Eaj bi naj kinetje od prihodnjih poslancev tirjali? (Spisal J. V. kmet v Zamajcih.) I. Volit^e za deželni zbor se nam bližajo in kmala bo prišel čas, ko se nam bodo kandidatje za poalaniško ča8t in posel ponujali. Pri taki priliki bi pa naj kmetje ne samo ali 7 trg ali mesto ali nk mesarju" zijat, ampak treba je, da sami tudi 87oja usta odpr6 in sta^ijo prašanja o zade^ah, katere sedaj kmeta najbolj žulijo. Iz njiho^ih odgO7oro7 se bodo zamogli že nekoliko sami prepričati, ali so voljni za kmetako ljudst^o potego^ati se ali ne. Ce nam samo pra^ijo prazue besede o s^obodi, napredku, o potrebi nemšt^a, o dubo^ni temi, o nazadnjašt7u; a ničesar ne črbnejo o teža^ah, sili, stiski in sužnosti, v kateio nas je sedanja liberalno-usta^aška ia nemčurska atranka pabnila, potem pa lc bajd proč ž njimi. Tako^i brbra^ci ne sodijo za poslance kmetskib občin. Ako mož pa, bodi kdorkoli, oči^idfto usmiljenje kaže in sočutje za kmeta, ako 8e mu brž vidi, da se briga in da res pozna teža^e kmetskega 8tanu in obeča, da se bo po S7ojib močeh trudil pomagati mu, dobro, takega pa ne izpustiti; takega moža gre enoglasno izvoliti, naj bo kdorkoli: kmet, mestjan ali dubo^nik. Dober je! Po mojih mislih bi pa pri 7prašanjih do prihodnjib poslance^ zra7en drugih potreb še cel6 posebno naj oziralo se na Č7eterno nadlogo, tlako ali sužnost, pod katero sedaj ljudje na deželi 7zdibujemo. Te nadloge so 1. neizmerno po^išane dače; 2. pre^eliki činži ali obresti; 3. razkoso^anje zemljišč in 4. napačnosti pri uvadnikih in ad^okatih. Nepozablji^emu i milemu cesarju Ferdinandu se imamo zah^aliti, da smo kmetski ljndje rešeni sužnoati pod grajščaki, ter da smo se znebili tlake, rabote in desetine. Morali smo sicer rešit^o 20 let plače^ati, a poplačali jo smo, h^ala Bogu! Toda zlatili časo7 se 7endar nismo učakali, čera^no smo se jih nadjali, mar^ec zašli sino, zlasti 7 liberalni dobi od 1. 1860. naprej, 7 straano 7elike dače. Cerayno naa tlačijo zaporedom slabe letine, po- slanci, deželni in drža^ni, potem okrajni in arenjski zastopi, kakor da bi bili glubi in slepi, 7endar le delajo čedalje 7eč stroško^ in nalagajo 7ečjih da7ko7. Raz7e g. Hermana in jego^ih konser^ati^nfh to7ariae7, se nihčer temu neče pra7 upreti. Zato pa tudi ne bodemo nobenega 7ec izvolili za poslanca, kateri nam ne obljubi pred 7olit7ijo, da bo za zmanjaanje stroško7 in za znižanje dač delo^al. Kako strabo7ito so dače bile slednja leta pojnnožena, to bočem z izgledom iz 87ojib lastnih dačnih knjižič pokazati. L. 1838. sem od istega po8est7a, na katerem sedaj gospodarim, plačal 7aega da^ka z prikladami 7red 28 fl. 15 kr. h- 1849. 33 fl. 68 kr. L. 1859. že 58 fl. 19 kr. L. 1869. pa 68 fl. 46 kr, in 1. 1874. celib 80 fl. 25 kr. To je 7endar silno! Ko je cesar Ferdinand sam 7ladaril, ao mi dače naraatle 7 10 letih samo za 5 fl. 53 kr. Odkar pa liberalni poslanci 7 Gradec in Dunaj hodijo, so se mi da^ki pomnožili 7 14 letih za 22 fl. 6 kr. To je res napredek, da se Bogu U8mili! Liberalni poalanci snujejo 786 sorte no^ih. posta7, se cel6 cerkvenih, potem posta^e za šolo, 8amostane in tudi, kakor slišimo, delajo na ciyilni zakon. Ali da bi za polajšanje kmetakemu stanu kaj atorili, o tem je malo ali nic sliaati. Leta 1875. smo iz 5 občin ptujskega okraja poslali prošnjo do c. k. finanfinega ministerst^a, naj bi se nam davek od po budi zimi poakodo^anega zemljiača odpustil. V proanji smo tudi nayedli ne8reče, ki so nas 1. 1874. že zadele: mraz je pokončal žito, po^odenj senokoše, toča nas je obiskala d^akrat; potem pa je 1. 1875. ae pritisnila huda zima tako, da 7 d^ema letoma nismo ničesar pridelali. Ali proanjo so nam neusliaano poslali nazaj čea: da take posta^e nimajo, po kateii bi ee da^ki odpuščali po mrazu ali zimi poškodo^anim zemljiačnim posestnikom. Ali to ni straano žalostno, da moramo dačo plačati, ali stno pridelali kaj ali ne? Ži^i yendar ne moremo 7 zemljo! Poslanci pa, ki na Dunaj in Giadec marlji^o sedet bodijo, se ne zmenijo, 7saj 7ečina ne, da bi sprožili gori omenjeno in opra^ičeno posta^o. Vsaj se cel6 Nemec pra^i: nkder ničeaar ni; ae cesar zgubi". fierayao je pa na^edenapiošnja bila odbita, 4rznila ae je 7endar od petih občin ena, rložiti zopet pf.ošnjo pri c. k. finančnem ministerst^u, naj ubogej srenji 78aj obrok za poplačanje da?ko7 do^oli do 31. julija 1876, naj eno leto počaka, da iz pridelko^ no^ega leta dobimo denarje^ za pora^nanje zaostale dače. Ali tudi ta prošnja ni bila uslišana. Kmetje snjo jnorali na posodo 7zeti in dačo plačati.