal se bo tem bolj držal teh pojmov ia imen ; on ne bo storil ni več ni manj, kakor kar delajo Ogri.
V Pragi so našli po ulicah raztresene plakate, ki so „veleizdajnega zadržaja" kakor nemški listi poročajo.
V Pešti so začeli nabirati prostovoljco za raagjarsko vojsko, tako imenovane honvede.   Nabrali so silo malo nič vrednih postopačev.
O poljskih poslancih je „Gaz. Nar." rekla, da jih sebičnost in samopridnost zadržuje v državnem zboru. Groholski kot prvosoduik poljskega kluba jo v družili poljskih listih zahteval, naj „G. N." imenuje tiste poslance, ki samo za denar in osebno korist v zboru sede. Na to odgovarja G. N." da noče javno imen imenovati, ker bi tako stvar postala osebna, rter pa je vedno in vidno, da so nekteri poljski poslanci okrog miuisterstev smukah se in dobili razne železniške koncesije in službe, pripravna je z imeni postreči „G. N.u v posebni častni sodniji, ki naj se postavi za njo in poljski klub. Radovedni snao, ali bodo poljski poslanci udali se v to, in kako se bodo očistili.
Razgovori med pruskimi in avstrijskimi vladnimi časniki so postali zopet inirnoji.
Turška vlada je hotela tudi svojo postavo o ravnopravnosti narodov narediti, in potem pod svojo sodnijo spraviti podložne družili držav, ki v Turčiji prebivajo in so dozdaj imeli svoje sodnike in oblastnike le v konzulih lastne vlade. Rusija pak svojih ljudi v Turčiji ni hotela izročiti turškim oblastim in jo pregovorila boje tudi druge vlade, uaj tega ne store. Tako ne bo s turško narodnostno postavo nič. Želimo, da bi si slovanski narodi ob Balkanu kmalu brez sultana delali narodnostno postavo in sicer s puško bolje nego s turškim peresom.
Politični razgled.
D'r ž a v n e m u remonijami v ces. burgi
zboru je Taaffe naznanil, da bode z navadnimi co-njegova prva sesija končana 15. t. m. Menda nič ne pomenja, da se je ravno v tej predzadnji seji predložila potrjena postava o izjemnem stanji. Veći delj seje je polnilo potem posvetovanje o železnicah. — Važneja seja je imela gosposka zbornica, kjer se je znana postava za ljudske šole v drugem branji sprejela. Moravec grof Mitrovskv jo tudi tu zbornico opominjal, da postava seza v pravice posameznih dežel. Podpirali so njegov nasvet, naj se ta postava zavrže in druga izdela, tudi gališki zborniki gosposke hišo. Vendar je bila postava v bistvu nespremenjena po zagovarjanji prof. Ungera, Antona Auersporga in Hasuerja sprejeta. Bomo videli, kako se bode izpeljevala. — V seji 11. maja je bilo hitro odpravljeno kacih šest postav brez splošno posebne politične veljave.
Nedavno so v državnem zboru poslancev kar nekako memogrede Cislajtanijo krstili z imenom »avstrijsko cesarstvo." „ Politik" piše iz češkega stališča o tem krstu: Ustavljati se moramo proti namenu, ki hoče z novim imenom tudi zunajno zaznamovati centralizovano državo', v kterom se ima češka krona popolnoma potopiti. V tem smislu ima stvar tudi svojo državopravno stran in češki narod »o mora proti njej obrniti. On *) DopiB je »e bil stavljen, ko smo prejeli oklic Slovenije. Vred
Udsleli in vrednik Anion ToniAić. Lastniki: Ur. Jože Vo*.,J,k In drug?
Kazne stvari.
* (Tnlior na Vi/.iiiarjili). na binkoštni pondeljek popoldne ob treh, v poslednjem „SI. Nar." le proti temu naznanjen, ako ga si. vlada dovoli, je po dopisu c. k. okrajnega glavarstva od G. dne t. m. dovoljen. Radostni slišimo, da se zbere mnogo naroda iz vseh pokrajin slovenskih. Na povabilo odborovo bodo o odločenih o programovih točkah govorili dr. J. Bleivveis, dr. Costa, dr. Razlag, dr. Zarnik in doktorand Noli. Dr. To-mau zavoljo bolehnosti ni mogel zagotoviti, da pride; ako pa more priti, bode govoril ; povabljeni za govor v omenjenih točkah so tudi dr. Vošnjak in še drugi rodoljubi. —Na polovico znižano vožnino po železnici je vodatvo železnice dovolilo.
(Izkaznice za železnico) so se poslale čitalnicam, in na krajih, kjer teh ni, posaniesnim rodoljubom, kteri so naprošeni skrbeti za to, da jih dobi vsak, kdor so hoče peljati v Tabor na Vižmarje blizo Ljubljane. Veljajo od 15. do 19. maja in ako bi jih kje zmanjkalo, naj se nemudoma piše društvu „Sloveniji" v Ljubljane.
(Dr. KI un) je v državnem zboru izročil peticijo IG. občin iz Dolenjskega , naj se železnica napravi črez Višnjogoro in Novomesto. Nova „Presse" na to opomni: „Ni brez politične važnosti, da je ta posel Dolenjsko dalo zastopniku ustavovernikov. Na Notranjskem se tudi pripravlja odpad od diktature narodno-klerikalcev. Taka znamenja so znamenita in pozdravljamo jih veselo." Tako govori „N. f. P." Mi bomo prihodnjič o tem govorili.
* (Slovaki) nameravajo med svojimi rojaki podpise nabirati za veliko peticijo na ogerskega ministra uka, da se vpelje slovaški jezik v slovaške šole.
(Češke gospe) in gospodične bodo napravile umrli češki pisateljici Boženi Nemcovi (ktera je po Cegnarjevi prestavi njene „Babice" tudi Slovencem znana) spominek na grob. Njih amerikanski klub v Pragi je nabral zato v prvem branji 450 gld. Gospa Črnohova, znana obsojena vrodnikova žena in pisateljica, je na Moravskem nabrala 136 gld., in amerikanski klub pražkih čeških dam je dal iz svojega 200 gl. Spominek se bode odkril 6. junija. — Slovenke I tu se izgledujte. Prijetno je za domovino v čitalnicah plesati do belega jutra, a šo ljubezniveje se boste zdele pametnim mladim Slovencora, ako storite za domovino še kaj več.
* (Češkemu junaku Žižki) so bode postavil na Pfibislav-skem polji spominek sestavljen iz kamenov, ki se imajo iz vseh delov čeških dežel skupaj spraviti. Mnogo čeških občin se je že zglasilo, da hočejo iz slavnih gor kamenov s primernimi napisi pripeljati.
* (G. Peter G rasel i) je dostal svojo kazen in je 7. t. m. smel zapustiti jetnišče.
* (Tabor na Vižmarjih.) Sliši se, da bodo pri tem taboru v središči Slovenije vdeloževalo se vso slovensko čitalnice po posebnih deputa-
cijah s svojimi zastavami.
(Zaupnico) dež. posli g. Dr. J. Vošujak-u in M. Herman-u ste poslali mesti Č ernom el j iu Metlika in županije: Stari trg pri Poljanah, Doljn, Dolenja, Podgora, Radenice, Telčirah, Maverl, Doblice , Petrova vas, Vinica, Semič in Podzemelj na belem Kranjskem. V tej zaupnici se zahvalijo g. posl., da sta tako pogumno v deželnem zboru graškem tirjala zedinjenje veeh Slovencev, ker le tedaj, čo se zedinjo vsi Slovenci v eno slovensko kronovino s skupnim deželnim zborom in skupno deželno vlade zamoro slov. narod v duševnem in materijal nem obziru spešno se razvijati in ncpredovati. - Iz vseh slov. krajev donijo glasovi, ki kličejo po slov. krouovim, le naši državni poslanci so gluhi za te mogočne glasove, in molčijo v državnem zboru o tem velevažnim pitanji, da ne bi motili prelepe harmonije v dualističnem zboru.
Tiskar Ednard Janžle.