Amerik anski Slovenec
—	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
27 številka	Joliet, Illinois. 13. junija 1908	Imetnik XVII
STRIG SAM
BOGATI EVROPO.
Priseljenci poslali nad osemdeset milijonov v enem letu svojcem v domovini.
ITALIJANI NA PRVEM MESTU.
“Avstrijci” in “Ogri” skoraj istotako varčni in skrbni.
Washington, 10. jun. — Neprestano teče denar iz te dežele v inozemstvo po denarnih nakaznicah poštnega departments, in dasi se to ne opazi vsled našega ogromnega bogastva in izvenrednega prospevanja, bi to vsak drugi narod resno občutil. Lani (leta 1907.), na primer, je izdala vkda Združ. držav 3,664,656 poštnih nakaznic za vnanje dežele, kar presega število prejšnjega leta za 605,972. Predstavljale so svoto $83,890,426, narastek za $20,952,688 čez prejšnje leto.
Skoro vsak dolar te ogromne svote so poslali dninarji ali navadni delavci v tej deželi, novodošli priseljenci svojcem v stari domovini, in tako Amerika podpira več milijonov inozemskih družin v inozemstvu. Novodošli priseljenci so navajeni zaupavati svoj denar vladi v svoji rojstni deželi; in ko si priseljenec prihrani nekoliko denarja, gre' na pošto in si kupi denarno nakaznico. Včasih ga ne pošlje več mesecev in morda let. Zato je vedno težko nadzirati odpošiljanje denarnih nakaznic v Italijo, na Ogrsko, Nemško in v skandinavske dežele. Priseljenci od tam imajo navado kupovati denarne nakaznice za vlaganje v hranilnice, bolj nego v plačevanje nakupov v Evropi.
Naj večje svote denarnih nakaznic se pošiljajo v Italijo. Lani jih je bilo poslanih 450,795, ki so predstavljale vrednost $18,986,519. Kupovane so bile v vseh delih te dežele, kjer so zaposleni italijanski delavci na železnicah in drugih velikih gradbenih pod
prejšnje leto, ampak zaznamkov pa ni o kitajskih pošiljatvah. Nekoliko denarnih nakaznic je bilo poslanih v Hongkong v skupnem znesku $19,879.
Kitajci ne rabijo denarnih nakaznic, ker ni tacega denarnega prometa v njihovi deželi, izimši v dveh pogodbenih lukah. Do nedavnega ni bilo poštnih uradov na Kitajskem in celo sedaj dobivajo vsi ameriški prebivalci svojo pošto na konzulatih, kjer se poštni uradi vzdržujejo na stroške naše vlade. Isto velja za zastopnike drugih narodov na Kitajskem in zato se denarne nakaznice ne morejo zme-njavati. Kitajci pa vendarle pošiljajo mnogo denarja domov ter ga za-opavajo bankam in domačim kupčij-skim družbam, ki se pečajo z bančnimi posli.
Povodnji.
KRALJ EDVARD IN GAR NIKOLAJ.
Goljufali svoje rojake.
Velevaien sestanek v ruskem vodovju glede mednarodne politike, zlasti balkanske.
NEPRIJETEN CUT ZA NEMCA.
V strahu pričakuje posledic zbližanja dveh največjih velesil.
Topeka, Kas., 9. jun. — Več nego 7000 oseb je bilo danes izgnanih iz svojih stanovanj v severni Topeki, ker je reka Kaw stopila čez bregove. Začasno zavetišče so našli v sredini mesta, kjer so dobili na razpolago auditorium, šolsko poslopje in zasebna stanovanja.
Helena, Mont., 9. jun. — Po nekem poročilu je v Missouri River ju utonilo sedem oseb, šest na Sunnyside farmi blizu tega mesta, sedma blizu mesta Crain, Mont. Na farmi utopljeni so bili farmski paznik, njegova žena in četvero njunih otrok. Železniški promet je še zelo oviran. Stvarna škoda v tem okraju znaša že nad $100,-000.
Salina, Kans., 9. jun. — Pri Solo-monu zgrajeni nasipi v zaščito obliž-njih farm pred vodovjem Solomon in Smoky Hill River j eV so se danes pretrgali in reki poplavljata sedaj dolino. V soseščini stanujoči ljudje beže v vi4 še ležeče okraje.
Reval, 10. jun. — Kralj Edvard se je včeraj tukaj sestal s carjem Nikolajem. To je bilo prvikrat, da je kak angleški vladar napravil uraden obisk v ruskem vodovju. Kak političen pomen ima sestanek kralja Edvarda in carja, to je doslej stroga tajnost. Besedilo napitnic, ki sta jih na sinočnjem banketu govorila kralj in car, je bilo pravkar objavljeno, po skrbnem pregledu vsake izrečene besede. Vladarja sta medsebojno izrazila željo, naj bi sestanek imel srečni zaključek, da se Anglija in Rusija tesneje združita v pospeševanje splošnega miru na svetu. Kralj Edvard je namignil da bo temu sestanku na Ruskem vkrat kem sledil obisk ruskega carja in ca-rinje na Angleškem.
Med drugimi uljudnostmi je kralj Edvard imenoval carja Nikolaja ad miralom britanske mornarice.
Na carjevo napitnico, v kateri je. iz
Tornado.
Mount Vernon, la., 8. jan. — Sinoči je tornado previhral ta okraj. Mestece je prav zelo poškodovano.
La Crosse, Wjs., 8. jun. —■ Tornado je včeraj obiskal ta kraj. Zahteval je 4 človeške žrtve.
V Lisbonn, la., je tudi poškodoval
jetjih, kakor tudi na poštah blizu itali- i mnogo hiš in farm ter izkoreninjal
janskih naselbin v velikih mestih. Brez dvoma se je mnogo tega denarja poslalo in porabilo za nakup parniških tiketov za družine tistih, ki so se odločili, ostati v tej deželi in obdržati svoje delo. Prav dostikrat Italijani v tej deželi kupijo tikete za svoje žene in družine, brate in sestre ter druge sorodnike in prijatelje, da jim jih pošljejo namesto denarja.
Narastek v številu in znesku denarnih nakaznic je istotako hiter kakor narastek italijanskega prebivalstva v Ameriki. Skupna vrednost denarnih nakaznic, izdanih za Italijo leta 1907., je bila za $5,543,032 večja nego leta 1906.
Največje število denarnih nakaznic je bilo izdanih za Veliko Britanijo, večinoma za Irsko; in sicer skupaj 847,-444 lani v skupni vrednosti $11,582,028, narastek za $2,183,549 čez prejšnje leto. Ampak povprečni znesek nakaznic, poslanih na Irsko, je bil mnogo manjši, nego onih, poslanih v Italijo. Italijanske nakaznice so znašale povprečno okoli $41 in irske nakaznice samo kacih $14.
Dasi je nemško prebivalstvo v tej deželi veliko in prospevajoče, vendar Nemci ne pošiljajo toliko svojega denarja dcimov v stare kraje, kakor zastopniki drugih plemen. Nalagajo ga obrestonosno tukaj. Denarne nakaznice, izdane za Nemčijo leta 1907., so znašale samo $4,134,523.
lato se lahko reče o Švedih, ki jih je nad milijon v tej deželi. Poslali so domov svojcem lani svoto $3,902,-411, kar je pomenilo narastek za $617,-326 čez prejšnje leto. Norvežani so poslali domov $2,888,028, narastek za $734,000 čez 1906. Znaten del teh svot je bil brez dvoma plačan za parniške prevožnje, ker Norvežani in Švedi v tej deželi navadno podpirajo člane svojih družin, da jim slede semkaj.
Avstrijci in Ogri skupaj so poslali skoraj toliko kakor Italijani; denarne nakaznice za Avstrijo so znašale $7,-608,735, narastek za $2,238,556 čez prešnje leto, in denarne nakaznice za Ogrsko $8,755,356, narastek za $2,-647,023.
Znesek denarja, ki so ga poslali domov ruski judje, je izvenreden, če se pomisli na revščino, v kateri so prišli,in na razmere, v katerih žive. Lani so kupili za $7,230,853 denarnih nakaznic, katere so poslali svojim prijateljem na Ruskem, večino brez dvoma za plačanje prevožnje do Združ držav. To je bil narastek za dober milijon dolarjev čez prejšnje leto.
Grki so tudi varčni ljudje in pošilja jo velik del svojih prihrankov domov. Lani so kupili denarnih nakaznic za $2,099,843, narastek za $1,449,639 čez prejšnje leto. To kaže, da začenjajo prospevati.
Japonci so poslali lani domov $4, 436,012, narastek za $1,674,079 čez
Pittsburg, Pa., 9. jun. — “Banke” Petra Ručeka v mestih Uniontown, Brownsville in Connellsville, Pa., v katere so vlagali Poljaki, Čehi in Srbi svoje prihranke, so bile danes zatvor-jene, ker je Ruček že nekaj dni neviden. Bančne vloge znašajo začasno $35,000.
Pittsburg, Pa., 5. jun. — 37 letni Srb Peter Zinaič je bil danes prijet pod obtožbo, da je poneveril $84,000, kateri denar so mu rojaki zaupali, da ga pošlje v staro domovino. Zinaič ima zasebno banko.
Johnstown, Pa., 5. jun. — Ko je semkaj iz Pittsburga dospela vest, da je bil tamkaj zasebni bankir Peter Zinaič radi sleparjenja svojih srbskih rojakov prijet, je bil tukaj odveden v zapor Božo Gojsovič, istotak srbski bankir. Obtožen je, da je poneveril $25,000. Obadva sta bila v zvezi s srbsko pravoslavno podporno jednoto in sta baje poneverjala zavarovalnine, ki bi jih bila morala izplačati rojakom v stari domovini.
V Milwaukee, Wis., na zborovanju izdali načelno izjavo in odmerili sklad za vojno.
Ponesrečeni priseljenci.
Buffalo, N. Y., 9. jun. — Vlak št. 4 Wabash-želežnice, ki bi moral semkaj dospeti davi ob štirih, je skočil s tira kmaju po p-olnoči v Stevensvillu, Ontario, pri čemer je bilo 20 oseb ranjenih. Ranjenci so evropski priseljenci.
Rešeni.
Silverton, Colo., 7. jun. — 33 moz, ki so bili včeraj zasuti v Gold King-
razil svoje zadovoljstvo in veselje nad, rudniku pri mestu Gladstone, je bilo obiskom angleškega kralja m kraljice] pQ neumornem trudu regenih. Posre v ruskem vodovju ! er-vi a d dosedanjimi uspehi anglo-ruskega prijateljstva, je
drevesa. Obenem je razdejal elektri čno razsvetljavo in vodovod.
St. Paul, Minn., 7. jun. — Brzojavka iz Charles City, iowa, poroča, da je proti 5. uri pop. tornado vihral čez oni kraj ter razdejal kacih 200 stanovanj in skednjev. W. R. Beck in en njegov otrok sta bila usmrčena, a trije otroci se pogrešajo. Tudi mnogo živine je poginilo.
Omaha, Neb., 6. jun. —■ Tornado, ki je danes besnel čez Južno Nebrasko in del severnega Kaftsasa, je zahteval naj manj enajst človeških žrtev, dočim je bilo pet oseb smrtno in mnogo lažje ranjenih. Napravljena škoda znaša na stotisoče.
kralj Edvard odgovoril, da se najpri-srčneje zahvaljuje za sprejem, da se popolnoma strinja s carjem glede pogodbe nedavno sklenjene med obema vladama, da veruje v bodočnost še tesnejšega prijateljstva med obema narodoma in. deželama v medsebojno korist itd.; in nazadnje je kralj napil na carja in carsko rodovino tar predvsem na sruto in prospevanje velikega ruskega carstva.
Kralj Edvard in car Nikolaj, sta danes dopoludne sprejemala, zastopnike
krajevnega plemstva, oblastnikov in okolnih kmetov na krovu svojih odnosnih jaht. Danes popoludne si je car ogledal britansko križarko “Minotaur” in kraljevsko jahto “Alexandra”. Na posebno prošnjo kralja Edvarda so nocoj ruski pev.ci ponovili sinočnjo serenado pred njegovo jahto “Victoria and Albert”. Car je danes poslal 3,000 škatljic sladkarij in mnogo svojih fotografij šolskim otrokom, ki so ga včeraj pozdravljali ob njegovem dohodu. Tudi pevcem je poslal lepa darila.
po čilo se
električno vzpenjačo po polnoči spet spraviti v tir, tako da so večino zasutih takisto spet dvignili na površje, dočim so morali prvi rešenci rabiti lestve.
Spominek padlim Rusom.
PIVOVARJI ZA BOJ PROTI PROHIBICIJI.
BEZNICE MORAJO IZGINITI
Zmernost proglasili kot pravo tempe-renco, ki nikomur ne škodi.
Port Artur, 10. jun. — Dane- je bil tukaj odkrit spominek, ki ga je postavila japonska vlada za padle Ruse in sicer v Apitzeetzanu, sredi grobov 14,000 padlih ruskih junakov. Oddelki ruskih in japonskih čet so-se udeležili otvoritvene slavnosti. Ruskega' carja je zastopal general Gerugros. mikada pa general Nogi.
Cena jeklu znižana.
New York, 9. jun. — Sodnik Elbert H. Gary, predsednik ravnateljstva združbe “United States Steel Corporation” je razglasil splošno znižanje cene za izdelke te korporacije.
Nemcem obisk nevšečen.
Izvoz zlata v Nemčijo.
New York, 8. jun. — Danes so tukaj vzeli iz bank spet za $2,000,000 zlata za Nemčijo. Skupaj se je doslej zadnje štiri tedne izvozilo na Nemško za $41,000,000 zlata.
Za višje vzgojstvo.
New York, 8. jun. — Po letnem poročilu glavnega odbora za odgoj-stvo je bilo v Ameriki v prošlem letu založenih $23,127,762 za višje odgoj-stvo. Prvo mesto zavzema Illinois z $3,160,209.03. K tej svoti je še prišteti darove John Rockefellerjeve v znesku $4,371,220 za chicaško vseučilišče.
Berolin, 9. jun. — Na mednarodnem polju stoji sestanek angleškega kralja Edvarda z ruskim carjem Nikolajem v ospredju zanimivosti. Dočim se je še pred tednom dni o tem sestanku razpravljalo skrajno hladno, češ, važen je le v potrdbo med Anglijo in Rusijo sklenjene pogodbe glede osrednje Asjije, se sedaj pojavlja nekaka nepovšečnost. Mnogoterniki pov-darjajo, da vendarle ne gre, pripisovati obisku britanskega vladarja v ruskem vodovju tako neznatno politično važnost. Brez dvoma so pričakovati tudi dogovori o balkanski politiki, ki bi morala že samaposebi Rusijo in Anglijo tesneje zbližati. Vsekakor se tukaj z napetostjo pričakuje, kaj poreko ruski, angleški in francoski časopisi, ki proslavljajo sestanek v Reva-lu kot odličen političen dogodek, pri katerem se razrešijo važna mednarod na vprašanja.
Roosevelt v Afriko.
Washington, D. C., 7. jun. — Po zaključku kongresnega zasedanja se predsednik Roosevelt spet peča z načrti za svoje potovanje. Po preteku svoje uradne dobe namerava s svojim sinom Kermitom in nekaterimi lovci odpotovati v Britansko Vzhodno Afriko, da bo tam streljal razne zveri in proučaval tamošnje posebnosti. Po zneje misli o tem potovanju in njegovih vtisih napisati knjigo.
Kupčija z “belimi sužnjami”.
Washington, 9. jun. — Predsednik Roosevelt in državni tajnik Root sta sklenila, ukreniti vse potrebno, da se napravi konec nečastni kupčiji z beli mi sužnicami v Ameriki. V nekaterih dneh se proglasi pogodba, sklenjena z nekaterimi evropskimi velesilami, po kateri se Amerika zavezuje, sodelovati na izkoreninjevanju tega strašnegja zla.
Mora na vislice.
Springfield, 111., 8. jun. — Herman Billek, ki se nahaja v Chicagi v ječi zaradi umora gospe Marije Vrzal obsojen na smrt, bo moral prihodnji pe tek na vešala, ker sta guverner De-neen in pomilostitvena oblast odklonila, izpremeniti razsodbo porotnikov.
Roparji.
Cuba, Kas., 6. jun. — Štirje moški so sinoči oropali tukajšnjo državno banko za svoto, ki se ceni na $6,000 do 8,000, ter pobegnili po boju z meščani. Dasi je hudo pokalo, ni bil nihče ranjen. Roparji so bili našemljeni. Po svojem zločinu so hiteli na kolodvor,kjer so nasilno vstopili v neki parovoz in jo odkurili. Zasledovanje bo menda brezuspešno.
Ne puste sramotiti vere.
Petrograd, 8. jun. — Duma je so-cižldemokraškega poslanca Cekajca suspendovala za dobo 15 sej, ker je v svojem govoru zasramoval vero. Med razpravo o dovolitvah za šolske svrhe se je gevorilo tudi o svetih podobah. In socialdemokraški poslanec je bil proti svetim podobam za šole, češ, da so samo preostanek iz poganskih časov. Pravoslavni člani dume so ga ogorčeno zavračali.
Zarota odkrita.
Lizbona, Portugalske, 8. jun. — Policija je odkrila in preprečila zaroto družbe črnega križa”, umoriti z bombami vse člane kraljevske rodovine ob neki cerkveni slavnosti dne 18. junija. Med prijetimi provzročitelji te zarote se nahajajo glasoviti anarhisti Jose Avilla, Adao Duarte in Constantino Mendes. Od imenovane družbe izdelane bombe so bile zaplenjene, istotako njena pisanja, iz . katerih j.e razvidno, da je bila družba, kateri pripada Manuel Buissa, eden morilcev kralja Carlosa in prestolonaslednika Luisa, v najtesnejši zvezi z anarhisti v Barceloni in Madridu.
Milwaukee, Wis., 10. ju». — Do 700 zastopnikov se je tu zbralo na pivovarsko zborovanje, ki se je včeraj o-tvorilo in danes zaključilo s tem, da se je sprejel predlog za zmernost (temperance) v rabi opojnih pijač ter določil sklad v znesku $200,000 za začetek vojne proti prohibiciji. Ves sklad bo zbran šele jeseni, ampak uradnikom in ravnateljem pivovarske združbe se bo dalo na roko dovolj gotovine, da bitko lahko takoj začno. V svojem načelnem proglasu so se zborovalci izrekli za iztrebljanje krčmarskih beznic. Sprejeta “platforma” se glasi takole:
“The United States Brewers AssO ciation” razglaša s tem sledečo načel no izjavo in izreka svoje sočutje : vsakim gibanjem, ki meri na to, pospeševati zmernost v rabi kuhanih po-jač. Pod zmernostjo razumevamo zmerno rabo, a ne zlorabe. Uverjeni smo in prepričani, da zmerna raba kuhanih pijač pospešuje zdravje, nrav-, nost in blagostanje, in v tem nas pod pirajo nazori učenjakov.
V zvezi s tem priporočamo izdajo in proizvedbo postav za uravnavo krč marstva. T<* postave naj to obrt o svobode vsega nepostavnega in neprimernega in mislimo, da to mnogo pripomore, pospeševati zmernost in občinstvu dokazati, da uživanje zdravih pijač nele ne škodi, temveč koristi.
Vemo, da se naše izjave ne strinjajo s tem, kar so občinstvu sporočali tisti, ki nasprottijejo rabi alkoholičnih pijač ter sovražijo krčmarstvo.
Iz tega razloga kažemo na sledeče točke:
Prvič: Zmota je misliti, da imajo kupčijske koristi pivovarjev kaj opraviti z množitvijo krčem in nepostav-nim vodstvom istih ponekod, kakor n. pr., da se krčme ob postavno določenih urah ne zaoirajo, da se prodajajo upijanljive pijače mladoletnikom in pijancem, da se vzpodbuja in zapeljuje k igranju itd.
Izjavljamo, da se v takih krčmah prodano pivo niii primerjati ne more z onim v dostojnih krčmah. Izjavljamo nadalje, da r.am množitev krčem povzroča velike sltroške, ki se nikakor ne morejo pokriti s kolikostjo prodanega piva, in da nam vzdržavanje krčem v okrajih stanovališč ni niti zaželeno niti koristno.
MISIJON V CHICAGI.
Blizu 500 ljudij obhajanih. Prvi večel panika v cerkvi.
Združba učiteljev.
Nemir na Filipinih.
Manila, 7. jun. — V ječi v Bilibidu sta bila danes obešena Faunstino Ablett, vodja Dios-Dios-upora, ki se je nekoč proglasil papežem otoka Ley te, in njegov pajdaš Espirideon Rota. Spoznana sta bila krivim raznih umorov.
Manila, 7. jun. — Mavri (Moros) na otoku Jolo so spet nemirni in eden poglavarjev je baje prisegel, osebno u-smrtiti 10 belokožcev in 100 Kitajcev ter potem Ameriki napovedati vojno. Neka straža je bila smrtno ranjena, in naseljenci so v neprestani nevarnosti.
Nesreča na vojni ladiji.
Cortelyou.
Washington, 9. jun.—Množe se znamenja, da nameravajo Rooseveltovi in Taftovi pristaši, predlagati zakladni-škega tajnika Cortelyou kot kandidata za podpredeedništvo v chicaški konvenciji.
Los Angeles, Cal., 5. jun. — Štirje mornarji so bili danes dop. ob 11. uri na križarki “Tennessee” usmrčeni in deset je bilo ranjenih, ko je razpočila cev necega parnega kotla. Nesreča se je pripetila, ko je ladja zapustila luko Santa Barbara, da odpluje s še-sterimi drugimi ladjami pacifiškega brodovja v Los Angeles. Eksplozija je morala biti strašna, a podrobnosti niso znane.
— Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dobe vsak taden. Samo $2.00 na leto.
Cleveland, O., 6. jun. — V dobi od 29. junija do 3. julija se bo tu vršilo letno zborovanje združbe “National Educational Association". Pričakuje se, da se ga udeleži kacih 40,000 učiteljev.
Mesto razdejano.
Mesto, Mexico, 5. jun. — "Herald" je prejel danes vest, da so povodnji v soseščini mesta Raehula napravili o-
Chicago, 9. junija. — V slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi se je vršil od 31. maja do 7. junija sveti misijon, ki ga je vodil č. g. Alojzij Kastigar. To je bil prvi misijon med Slovenci t Chicagi. To so bili v resnici dnevi milosti in zveličanja, kajti ljudje so st udeleževali misijonskih pobožnostij S toliko vnemo in v tako obilnem števi* lu, da v resnici zaslužijo čast in po* hvalo. Od vseh krajev velikega me* sta chicaškega se je zbiral naš narod domači cerkvi in dasi se mnogi niti poznali nismo, vendar smo vsi vedeli* da nas veže med seboj tesna vez: jezik in sveta vera. — Misijon je končan, in hvala Bogu, da lahko rečemoi velikim uspehom. Versko življenje med katoliškimi Slovenci v Chicagi ae je prenovilo. Prepričan sem, da se bo zanaprej med našimi rojaki v Chicagi več molilo, bolj se bo spoštovala postna zapoved, bolj redno bodo ljudje hodili k sveti maši in več bo med nami prave krščanske ljubcziii. Versko prepričanje se je med nami utrdilo in okrepilo. Slovenec v Chicagi--v kolikih nevarnostih je dan za dnem, da se izgubi, lab človek, slaba knjiga, slab kraj — vse to vpliva na človeka in iz najboljšega katoličana napravi slednjič zagrizenega odpadnika. V cerkvi smo pa čuli dokazano prvo in glavno versko resnico, ki je podlaga in začetek svete vere: Bog je, Mi ne verujemo samo v Boga, ampak tudi vemo, da je Bog, ker to nas uči naša pamet, to nam razodeva narava, to nam priča človeški rod vseh časov in vseh krajev. Nadalje so se nam na lahko umeven način dokazovale resnice, da ima vsak človek neumrjo* čo dušo, da je Jezus Kristus v resnici Bog, da je edino sveta katoliška vera prava Kristusova vera i. t. d. Slišali smo govore o sveti maši. o postu, o spovedi in svetem obhajilu. Gospod misijonar se je med nami v resnici trudil na vso moč. Vodil je ne samo vse misijonske pobožnosti, ampak je sam izpovedal skoro vse farane. Za njegov trud in njegovo požrtvovalnost smo mu iz srca hvaležni vsi katoliški Slovenci in Slovenke v Chicagi in želimo, da naj dobri Bog stotero povrne vse, kar je storil za nas in naj ohrani njegovo zdravje, da bo lahko še veliko dobrega storil za dušni blagot naših rojakov v Ameriki.
Naj ne pozabim omeniti, kaj se je zgodilo v naši Cerkvi prvi večer 31. maja. Cerkev je bila natlačeno polna, ljudje so zvesto poslušali gospoda misijonarja, ki je prvikrat stal pred njimi, kar se odpro cerkvena vrata in nekdo zakliče: fIre! (ogenj)! Kakor bi strela udarila v cerkev, tako je bild vse zbegano in prestrašeno. Mahoma so ljudje vstali s sedežev ter drli proti vratom, med njimi posebno matere, da rešijo svoje, otročiče v naročju, Nastala je prava pariti;.-» in res neverjetno je, da se ni nihče poškodoval ali 'ranil. Ko so prišli ljudje na' prosto, so radovedno gledali okrog, kje je o-] genj, a ognja ni nikjer, pač pa so videli tri fantaline leteti od cerkve proti Wood Št. Lumparije kranjskih socialistov! V svoji cerkvi smo se zbrali, katero podpiramo z žulji svojih rok, v svobodni deželi živimo — pa pride ničvreden lopov socijalistovski in hoče nas motiti med službo božjo v cerkvi, k-tfero še' ni da! nobenega centa, ker ga reva nima. No sedaj imamo zopet nov do!pz. kako ste vi izobraženi. Katoliški Slovenci v Chicagi vaS
gromno škodo, osemnajst oseb je sto- i socialiste že toliko poznamo, da z?, rilo smrt in nad sto je ranjenih. Me-1 učene ali izobražene vas ne bomo nfk-sto Pachula je baje popolnoma razde- | ‘'ar imeli. Pri nas v Chicagi pomeni jan o.
Človeške žrtve.
Novara, Italija, 9. jun. — V Rocca-pietri, pokrajine Novara, je včeraj tovoren vlak trčil ob oseben vlak, v katerem so se nahajali romarji iz okraja Varallo. Devet oseb je bilo usmrčenih ih 65 bolj ali manj hudo ranjenih.
Nov tednik v Clevelandu.
Kakor znano, je Nova Domovina že pred več tedni nehala izhajati. Dobili smo na ogled prvo številko novega lista “Amerika”, ki bo izhajal enkrat na teden in bo predvsem glasilo clevelandskih Slovencev.
Dijaki štrajkajo.
Dunaj, 5. • jur,. —- Razburjenost v vseučiliških krogih je velikanska, ker je naučni minister rofesorju Wahr-mundu prepovedal nadalje predavati. Skoro 20,000 vseučiliščnikov je za-štrajkalo. Rektorji in profesorji podpirajo štrajkarje. (Prof. Wahrmund je bil v svojih predavanjih sramotil | katoliško cerkev.)
ime socialist toliko kot surovina. Da je to res, to pa dokazujete vi socialisti sami dan za dnevom.
Slovenska cerkev v Chicagi ima od nedelje naprei nov okras: sveti misijonski križ. V cerkvi visi in bo visel, ko nas že zdavnaj več ne bo na svetu. Dokler pa hodimo v cerkev, nas bo pa spominjal na dobre sklepe, ki smo jih napravili med svetim misijonom. Resi svojo dušo! Tako nam govori Kristiiš s križa. Tn vi socialisti, ki pravita včasih, da je bil Kristus socialist! Ta Kristus visi na našem misijonskem križu; pridite, častite in molite ga!
Anton Sojar,
Zahvala.
Za izkazano sočutje ob smrti nepozabnega soproga, oziroma Očeta g. Nikolaj-a Malič
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem irt društvu Marije Sedem Žalosti, štev. 50, K. S. K. J., za njih mnogobrojno tolažbo med boleznijo in ob smrti rajnika. Posebej še K. S. K. Jednoti, da je tako v kratkem času izplačal* posmrtnino.
Žalujoča soproga in otroci.
Pittsburg, Pa., 10. rožnika 1908,



Joliet, 111., 10. jul. — Dosmrtno zvezo sta sklenila včeraj (v torek) zjutraj v naši cerkvi sv. Jožefa g. George L. Brožič iz Ely, Minn., glavni tajnik J. S. K. J., in gdčna. Ana Horwat, dražestna hčer dobroznanega trgovca g. Antona Horwat in njegove gospe soproge. Poroko je izvršil naš domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Tovariš je bil g. Jos. Klepec, manager Am. Sl., a tovarišica gdčna. Marija Brožič, sestra ženinova. Poroki je sledil primeren luncheon, nakar sta novoporočenca odpotovala proti Chi-cagi, v spremstvu svatov. V nedeljo zvečer je bilo več gostov povabljenih na večerjo v slovo, ki sta jo priredila g. in ga. Horwat. Navzoča je bila tudi sestra nevestina, ga. Julija Rus, ki je dospela v našo sredo za nekaj časa iz Pueble, Colo., s svojo prijateljico, gdčno. Francko Predovich.
Novoporočencema želimo največjo srečo na mnogo mnogo let!
—	Posebnega nočnega čuvaja z vsemi pravicami mestnega policaja si je oskrbela druga warda, ki je po ogromni večina slovanska. Ker so se namreč v zadnjem času dogodili v našem obmestju razni zločini, so trgovci in zasebniki druge warde iz razlogov opreznosti ukrenili, da hočejo sami vzdržavati potrebno posebno stražo, ko jim mesto ni vstanu dovolj skrbeti za varstvo imetja in življenja. Med sedmerimi kandidati za posebnega čuvaja druge warde je zmagal naš rojak Stefanich, ki je vseskozi uposob-ijen za to nevarno službo.
—	Tudi Jolietčane utegne zanimati kar je te dni prorokoval Mr. Charles M. Schwab, bivši predsednik “United States SteeF’-korporacije. Na nekem banketu v Detroitu, Mich., je namreč govoril in rekel, da bo v desetih letih letna produkcija jekla v tej deželi znašala 40,000,000 ton, dočim je znašala lanska (Rta 1907.) samo 25,000,000 ton. Ali bo res? Potem vsekakor napočijo lepši časi tudi za Joliet, kjer imamo precej jeklarnic.
—	Trije moški so bili usmrčeni in štirinajst oseb je bilo ranjenih, štiri prav nevarno, ko je zadnji četrtek nekaj minut po sedmih zvečer zapad-no, to je, proti Aurori vozeča kara Joliet & Southern Traction-kompanije trčila ob tovoren vlak, severno vozeč po Lockport-Rockdale-črti Elgin, Joliet & Eastern-železnice na razkrižju pri takozvani Baldwinovi mlakuži (Baldwin’s slough), kacih pet milj za-padno od Jolieta. Nesreča je bila ena najhujših, kar jih zaznamuje zgodovina našega mesta. Kara je bila posredi razcepljena v dva dela in zdrobljena, ko je bila zagnana na sto čevljev daleč; pet tovornih vagonov je sfrčalo drug čez druzega, a železniški hlapon je bil deloma pokvarjen, ko se je prekucnil in zasadil v zemljo. Stvarna škoda baje ne znaša nad $20,000, a tem več bodo znašale odškodnine, ki jih bo treba izplačati ponesrečencem. Kdo je povzročil nesrečo? Malomarnost vslužbencev, to je dognano; dognano pa ni, ali zadene glavna krivda s.rojevodjo na kari ali na vlaku; bržkone obadva, ki sta menda tekmovala v hitri vožnji, brez ozira na varnost potnikov, seveda, po glasovitem ameriškem geslu “I don’t care”. Med ponesrečenci ni naših ljudi. Več dni od zore do pozne noči so hodili in se vozili ljudje na lice mesta gledat razvaline in se čudit, kako se je mogla dogoditi taka nesreča na tako planem polju ob še ;tako belem dnevu.
—	Le za las je manjkalo takorekoč, da se ni pripetila strašna železniška nesreča v ponedeljek zjutraj, ko se je na osebnem vlaku Chicago & Alton-že leznice, vozečem severno, polomila zračna zavornica (airbrakes), da ga v njegovem divjem diru skozi mesto ni bilo možno ustaviti. In ko je pridr-dral do Rock Island-železnice, ki križa prvoimenovano, je bil baš na razkrižju zapadno vozeč vlak, in katastrofa bi bila gotova, da je ni še v zadnjem hipu preprečil strojevodja zadnjega vlaka, Wm. E. Kline, ki je naglo pognal svoj stroj, da je kakor blisk izginil z nevarnega mesta -— ravno še v pravem hipu, da nista vlaka trčila skupaj. Ko so potniki do-znali o čudežno prestani smttni nevarnosti, so od veselja kar objemali zavednega strojevodjo, ki pač zasluži Carnegiejevo zlato medaljo in povišanje v službi, ozir. zaslužku.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	G. John Črne in soproga sta včeraj odpotovala v staro domovino in sicer v Št. Vid pri Zatičini na Dolenjskem.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
—Pisma na pošti koncem zadnjega tdna so imeli: Horvat Nik, Mičevič Julijan, Poljak Mirko, Tomič Ivo in Tankošič Ivo.
—	Novo električno železnico Chicago, Joliet & Kansas City začno graditi vkratkem, uže junija meseca.
—	O polnoči od zadnje srede na četrtek sta dva maskirana razbojnika s pomočjo revolverjev črnokožnega restavratorja W. Williamsa na Jackson cesti olajšala za $186.
So. Chicago, 111., 6. jun. — Gospod urednik Am. Slovenca, že dolgo časa se nisem Vam nič oglasil; zdaj Vas prosim, da priobčite v cenjenem nam listu ta moj dopis kakor sledi.
Dne 17. junija t. 1. ob 7. uri zvečer bomo priredili farani cerkve sv. Jurija v niže podpisanega dvorani slavnostni banket na čast našemu župniku Rev. John Kranjcu, kateri odide dne 18. junija v staro domovino, da tamkaj obišče svojega priletnega očeta. V ta namen je izvoljen poseben odbor od domačih društev, kateri ima ukreniti s cerkvenim odborom vse potrebno, da se dostojno poslovimo od našega priljubljenega in velezaslužnega župnika. Težek je sloves, a tega sladi nada, da bo za kakih par mesecev zopet stal v naši sredini, če ga ne zadene na dolgem potovanju na suhem ali na mokrem kaka posebna nesreča. Zagotovil nam je, da se povrne k nam že sredi meseca septembra.
To je menda prvi tak banket, katerega so kdaj katoliški Slovenci priredili svojemu župniku pred njegovim odhodom, in zato je tudi tolikanj pomemben. Pokazati hočemo s tem svoje spoštovanje, naklonjenost in ljubezen, katero gojimo do njega. Priljubljen je med nami Slovenci in Hrvati, za katere je tako požrtvovalno deloval in se ni strašil ne truda ne znoja, da je le povzdignil našo kolonijo nad mnoge druge starejše slovenske naselbine. Sedaj deluje že 5 let med nami in težko je šlo od po-četka, a danes že gledamo lahko s ponosom na preteklost. Včasih je tudi kako grenko pogoltnil od tega ali onega, kateri je pozabil na cerkev in Boga, a to ga ni motilo v njegovem trudapolnem delu. Nevstrašeno je stopal naprej in česar ni dosegel s trudom in naporom, to je zmagala njegova ponižnost, s katero si je pridobil srca vseh Slovencev, Hrvatov in Slovakov. Poleg svojega dušnega pastirstva priskoči na pomoč vsakemu v telesnih potrebah in žrtvuje čas in denar, kadar je treba komu dela poiskati. O tem vedo najbolj povedati oni, kateri so se ob takih prilikah k njemu zatekli. Z jedno besedo povedano: Njegovo srce živi in čuti za narod in Boga.
Zato ga veselih src pozdravljamo pred njegovim odhodom in mu kličemo: Srečno pot in na kmalošnje svidenje!
V imenu odbora -Frank Medosh.
Chisholm, Minn., 8. jun. — Slava se spodobi našemu cerkvenemu zboru, ki je pel tako lepo binkoštno nedeljo: “Pridi sv. Duh”. Pod vodstvom vrlega organista Anton Grizolda so se slovenski fantje v kratkem času naučili lepih pobožnih pesem, da je kar veselje jih poslušati. Tudi pri drugi peti maši so lepo zapeli in marsikateri prišlec se čudi, da sliši tukaj tako lepo latinsko mašo. Slava in čast organistu in pevcem!
Le premalo Slovencev se oglasi za pristop v društvo katoliških Boršt-narjev. To bi morala biti dolgo zaželena priložnost za bolj trezne fante in može, ki nameravajo dalje časa ostati v tej deželi in ki se hočejo prilagoditi amerikanskim prilikam. To katoliško društvo se bo tukaj ustanovilo zdaj v kratkem in želeti je, da bo koj v začetku tudi lepo število pametnih slovenskih fantov pristopilo k temu dobroznanemu društvu. To dnu štvo se strogo drži cerkvenih zapove-dij in društveniki prejemajo skupno sv. obhajilo o vel. času. Poprimite se te priložnosti za izobrazbo in napredek v krščanskem zmislu! R. J. T.
Denver, Colo., 31. maja. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od tukaj.
Omeniti moram, da so bile volitve pri nas tukaj v Denveru 19. maja in prav dobro so se obnesle. Za 'župana je bil izvoljen ta, kateri je bil i prej, Robert W. Sper, kateri prav dobro skrbi za vse delo po mestu in jako je dober za vse narode tukaj v Denverju bivajoče in posebno za delavni narod.
Znano je vsem, kako se nekateri po Ameriki trudijo z vsemi silami, da bi se saluni odstranili in zaprli, da bi lahko bogateji pili vsakovrstne pijače, mi pa delavci da ne bi nigdar nič pili, samo da bi delali kakor živina. Ali vendar je zmagala naša bolja stran, da ostane mesto Denver še zanaprej mokro, da bomo i mi trpini, ko utrujeni z dela pridemo, se okrepčali s kakšno pijačo, posebno pa s pivo, katera je kaj dobra posebno poletu, ko je vročina.
Omeniti moram, da je tukaj nemila smrt pobrala izmed nas rojakinjo Ano Petrič v starosti 36 let. Rodom je bila Slovakinja, vseskozi je pošteno živela s svojim možem Jernejem Petri-com; on je doma pri Metliki iz Drago-
vanje vasi, fara Suhor. Dne 10. maja je šel Jernej Petrič na sladkor, kakor več drugih rojakov s svojo družino in vsi so bili zdravi. Za malo časa mu je zbolela žena za vročinsko boleznijo in se je preselila v večnost 27. maja. Pogreb se je vršil 29. maja v Fort Colins, Colo., tam kjer so bili na farmah. V petek je imel črno sveto mašo za pokojno Ano Petrič ta-mošnji angleški gospod in po maši je šel tudi na pokopališče, da je blagoslovil zemljo, v kateri bo počivala. Pokojna zapušča 7 nedoraslih otrok, najstareja je stara 14 let, najmlaje pa 2 leta i pol. Jako velika škoda je za otroke izguba matere in Jerneju Petriču za svojo skrbno ženo. Pri društvu ni bila nobenem, kar je jako velika škoda pri tolikih otrokih. Pokojna naj v miru počiva in naj ji bo lahka tuja zemljica!
Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike, a tebi, A. S., želim obilo uspeha.
George Pavlakovič.
Edna, Texas, 6. jun. — Cenj. g. u-rednik, prosim priobčite ta moj dopis iz Edne, Tex., ker je na stotine ljudi rojakov, ki se zanimajo za ta kraj. Jaz hočem popisati vse, kar sem se z lastnimi očmi prepričal; ker pa vsakemu, ki je že mene zavoljo Texasa vprašal, ne morem pismeno naznaniti, toraj prosim Vas, da natisnete.
Jaz sem se doli vozil skozi Kentucky, Tennessee, Mississippi, Louisiana in tudi v East in South Texasu sem veliko okrajev ogledal, pa nikjer nisem tako pripravnega kraja videl ali našel, kot je ta Jackson County. Jaz sem veliko videl že tu v Združenih državah in tudi v starem kraju in sem tudi od te countyje preje veliko bral in na tukajšne farmarje pisal, ki so mi vsi pohvalili ta kraj, tako da sem se nazadnje odmenil in šel sam pogledat, akoravno se težko odtrgam od mojega dela in se tudi dosti potroši denarja. Povem pa odkritosrčno vsem rojakqjn, da mi ni žal, da sem šel sem pogledat. In ker sem že enkrat tu, hočem si še vse druge kraje tu na okoli ogledati, da potem vsakemu rojaku lahko vse po resnici dokažem in povem. Zatoraj pišem od tod, da prej kot mogoče ta dopis pride med rojake, ki se zanimajo za kmetijstvo.
Jaz sem v Harris county, ki je Houston in na okolici, potem Orage county, Brazos county, Fort Bend in Warton county si ogledal zemljišča, ki so na prodaj, pa je predrago in drm gič ni tako zdravo podnebje kot tu, ker dežela leži nižje kot tu. V Harris in Brazos county hočejo imeti za 5 akrov $860 (osemstošestdeset dol.) in mu zasadijo pomerančna drevesa, za katera mora še posebej plačati in tam ne raste drugo žito tako kot tu v Jackson Co. Tudi so poskusili saditi pomaranče in dobro rastejo; fige so tako polne in v tako lepi rasti kot sem jih že v Italiji videl. Koruza je sedaj že 10 čevljev visoka in ima že debele Štoke; bombaž je že 1^4 čevlja visok in pričenja cvesti. V Mississippi in Tennessee sem ga videl, ki je šele kake 2 do 3 cole visok. Hruške, jabolka in breskve tudi lepo rastejo, vidijo se le pri bolj malih farmarjih in pri tistih, ki so od drugod sem prišli. Tukajšnji domačini so pa preleni in nečejo delati, obdelujejo samo malo polja in drugo imajo le za pašnike. Po tej zemlji, ki je za našo naselbino in ki obsega 17,000 akrov, se pase živina od sosednjih farmarjev. Na okoli je lepa koruza in bombaž pri nemških farmarjih, in taka se tudi na tej naselbini lahko pridela. Zemljišče je čisto ravno, samo s travo ob-raščeno in se ne more najti ne kamna' in ne nobenega štora na vseh 17,000 akrih ne za noben denar. Gozd je pa 2 milji oddaljen od tega zemljišča in vsak ga lahko nekaj zraven kupi, ni pa za rabo na žagi, ampak za domačo potrebo, za probse in drva, ki se tudi lahko prodajo v Edni. Voz drv stane $2.00, eden probs stane 10c in tako da za en voz se dobi $2.00. Videl sem, ko so peljali farmarji v mesto in nazaj pa druge stvari. Ljudje so veliko bolj izobraženi in priljudni kot pri nas v Illinois. Samo leni so. Zemlja je peščena črna ilovica, in se bi prvi pot lepše orala kot kje drugje na severu, ko jo vsako leto orjejo. Tu pride dež redno zmiraj in sem s Nemci govoril, ki so že čez 20 let tu; so rekli, da ne pomnijo še slabe letine in tudi da nobene mrzlice tu ni. Eden mi je pravil, da v 27 letih kar je tu še ni več kot $6 (šest dol.) dal doktorju (zdravniku). Govoril sem z Nemci, Čehi in Angleži, ki tu stanujejo in od vsace-ga sem jednako zvedel.
Kar se je pisalo v A. S. od tukajšne naselbine in mesta Nova Ljubljana, to se bo tudi vresničilo. Mr. W. C. Hahl, superintendent od R. R. Co., je pustil že napraviti plan od mesta in 1 sekšen ali 640 akrov je že za lote odmerjeno za mesto. In sedaj kedor prvi pride ali prvi kupi, lahko dobi še zemljo, da na mesto meji, ki, če se bo mesto razširilo, lahko pozneje drago na lote proda. Iz Houstona je od Mr. W. C. Hahl šlo z nami 8 mož, ki so tudi hoteli tu kupiti; pa Mr. J. J. Pollak jim ni hotel prepustiti in so si morali na južni strani Edne zbrati in se jim je tudi tam dopadlo, tako da bodo kupili. Bili smo skupaj v enem hotelu na board. To zemljišče je sedaj samo za Slovane odmenjeno in jaz bi prav rad, da bi se Slovenci ob meji mesta naselili, predno drugi Slovani pokupijo.
Toraj naj se vsak požuri in če verjame meni ali pa če vsak sam gre pogledat. Jaz mu jamčim z vsem mojim poštenjem, da sem resnico pisal.
Jaz nimam nobenega dobička pri tem drugo kot da se moji rojaki naselijo kot moji sosedi in da bomo potem lažje jaz in tudi drugi izhajali, če se združimo skup. Ako nisem resnico pisal, me naj vsak rojak, ki gre doli pogledat, razglasi po vseh slovenskih in drugih časopisih za lažnjivca. Ker sem že veliko pisal, naj bo zadosti za sedaj, in če hoče kateri poizvedeti še bolj natančno od naših načrtov, naj mi piše v Mt. Olive, 111., Box 518, pa ne prej kot po 15. juniju, ker do tedaj se vrnem z mojega potovanja. Vroče tu tudi ni bolj kot tam v Illinois, ker piha vedno hladna sapa od morja. Toplomer je te dni kazal zjutraj ob 6. uri 78 stopin F., ob 12. uri 85 stopinj in ob 2. uri 88 stopinj, zvečer zopet 78 stopinj.
Pozdravljam vse rojake in tebi, A. S., želim obilo vspeha.
Math Gaishek.
La Salle, 111., 30. maja. — Slavno uredništvo! Prosim za malo prostora v vašem listu, da nekoliko opišem popotovanje po Wisconsinu, Podal sem se od doma 27. maja, da si ogledam zemljo, katera je na prodaj. Kar sem videl, hočem nekoliko opisati.
Ko se pripeljem v Fairchild in se presedem na drugi tren in se peljem dalje do Willarda, vidim ene 5 do 6 milj daleč slabo zemljo, tako da sem si mislil “tukaj ni za živeti.” Ali ko se pa pripeljem do Willarda, izstopim iz trena, pa vidim, da je že boljši in se mi je že dopadel kraj. In grem dalje 1 in pol milje, že vidim nekoliko zemlje obdelane, in ta zemlja je g. Česnika. Šel sem notri v hišo, katero ima že za silo narejeno. Prišel je domu g. Česnik in mi je dal zajtrk in mi je vse pravil, kaka zemlja da je. Ko smo pozajtrkovali, je pa g. Česnik vzel puško in sva šla ogledovat naokoli zemljo. Prehodila sva veliko, pa koder sem hodil, vse se mi je dopadlo, in tako sem si tudi jaz izbral en kos zemlje. Kakor sem bral dopise v A.
S.,	da je slaba zemlja po Wisconsinu ali tukaj, kjer sem jaz bil, je dobra in tudi veliko je lesa in debel je za vsako rabo; najmanj moreš napraviti na 1 akru 20 klafter drv, ki jih pa lahko prodaš po 5 dolarjev klaftro. Zemlja je tudi dobra za orat. Trava, ki sem jo sam videl, je velika 6 čevljev. Zemlja je pa bolj valovita, ni čisto ravna in tudi ne strma, toliko da se ravno lahko voda odteka. Lahko jo obdeluješ kakor hočeš. Ko sva hodila, sva tudi prišla na zemljo Jakoba Plut in tudi Jožefa Jordan in Tomšiča, ki imajo že precej sklinanega. In Plut že pripravlja za hišo, ki jo bode kmalu začel delati. In ko sva šla naprej, pa sva dobila divjo kokoš, ki je imela 4 jajca, tako da sem previdel, da ima dosti živali za lov. Kot sem omenil,
da je vzel g. Česnik pušo saboj in je tudi ustrelil jazbeca, da smo ga imeli za večerjo. Ko sem drugi dan šel nazaj domu, je šel tudi g. Česnik z menoj, pa sem v Fairchild zamudil tren in tak sem imel priliko, si tukaj ogledati nekoliko po Fairchild. To ti je pravo farmarsko mesto. In tudi sem videl lepo sadno drevje, da je bilo polno češpelj in jabolk. Bil sem pri enem iz mesta, ki kupuje krompir od farmarjev in je pravil, kako da se lahko proda vsako reč. Imel je tudi domače zajce, ki jih je kupil, je dal za enega 1 dolar, tako so bili beli kakor sneg. Ako čete dragi rojaki priti do svoje zemlje, zdaj imate priliko za majhne denarje: 16 dol. aker — to ni noben denar.
Zdaj pa pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike;, tebi, vrli list A. S., pa veliko uspeha in naročnikov predplačnikov.	Jožef Prestar.
Milwaukee, Wis., 6. jun. — Zadnjo nedeljo, ko se je blagoslovila cerkev, imelo je društvo sv. Janeza svoj picnic, ki se je prav dobro obnesel. Daši je bilo skrajno neugodno, mrzlo vreme, vendar je bilo ljudstva, da se je trlo. Došla so vsa društva: sv. Jožefa, Sloga in hrvatska “Nada”. Da bi le delo bolje pričelo, potem upamo, da bo v Milwaukee vsestransko se lepo izteklo. Sedaj trpimo vsi, zato moramo pa tudi vsi, drug z drugim, imeti potrpljenje. V slogi pokazala se bo še le naša moč.
Pen Argyl, Pa., 7. jun. — Cenjeno uredništvo, sprejmite mi par vrstic v nam ljubljeni list. Novic posebnih ni tukaj.
Kar se dela tiče, gre še dobro. Delamo vsaki dan. Vreme imamo tudi lepo, ravno za potrebo pride dež ponoči, da poliva vrte in travnike.
Društvenih novic ni, ker tudi slovensko društvo ni tukaj nobeno. Zdaj mislijo Slovaki napraviti društvo Katoliške Jednote in mislim tudi jaz k njim stopiti, ker rad bi bil v kakšnem društvu. Pa tukaj ni take priložnosti kakor tam, kjer je več ljudi vkup, da vsi lepo v jedno napredujejo. Rad bi prosil, da bi bil v Jolietu zapisan, pa vem, da me ne sprejmejo, ker sem predaleč, da bi imel veliko zmote si dopisovati eden do druzega. Saj jaz še nisem bil pri nobenem društvu, tudi ne razumim veliko se v tem, mogoče da me tukaj še opeharijo. Pa to ne de nič, počasi se naučim vse. Pa ko bi bilo mogoče stopiti tam, kjer so ljudje mojega jezika, to bi bil najrajši; pa se bodem posvetoval s kakšnim rojakom, da bi mi naznanil, kako,
je treba pričeti in kako se zadržat naprej.
Zdaj zaključim moj dopis, hoče drugikrat še kaj omeniti. Pozdravlja, vse rojake in rojakinje po širnej Ame / riki in pozdravljam tudi tebe, drai ' brat v stari domovini, ki bodeš čital list; in poišči še kaj drugih rojakom da bodo si naročili ta dobri list, ki donaša vsepolno dobrih novic. In ti bi, drago uredništvo, želim obilo us ha in veliko dobrih naročnikov.
Leopold Makuc, Box 281.
“i
sp«. ;

Salida, Colo., 5. jun. — Kar se de:
tiče, gre slabo v našem kraju, zator« ne svetujem nobenemu sem hodif Omenjam tudi, da smo imeli dne ; in 3. junija velikonočno spoved, k« nas je obiskal leadvillski gospod, ^ kar se mu zahvaljujemo tem poton Pozdravljam lepo vse rojake ozit, naročnike po širnej Ameriki; tebi pa,, ljubljeni Am. Sl., dosti novih naroč-.-? nikov in predplačnikov.
John Černilc.
West Allis, Wis., 8. jun. — Sl. ju-nijem otvorll je svojo trgovino, gro-cerijo, v novi sezidani hiši, ki je stala $12,000, Geo. Ritonja, Slovenec. Ako kje, velja tukaj geslo: Svoji k svojim! Zato pa, Slovenci in Hrvati, obračajte se na svoje domače ljudi, ki vam bodo gotovo tako dobro, ako ne bolje, postregli, kakor tujci. Rodoljub.
West Allis, Wis., 7. jun. — Vrača-čajoča se od zlate maše mons. g. Buha v Jolietu mudila sta se dalje časa v Milwaukee mil. g. škof Trobec iz St. Cloud, Minn, in mons. g. Plut iz Sha-kopee. Obiskala in ogledala sta si tudi na West Allis novo slovensko cerkev, župnišče in sta se visoka gospoda o stavbi prav povoljno izrazila. Slovanska gostoljubnost zbrala je potem vse v župnišču g. Smoleja, kamor je došel tudi nemški župnik Burbach. Žal nam je bilo, da za prihod Slovenci nismo vedeli, ker bi mil. g. škofa sijajno sprejeli. Upamo pa, da bo mil. g. škof Trobec, ker ni bilo mogoče priti k blagoslovijenju, prilično počastil našo naselbino.
Inomost, Tirolsko, 24. maja. — (Posnetek iz pisma očetu.) Bliža se čas počitnic. Šola se konča že dne 7. julija in potem pridejo počitki do dne 4. oktobra. Tukaj v bogoslovni šoli se lahko ostane od 7. jul. do 1. avg. brezplačno, potem pa mora vsak bogoslovec gledati zase. Jaz nameravam prebiti počitnice na Kranjskem. Obiskal bom predvsem Belokrajino, kjer stojita rojstni hiši mojega očeta in matere; in ti dve hiši bi rajši videl,
(Nadaljevanje na 7. strani.)

0
4
Pomnite, da “Najboljše ni predobro.” Ako hočete prvovrstna zahtevajte “Severova”, ker sigurna in zanesljiva.
Ali Vas nadleguje neprebavnost? Ali je vaš jezik nečist in sapa odurna? Ali vas nadleguje riganje in zguba okusa? Ali imate glavobol, bolan želodec zabasanost in bljuvanje? — To so vzroki neredov prebavnih organov. Srečni ste, ako vas še ne nadleguje zabasanost in ako ni kronika. Ne odlašajte ampak preč začnite rabiti
Severov
želodčni grenčeč
ki je najzanesljivejše zdravilo za želodec. Zdravi neprebavnost v vseh slučajih. Prinese vam zdravje, dober okus in navadno moč. Cena 50c in $1.
“Tri leta sem trpela na raznih želodčnih boleznih. Rabil sem razne zdravila in vprašal zdravnike za svet in pomoč, ki mi niso pomagali. Vendar po rabljenju ene steklenice Severovega Grenčeca za želodec sem bil ozdravljen in si vedno mislim, da me je to zdravilo rešilo trpljenja.”
FRANK NOVAK, Amana, Iowa.
Vprašajte po “Severovih.’
Ne jemljite podelkov.
Zguba moči.
Kadar je treba, da se sestav okrepča in ko je treba pomoči takrat je tudi treba, da se rabi
Severov življenski balsam,
ki vam bode pomagal iz žalostne kondicije. To je izvrstna tonika in okrepčilo veselega življenja. To zdraviloprenovi moči. Cena 75c.
Nevaren hrbtobl.
Ako imate hrbtobol je to znamenje, da so vaše obisti v neredu. Vze-
mite
Severov zdravilo za obisti in jetra
in vaš hrbtobol bode izginil. To zdravilo bo hitro prenaredilo vaša jetra in počutili se bodete kot prenovljen mož ali žena. Cena 75c in $1.25.
Prodaja se v useh lekarnah.
Pazite, da dobite “SEVEROVA.”
t*t*7
SV
❖
❖
❖
S?7
#
SV
¿b.
SV
#
civ
Sv
❖
❖
SV
#
rij.
sv
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. tnaja 5 Slovencev in 23 Hrvatov.
—	Nepošten Amerikanec. Dne 17. maja je gostilničarica Marija Ravni-kova v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah št. 28 zmenjala nekemu gostu bankovec za 50 K. kateri ji je, ne da bi bila vedela, padel na tla. Ko ga je pozneje pogrešila, se je obrnil sum, da ga je pobral 401etni Mate Ferkovič, ki je bil že odšel na kolodvor. Ko ga je policija prijela in preiskala, se je našel bankovec res v njegovem žepu, a je trdil, da je njegov in da ga je prislužil v Ameriki. Ker je pozneje dejanje priznal, so ga oddali sodišču.
—	Prve črešnje. V ponedeljek 18. maja so se prikazale na ljubljanskem trgu prve črešnje. Za 2 vinarja se je dobilo tri črešnje. — Prodajalo se je tudi že jagode.
—	Ivan Hribar, župan ljubljanski, in občinski svet sta odklonila udeležbo pri poklonstvenem sprevodu na Dunaju dne 12. junija t. 1.
—	Planinsko kočo na Krimu nameravajo zgraditi. Gostilničar na Jezeru gospod Suhadolnik je obljubil, da daruje za kočo primeren svet zastonj.
—	Vojaška vest. Podpolkovnik pešpolka št. 1. v Opavi, Jernej Aljančič, je imenovan za polkovnika.
—	Nagloma umrl je v Požunu vojaški intendant g. Albert Souvan. Zadela ga je srčna kap. Truplo so prepeljali v Ljubljano.
—Nesreča. Anton Bajc, po domače Trševcev, gozdnega čuvaja sin, je šel 11. maja v "ozd šibice sekat. Eden mu je tako nesrečno na levo nogo padel, da mu jo je zlomil pod kolenom. O-meniti je, da je Bajc pred kratkim časom prišel iz Amerike.
—	Umrl je v Vodicah g. Anton Jereb, oče notarskega kandidata gosp. Rado Jereba.
—	Umrla je v brežiški župniji na Kranjskem Prešernova nečakinja Marijana Grom. Živela je kot desetletno dekle šest mesecev pri pesniku v Kranju.
—	Umrl je v deželni bolnišnici posestnik v Tomačevem Mihael Cunder v 34. letu svoje dobe. — V Kostanjevici je umrl davčni oficijal v p. Božidar Lappain.
—	Kap je zadela dne 17. maja zim traj gospo Ivano Škofič iz Št. Vida pri Brdu.
—	Nesreča. Posestnik Jernej Povše iz Dobovice pri Doleh je padel pod težko obložen voz, čigar kolesa so mu šla čez glavo in mu jo zmečkala.
—	Umrl je v starosti 84 let hišni posestnik v Ljubljani v Sv. Florijana ulicah, Alojzij Seliškar.
—	Detomor. Helena Bratkovič, posestnika hči iz Aplenika pri Kostanjevici je dne 8. maja t. 1. povila v gozdu. Dete je potem takoj po porodu naj-brže ubila in sicer s tem, da ga je tolkla s kamenjem po glavi. V ponedeljek, dne 11. maja t. 1. pa je to mrtvo dete lepo umito prinesla na sodišče v Kostanjevico ter sebe ovadila detomora.
—	Obesil se je A. Starc iz Št. Jerneja v Beli Krajini. Starc je okoli 62 let star in je skupljeval lase. Dne 6. maja je šel mimo Kumpove gostilne, ne da bi se bil kaj oglasil v nji. Dne 8. maja pa so ga našli obešenega. Obesil se je tako nizko, da ie sedel na lastnih petah. Če se pomisli, da izgubi človek zavest takoj, ko si zadrgne vrat, ker ne more kri v možgane, potem je umevno, da se je tudi na tako nizki veji mogoče obesiti, ker nezavesten človek niti pokoncu sedeti ne more, ampak bi padel z vso težo, če bi ne visel na tla. Zaduši se torej vsled lastne teže, naj že visi, ali stoji, ali kleči, oziroma sedi. Ker je imel Starc pri sebi nekaj denarja, ni niti misliti na kak zločin. Siromak si je moral vzeti življenje v hipni blaznosti.
—	Utopljenca, žagarja Antona Luznar, ki je nedavno padel pri žagi v Dolenji vasi na Selškem v naraslo Soro, so potegnili nad Kresovim jezom iz vode. Obtičal je med dvema skalama in je bil ves obtolčen po glavi. Pokopan je na mestnem pokopališču.-Zapu-šča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Star je bil šele 33 let.
—	Obesil se je v gozdu nad Litijo 55 letni samski kovač Ivan Juh iz Lilije. Pogrešali so ga tri dni in ga našli 17. maja popoldne. Vzrok samomora ni znan. Juh je bil kot kovač »a najboljšem glasu in se je pisal prav raprav Ivan Kovač.
—	Samomor. Dne 18. maja ob 2. Ponoči se je ustrelil vojak 27. pešpolka v Ljubljani Herman Fritz, ko je stal ®a straži pri skladišču 7. lovskega bataljona v Recherjevi hiši. Nastavil si le cev službene puške na levo stran Prsi in je bil takoj mrtev.
—	Umrl je na Črnučah 16. maja o
polnoči župan, organist in Cerkvenik Jožef Snoj nenadno. •— Umrl je v Št. Ferjanu bivši podžupan gosp. Janez Trpin (Kozanje) v 80 letu svoje starosti. — Umrla je na Tolskem vrhu Marija Franko, žena posestnika Antona Frankota.
—	Dr. Karol Slane, advokat iz Novega mesta, ki je bil, kakor znano, hudo bolan, se je podal v Toplice na Dolenjskem, da si utrdi zdravje. V Toplicah ostane par tednov. Zdravje se mu je že skoraj popolnoma vrnilo.
—	Milijarija, znana nalezljiva bolezen, je zopet začela razsajati po dolenjskih vaseh Vrh, Jablan in Vrhove na Kranjskem. Umrlo je doslej 20 žensk. Bolezen se naglo širi. Kakor znano, zahtevala je ta strašna epidemija pred tremi leti v Toplicah mnogo žrtev.
—	Ponesrečil se je Frančišek Klinc iz Gaberč pri Senožečah. Nedavno je pijan naganjal konje domov grede iz Senožeč, stoječ na vozu v naj večjem diru. Padel je z voza in obležal nezavesten na tleh, poškodovan po celem telesu.
—	Na Dolu pri Borovnici je dne 16. maja okrog 4. zjutraj upepelil o-genj hišo Ivana Podboja. Požarna j bramba je bila hitro na licu mesta in I je lokalizirala ogenj ter z največjim naporom rešila iz goreče hiše, kar se je sploh še rešiti dalo; vendar je pa uničil požar mnogo orodja, obleke, in gospodinji 300 kron papirnatega denarja, za katere je nameravala kupiti kravo. Kako da je nastal ogenj, se ne ve; vendar je izključen vsak pod-žig, ker zavarovalnina — 1000 K — niti na polovico ne pokrije škode požara.
—	Tragedija na Črnučah. Nedavno je na Črnučah nastal požar, ki je upepelil tri hiše in več gospodarskih poslopij. Ogenj je nastal v hiši, kjer so se saje vnele, a nesrečni veter ga je zanesel še na druga poslopja in med drugimi tudi na hišo župana Snoja, kjer se je vsled požara zgodila pre-tresujoča žaloigra. Župan Snoj je ležal za rakom bolan na smrtni postelji, ko je začela goreti, njegova hiša, in bolna je bila tudi njegova žena. Ljudje so bolnega župana iz goreče hiše prenesli v šolo. Med tem je mlajši sin postal skoro žrtev čebel. Te so vsled ognja zdivjale in so mlajšega sina županovega tako grozovito opikale, da so ga deli v sv. olje, ker se je bilo bati, da umrje. A nesreča še ni mirovala. Starejši sin, že nad dvajset let star fant, je od strahu in od žalosti zblaznel, ker je mislil, da se bolna mati ni mogla rešiti iz hiše in da je zgorela. Naposled je drugi dan zjutraj umrl še župan Snoj.
—	V pokoj gre nadoficijal in vodja zemljiške knjige g. Leopold Bavdek v Črnomlju.
—	Močno žilo premoga so odkrili v svetokrižki občini na Vipavskem. Premog kaže biti zelo dober, kakor se sodi po vzorcu.
—“Sokola” so ustanovili v Logatcu.
—	Požar. V Štamperki pri Trebnjem na Kranjskem ste zgoreli dne 17. maja hiši posestnikov Omahna in Redka. Le po nečloveškem trudu požarne brambe in prebivalcev se je posrečilo oteti ostalo vas. Nek 16 letni fant se je tako prestrašil, ko je ogenj zagledal, da se je onesvestil in ponoči nato umrl.
—	Strela. Iz Rovt se poroča: Ob zadnji nevihti je treščilo v kozolec Ignacija Hladnik na Petkovcu. Ker je bilo gori še nekoliko sena in slame, je cela stavba pogorela do tal. Škoda se ceni na dva tisoč kron. Požarna bramba iz Rovt in Medvedjega brda je prihitela takoj na pomoč in zabrani-la večjo škodo.
—	Ogenj. V Stamperku pri Treb njem je vzbruhnil ogenj pri mizarju Franu Redku in mu uničil pod, hišo, hlev in svinjak. Sosedu Omahnu, ki živi na Pruskem, je pogorela hiša, svinjak, kozolec in šupa. Zgorela sta tudi dva prešiča in mnogo pohištva. Škoda mnogo prekaša zavarovalnino Redka v znesku 1900 K in ono Omahna v znesku 1800 K. Ko je 18 letni železniški delavec Anton Marinčič iz Deberniča zagledal ogenj, se ga je tako prestrašil, da ga je vrgla božjast in da je še isto noč umrl.
—	Nemško nasilstvo. Tržiški občinski odbor je imenoval 14 novih častnih občanov, med njimi tudi železniškega ministra. Tržiško nemštvo se hoče vzdržati samo z nasilstvom, ki pa zadene ob odločni slovenski odpor.
—	Vodovod za Senožeče. Zgradbo senožeškega vodovoda je oddal deželni odbor tvrdki Teudloff in Dittrich za ofertni znesek 55,386 K 23 vin. s popustom 2915 K 6 vin.
—	Blagoslovljenje nove opekarne v Gameljnih. V nedeljo, 10. maja, ob 4. uri popoldne, se je vršilo v Srednjih Gameljnih blagoslovljenje nove opekarne z električnim obratom; s tem Činom se je to novo podjetje slovesno otvorilo.
—	Zdravniška vest. Za okrožnega
zdravnika okrožja Logatec je imenovan sekundarij v deželni bolnici, g. dr. Pavel Indra. Njegov sedež bo v Planini.
—	Vodovod za mesto Kranj in okolico. Leta 1895. je bil v deželnem zboru sklenjen zakon, da se zgradi vodovod za mesto Kranj in za vasi Šenčur, Srednja vas, Tupaliče, Hotema-že, Visoko, Milje, Britof, Gorenja, Primskovo, Klanec, Huje, Rupa, Voklo in Voglje. Za ta predlog so glasovale vse stranke v deželnem zboru, in cesar je zakon potrdil. V zakonu stoji, da največji stroški za vodovod ne smejo presegati 620.000 K. Vodovod bo gotov v dveh letih.
—	Vozna'hitrost na dolenjskih železnicah se zviša. Železniško mini-sterstvo je dovolilo, da se sme hitrost vožnje na progah Ljubljana-Novo mesto, Grosuplje-Kočevje zvišati od 30 na 40, oziroma 45 kilometrov na uro, če dopuščajo to lokalne razmere in konstrukcija podtalne in vrhutalne gradnje. V ta namen se bo vse potrebno preiskalo.
—	Umrl je v Mariboru v sredo 13 maja gimnazijski profesor g. Ignac Pokorn. Bil je blag mož in izvrsten učitelj.
—	Umrl je na Teharjih v petek 22. maja zjutraj upokojeni duhovnik g. Martin Škerbec.
—	Zidanje nove hiše v Celju. Končno je vendarle dobila posojilnica v Celju (stara, v “Narodnem domu”) po mnogih rekurzih in spletkah nemških magistratovcev dovoljenje, da sme zidati novo hišo na že davno kupljenem stavbenem prostoru. Trinadstropna hiša bo stala na enem najlepših prostorov v Celju ob treh ulicah: Ring, Graška in Kovaška ulica. Zida jo stavbeni mojster Gologranč.
—	“Sokolski dom” v Gaberju pri Celju se bo pričel neglede vseh ovir kmalu zidati, tako da bo do jeseni pod streho in gotov. Otvoritvena slavnost se vrši drugo leto o priliki vseslovenskega sokolskega zleta v Celje. Stavba bo zelo lepa in praktična.
—	Gosenice so se pojavile letos v ogromnih množinah v Slov. goricah. V nekaterih vaseh, n. pr. okrog Male Nedelje, je drevje popolnoma suho!
—	Umrl je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vpokojeni nadučitelj g. J. Zirn-gast, 64 let star.
—	Samoumor natakarice. V Na-rancih v Slov. goricah se je zastrupila s fosforovo raztopino natakarica Klara Rihtarič pri gostilničarju Hojniku ker je nekdo zanemarjal njeno ljubezen. Kjub zdravniški pomoči je Rihtarič umrla vsled zastrupljenja s fosforjem.
—	Svojega otroka je umorila v Vur-beku Julijana Krefel, hči veleposestnika. Nekako pred 14 dnevi je porodila otroka, ki ga je umorila in na vrtu zakopala. Nekaj časa je tajila svoj čin, a pozneje vendar priznala in tudi pokazala mesto, kjer je otroka zakopala.
—	Nevihto s točo so imeli dne 22. maja v Celju in po okolici. Kakor poročajo s Teharja, je toča tam napravila precej škode, posebno po vinogradih. Tudi v gornji Savinski dolini je hudo gospodarila po poljih.

— Velik požar v Rožu. V Podgorju na Koroškem je zgorela gostilna “Ka-ravankenbahn”, last Valentina Sche-landra, z gospodarskimi poslopji in kegljiščem. Nevarnost je bila velika za celo vas, ker je bila goreča hiša ravno sredi vasi.
—	Vroč vrelec so našli v Ludbriegu pod Varaždinom. Voda je slana in topla 30 stop. C.
—	Velik požar v Žumberku. Dne 12. maja opoldne je začelo goreti v neki hiši v Petričkem selu vsled nepazljivosti pri kuhanju. Kmalu je bila vsa vas v plamfenu. Pihal je močan jug, in vode nikjer! Zgorelo je 24 hišnih številk s 27 stanovanji in 113 gospodarskimi poslopji, uničen je ves živež in vse gospodarsko orodje. Živina ni zgorela, ker je bila na paši. Vsa škoda znaša 152,264 kron. Žalibog ni bilo nič zavarovano. Pri gašenju so se odlikovali orožniki in finančna straža. Beda ljudstva je nepopisna.
—	Po novem jezikovem zakonu za Dalmacijo je notranji uradni jezik v Dalmaciji hrvaščina. Italijanskemu in nemškemu jeziku so vzete vse predpravice. Bil je že skrajni čas za to preuredbo.
—	Umor in samoumor v Zagrebu. Natakarica Milka Krstnik, obstreljena od pekovskega pomočnika Frana Kraljiča, ki je potem streljal nase in vsled ran umrl, tudi ni mogla poško*db preboleti. Umrla je dne 16. maja.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosa> Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 -O- let.
. | * V vseh lekarnah, 25 ^l^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0„
215 Pearl St.,	New York.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Rojaki, o priliki obiičitt
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
ia3 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
i	WMVVWAWWASYAY.Yli
—	Goriški Slovenci pri jubilejnem sprevodu na Dunaju. Goriški Slovenci bodo pri jubilejnem sprevodu na Dunaju zastopani v narodnih nošah po odposlanstvih iz Soče, Loga in Trente na Bovškem.
—	Cerkev na Trsatu povečajo. Še to jesen prično prenavljati in poveča-vati slavno svetišče Matere božje na Trsatu pri Reki.
—	Stavbinsko zadrugo snujejo državni uradniki v Kopru.
—	Dva poskušena samoumora v Trstu. 241etna služkinja Josipina Planinšek, doma iz Gorice, se je skušala zastrupiti, ker jo je zapustil ženin, s katerim se je imela v kratkem poročiti. Spravili so jo v bolnišnico; težko da ostane živa. —- Iz podobnega razloga je izpila tudi 251etna Ana Na- j daja, hči znanega krošnjarja, strup. Našli so jo v nasadih pri sv. Andreju ter prepeljali v bolnišnico.
—	Razmesaril je tovorni vlak pri Gorici železniškega delavca Franca Batiča iz Šempasa. Vračal se je ponoči domov skozi tunel pod kostanje-viškim samostanom; tam ga je pa zgrabil vlak, mu odtrgal desno roko in nogo in razbil glavo. Zjutraj so našli ponesrečenca, ki zapušča vdovo in otroke.
409	A/fc., ^A/ea%
6404	*io/cu& ¿Ave., ^¿eve/and, 0.
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili po s lani v staro domov i no niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za-upanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER CO.
—	Železnica na Dobrač. Baron Kraigher v Celovcu je dobil dovoljenje, da zgradi žično železnico na Dobrač.
—	Umrl jev Lipi nad Vrbo po kratki, mučni bolezni provizor č. g. Jakob Rozman.

4.
i
AMERIKANSKI SLOVENEC. 12. JUNIJA 1908.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0YENSK0-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Jiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo »»ročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.» by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
f TRADESl[TicVI COUNCIL
>
	CERKVENI		KOLEDAR.
14.	jun.	Nedelja	Sv. Trojica.
15.	(<	Pondeljek Vid. Modest in to	
16.	ti	Torek	Frane Regij, spo.
17.	ti	Sreda	Adolf, škof.
18.	“	Četrtek	Sv. Rešnje Telo.
19.	it	Petek	Gervazij in Prot.
20.	“	Sobota	Silverij, p; Flor.
HIŠA BOŽJA.
Naše katoliške cerkve so za nas katoliške kristjane hiša božja in vrata nebeška. Ko je bil Salomon zgradil krasni tempelj, ki ga je stari svet občudoval kot čudež, je molil h Gospodu: “Gospod, Bog izraelski! Nič ni sicer tebi jednacega v nebesih gori in na zemlji doli. Če te ne morejo obseči nebo in nebesa neba, koliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil! Pa vendarle sem jo postavil v nadi, da boš molitev svojcev v nji posebno uslišaval. Kdorkoli moli v tem hramu, usliši ga in bodi. mu milostiv!”
Gospod se je prikazal svojemu služabniku in mu je rekel: “Tvojo molitev sem uslišal; to hišo sem posvetil, in moje oči in moje srce bodo vsak čas v nji, čujoč nad njim, ki bo tu molil.”
Pa kakor je bil lep in krasen Salomonov tempelj, vendar je bil le slaba podoba naših hiš božjih v Novi zavezi. Tu biva Jezus Kristus kot Bog in človek na naših altarjih, tu posebno nam kliče: “Pridite k meni, kateri ste trudni in obloženi, jaz vas okrepčam!” Pred malim staniščem iz ljubezni do na-sdjudi ujetega v tabernakeljnu gori večna luč. Lepa prispodoba večne ljubezni, s katero nas srce božjega Iz-veličarja obsega. Kako lahko se moli, če ob somračenju noči sijaj večne luči pred altarjem trepetaje vzplameneva in cerkev napolnjuje s tajinstvenim bleskom, dočim visoko gori v konči-nah velikih oken še odseva blišč večerne zarje po zapadlem solncu! Kakor bi se strinjala zemeljska in nebeška luč. Saj to se godi tudi v duši tnolilca, ubozega pozemeljskega romarja, čegar lučka ugaša in ki se o-brača na darovalca večne luči, kateri pravi: ,“Jaz sem luč sveta, kdor meni sledi, on ne hodi v temoti.”
Katoliški kristjan, ljubi in spoštuj svojo cerkev kot hišo Gospodovo. Pomisli na besedo Gospodovo: “Moja hiša je molitvenica!” Mladi ljudje so žal dostikrat tako razbrzdani in sirovi, da hišo božjo onečaščajo celo med svetim dejanjem s tem, da klepečejo in se smejo in sploh nepristojno vedejo. Ali ne bi moral božji Izveličar zgrabiti za korobač in te sramotivce hrama božjega pognati ven!
Saj prejemamo v cerkvi največ milosti. Pomisli samo na krstni kamen, poglej na obhajilno prnko, na altar, na spovednico. Kolikokrat si ob teh milostipolnih virih našel mir, tolažbo in moč!
Nekoč, ko se loči tvoja duša od telesa, poneso tvoje umrljive ostanke še do cerkve, duhovnik tam pomoli nad njimi in te potem spremi na pokopališče s pobožnim blagoslovom: “V paradiž naj te vedejo angeli!” Tako ti bodo iz hiše božje tudi vrata nebeška če si se za svojega življenja trudil, smatrati cerkev za stanišče božje in za kraj milosti.
Zato so naši pradedje tako radi na-pisavali nad cerkvenim vhodom besede, ki jih je očak Jakob izrekel o tistem kraju, kjer je videl v sanjah angelsko lestvo: “Hic domus Dei et por-ta coeli.” (Tu so hiša božja in vrata nebeška.)
IZVOZ JEKLA.
Lani je velika združba za jeklo, zva-na The United States Steel Corporation, izvozila 1,014,082 ton raznih izdelkov iz tovarn svojih podružnic na vse vetrove sveta. Glavni izdelki so jeklene tračnice (šine) in druge potrebščine za gradnjo železnic, mostovi, jekleno gradivo, drogi, plošče, cevi, žica, žični žreblji in vsakojako blago, ki se dandanes izdeluje iz jekla. Znaten del izvoza je šel na Japonsko in Kitajsko, kjer železnice pridno grade, in zanimivo je vedeti, da rabijo ameriško jeklo za železnico, ki jo sedaj gradi turški sultan iz Damaska v Meko, da bo prevažala romarje, ki obiskujejo to sveto mesto vsako leto.
Leta 1907. je American Steel-korpo-racija tudi oskrbela 50,000 ton žreb-ljev za južno mandžursko železnico, ki drži severno od Port Arturja in Daljnega, skrajnojužnih toček polotoka Liaotung, in se veže z veliko sibirsko železnico pri Mukdenu in Har-binu. Ta .železnica, ki je poprej pripadala Rusiji, je prišla pod nadzorstvo Japonije ob zaključku zadnje vojne.
Veliko množino tračnic je oskrbel jekleni trust za Prekosibirsko železnico. Med rusko-japonsko vojno so agenti ruske vlade začeli pogajanja za nakup jekla v polaganje dvojnih tračnic na imenovani železnici, ki je najdaljša črta na svetu; in tudi za gradnjo železnice po dolini reke Amur, tako da bi imela ruska vlada popolno črto med Vladivostokom in Moskvo, ne da bi zapustila svoje ozemlje. A radi finančnih zaprek ni bila pogodba podpisana.
* * *
Dejansko vse mostove, ki se zdaj postavljajo po železnicah na Kitajskem in Japonskem, grade ameriške družbe. “United States Steel”-korpo-racija je bila vstanu v skoro vsakem slučaju tekmovanja ugnati v kozji rog angleške, francoske in belgijske je-klarničarje in sicer zato, ker ima imenovani trust svoje rudnike, iz katerih koplje rudo in premog, svoje ladje za prevažanje istih, svoje plavže, v katerih se sirovi materijal izpreminja v palice, ter jeklarne in tovarne, v katerih se proizvajajo konečni izdelki. Tudi nadzoruje celo brodovje parnikov, ki vozijo te izdelke do skrajnih koncev sveta. Vsakatero blago, ki je proizvaja United States Steel-korpo-racija, gre izključno iz rok do rok njenih zaposlencev od trenotka, ko se sirovina izkoplje iz zemlje, do trenotka, ko se blago vroči odjemalcu. Zato korporacija ni prisiljena, plačevati odstotke ali pristojbine, ali deliti svoje dobičke s kako drugo tvrdko.
Vse stroke prirodoznanstva in vse uporabljene vede se izkoriščajo v tem velikem podjetju, a to je le mogoče, ker je utemeljeno na ogromni glavnici in združuje razna področja obrti v eno edino sestavo pod enim edinim osrednjim vodstvom. Dvojitev truda je tako preprečena. Naj večja šted-ljivošt ali varčnost se tako lahko ob-čuva pri prodajanju, in nič se denar ne zapravlja. Nikake spekulacije ni v pogodbah in moč se ne troši.
* * *
“The United States Steel Products Export Company”, pod katerim nerodnim naslovom se vodi izvozno poslovanje jeklenega trusta, ima svoje podružne urade v mestih London, Montreal, Mexico City, Buenos Ayres, Lima (Peru), Cape Town in Johannes burg (Južna Afrika), Sidney (Avstralija), Shanghai, Batavia (Java) in o-koli petdesetih druzih kupčijskih središč sveta, kjer trustovi agentje prodajajo proizvode mnogoterih velikih podjetniških organizacij, med katerimi so: Carnegie Steel Company, Illinois Steel Company, American Steel & Wire Company, American Sheet & Tin Plate Company, American Bridge Company, Tennessee Coal & Iron Company, National Tube Com pany itd., a vse te organizacije so spojene pod naslovom United States Steel-korporacije.
Da se blago razvaža na trge naj-varčnejšim potom, je bila ustanovljena parobrodarstvena črta zvana “The American and Manchurian Line”, ki šteje dvanajst parnikov in jo upravlja Norton & Co., Produce Exchange, New York. Vsi parniki so novi. Samo eden je nad dve leti star. Zgrajeni so za prevažanje tovornega blaga najcenejšim načinom, a tudi pripravljeni za omejeno števio potnikov. Vsak parnik je vstanu voziti devet do enajst tisoč ton tovornega blaga ter prepluti enajst in dvanajst vozlov. New York zapuščajo vsakih štirinajst dni in se najprej ustavljajo v Singapore kamor potrebujejo kacih štirideset dni. Od tam hodijo v Manilo, petdeset dni od New Yorka, in potem v Yokohamo, Kobe in Daljni ali druga pristanišča, kamor je pač blago namenjeno.
KOLIKO DENARJA LAHKO VZDIGNEŠ?
“Želim, da bi imel ves denar, ki ga lahko vzdignem.” Kolikokrat se takole izražajo moški in ženske, kadar jim delajo nadlogo denarne zadeve, ter si žele, da bi se za vedno odkrižali vseh sličnih sitnosti.
Ampak oni, ki izrekajo to željo, redkokdaj imenujejo vrsto denarja, na kateri žele dokazati svojo moč, morda misleč, da bi bilo vsakaterega denarja, kolikor bi ga mogli vzdigniti, dovolj v zadostitev preostalega jim življenja.
Ako bi želevce vprašali, koliko bi bi-
li vstanu vzdigniti v srebru, ali v eno-ali dvodolarskih bankovcih, bi večina bržkone navedla kak neznanski znesek, ki bi ga v resnici ne moglo dvigniti niti več mož.
V	zlatem ali papirnem denarju bi bil navaden človek vstanu vzdigniti precejšno premoženje, ampak za pridobitev milijona s tem, da bi vzdignil ta znesek denarja v manjših bankovcih nego po $20, bi dvigavec moral biti korenjak, kot je bil slavni Martin Krpan, ki je premagal Brdavsa.
Teža denarja je zelo prevarljiva. Koliko bankovcev po en dolar mislite treba, da bi tehtali toliko, kakor en zlat za $5? Domneve o tem vprašanju se vrste od 50 do 500, in sicer odstrani ljudi, ki so imeli opraviti z denarjem leta in leta. Resnica pa je, da se zlatom za $5 na eni važnici (skpdeli) treba za ravnotežje na drugi važnici o-koli šest in pol bankovca po $1.
Če vzamemo težo zlatnikov in ban kovcev kakršno navajajo v glavni zakladnici, dobimo naslednje podatke, ako računamo, da dvigne povprečen človek 200 funtov.
V	zlatem kovu bi 200 funtov bilo vredno $54,050. Vsi zlatniki imajo stalno težo, tako da razpredeljenje istih ne dela razlike.
200 funtov kovanega denarja.
Srebrni dolarji ..............$2,617.00
Poldolarji ................... 3,636.00
Četrtdolarji ................. 3,657.00
Desetice (dimes) ............. 3.615.80
Perice (nickels) ............... 917.00
Novčiči (pennies) .............  295.61
200 funtov papirnega denarja.
Bankovci po en dolar........$	71,111
Bankovci po dva dolarja.... 142,222 Bankovci po pet dolarjev... 355,555 Bankovci po deset dolarjev. 711,110 Bankovci po dvajset dolarjev 1,422,220 Bankovci po petdeset dolarjev ......................... 3,555,550
Bankovci po sto dolarjev.. 7,111,110 Bankovci po petsto dolarjev.35,555,550 Bankovci po tisoč dolarjev. .71,111,100
Dvesto funtov zlatih certifikatov po $10,000, največjih denarnih vrednot, ki jih izdaja vlada Združ. držav, bi skoro zadostovalo za nakup pol glavnice v jeklenem trustu — $711,111,000.
žganimi pijačami naslikati mrtvaško glavo. Bolj pameten bi bil pošten — maček.. .
*
“Neštetokrat sem že rekel”, dejal je sodnik potepuhu, “da vas nočem več pred seboj videti.” “Kaj morem jaz za to, saj mi policaj tega ni hotel vrje-ti...
*
V južni prohibicijskih državah iznašli so nekaj novega. Začeli so izdelovati cigare, ki so napolnjene z žganjem. Treba je v njo samo vgrizniti, da priteče sladka tekočina. Kmalu ne bo več — nekadilcev...
*
Od 14. do 23. junija praznovali bojo v Saratoga, N. Y., prohibicijonisti 100 letnico, kar se je ustanovilo prvo dru štvo treznosti! Prosit!
*
John D. Rockefeller pripoveduje, da je bilo prvo, kar se je naučil kot 7 leten deček — molzti. Vrjamemo, to
zna še sedaj predobro...
“DOMOLJUB” O “AMERIKA-NARJIH”.
j Učenjaki so našli, da so ženske no ge vedno večje. Ko bi jim prodajalec ; čevljev kaj takega povedal, bi lepo naletel. ..
*
Za javno mnenje se marsikdo ne briga. Zakaj? Zato, ker ga slabo sodi...
*
Mnogokrat odloči smešnica in šala kak razpor bolje in pametneje, kakor ostrost in resnoba...
*
V New Jersey našel je nek mož v vodnjaku, ki ga je čistil, $50,(XX) železniških bondsov še od svojega očeta. Pa naj še kdo reče, da čistost in snažnost ni dobra...
*
Colorado hoče na demokratično kon vencijo poslati dve ženski kot dele-gatinji. Upajmo, da je dvorana dovolj velika, da bodo imela “rešeta” na njihovih glavah dovolj prostora...
*
Največji prijatelj Japonske bo gotovo ta, ki jim bo največ posodil...
*
Kdor te sodi po tvoji obleki, temu svoje notranjosti in svojih misli nikar ne razodeni...
*
Ljubljanski listi kaj radi zabavljajo čez nas Amerikance ter slikajo naše dejanje in nehanje v črnih barvah; iz kakih razlogov, nočemo preiskavati danes, a zagotavljamo pa lahko naše starokrajske rojake, da imajo zelo motne in zmedene pojme o Ameriki in Amerikancih sploh.
Dober listič je ljubljanski “Domoljub” in zelo razširjen med kranjskim ljudstvom, in tudi v tej deželi ima dokaj naročnikov. Zato pa je tem ža-lostneje, da včasih ubira tako razglašene strune, ko “opeva” nas Amerikance. Z dne 9. apr. t. 1. je nadaljeval neki članek o “alkoholu in izse-ljeništvu” in pisal med drugim sledeče:
—	“Amerikanarja” je lahko od daleč spoznati med našimi domačini; zabuhel rdeč obraz, dostikrat narasel trebuh in gosposka suknja. In od blizu in daleč prihajajo znanci povpraševat, kako je v Ameriki. Amerikanar zapah cigaro, postavi se široko, pogladi brado ali trebuh, pa začne bahato pripovedovati o dobrem zaslužku, delu, o ameriškem pivu, o mesu, o salonih itd. —
In zopet z dne 16. apr. piše isti list pod istim naslovom sledeče:
—	Pa Amerika ne popači samo mo-
ža nego celo njegovo rodbino. Domači sin se oženi, ko je prost vojaščine; živi z ženo nekaj mesecev, malokateri čez leto dni in potem, hajdi v Ameriko, da poplača podedovani dolg ali da si popravi poslopja, prikupi kako njivo itd. Premoženje prepuitij ženi in ostali družini, da ga obdelujejo in gospodarijo, kakor vedo in znajo. Mož pošilja denar svoji ženi, ali skoraj nikdar ni videti pravega uspeha. Nekaj malega nakupi, plača davke, naj več pa potroši, saj dostikrat ne ve, s kako muko je v Ameriki pridobljen. Ko mož sprevidi v pismih, od kakega prijatelja ali od dolžnikov, da denar nikjer nič ne zaleže, zgubi voljo pošiljati še dalje. Dela, da si kaj zasluži, potem to s prijatelji v salonih zapravi; potem gre zopet na delo itd. Tak se vrne redkokdaj, navadno, ko je že onemogel za ameriško delo--------
In tako dalje. “Domoljubovemu” članku je botroval znani Hinko Siro-vatka, ki je nekaj časa lenobo pasel po Ameriki, se potem vrnil v Zagreb in tam spisal neko brošuro, ki so jo vsi hrvatski in slovenski listi v tčj deželi zavrnili kot lažnjivo in obrekljivo. In da je res taka, potrjuje tudi g. Matija Pogorelc, križem Združenih držav dobroznani trgovec z zlatnino, ki iz lastne izkušnje menda bolje pozna to deželo, nego kdorkoli. Kako sodi ta poznavatelj Amerike o Domoljubovih člankih, objavimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
ISKRICE.
Piše Rev. Ivan Smolej.
Večkrat slišimo: To je naredil ‘zob’ časa! Kaj bi še le bilo, ko bi čas imel celo — zobovje...
*
Neka Francozinja in Angležinja sta se pogovarjale, niso li Amerikanke slabe gospodinje. Seveda ste obe pritrdile. Kam vtikajo nos, ko jih vendar stvar nič ne skrbi...
*
Na Ruskem hočejo na steklenice z
Kdor se sam dolgočasi, ta v resnici zasluži, da gre — v družbo...
*
Nemčija in Francija sta se glede marokanskega vprašanja popolnoma sporazumeli. Toda — za kako dolgo?? —
*
Pametnega človeka življenje izuči in izmodri; bedak pa še bolj — nori... *
Senator Cannon potreboval je 5000 besed, tla je pokazal, na kak način postane kak zakonski predlog — zakon. Naj bi kratko rekel pri glasovanju: “Da.”
*
Nek profesor na univerzi v Michiganu prorokuje, da bo leta 4000 po Kr. Timbuktu glavno mesto sveta. Sedaj nam ne kaže drugega, kakor da tam najbolje kornerje pokupimo...
*
Imajo li Amerikanci svojo literaturo? Seveda! Nedavno izšel je živo-topis morilke Gunness...
*
V Stuttgartu v Nemčiji otvorila se je pred kratkim razstava dijaških u-metnosti itd. Bog ve, če bodo dijaške “mačke” tudi videli v razstavi?...
*
Nek učen doktor trdi, da se človek od same vode tudi lahko upijani. Lep izgovor za pijančke! Sodniku sedaj vsak lahko reče, da ga je voda upijanila. ..
*
Peary trdi, da bo šel iskat južni tečaj, kakor hitro najde severnega. Škoda, večna škoda, da ima zemlja samo dva tečaja...
*
Kanada se obrača “na bolje”, trdi neki list iz vzhoda. Mi pa še vedeli nismo, da “boleha”...
Jubilej tobaka. Letos bo 350 let, kar je prinesel Španec Consalvo Fer-nandez prvi tobak iz Amerike v Evropo. Spočetka se je uporaba tobaka slabo širila, dandanes pa žalibog puši že mnogo šolskih otrok.
Slovenska šola v Aleksandriji (Afrika) je dobila z Dunaja 1250 K državne podpore za prvo leto. V prihodnje pa dobi vsako leto 250 K.
Švicarska zvezna vlada je z rusko vlado sklenila pogodbo, glasom katere se bodo medsebojno izročile osebe, ki zlorabljajo strelivne snovi. Odslej naprej anarhisti iz Ruskega ne bodo več v Švici našli zavetišča.
V New Yorku prijeti dunajski odvetnik. Dr. Karola Fochlerja so prijeli v New Yorku. Dr. Fochler je s svojimi poneverjenjf oškodoval tudi patra Gnielinskega, ki je potoval za njim v Ameriko in izvedel Fochlerjev naslov po inseratu, ki je za neko banko iskal avstrijskega odvetnika. Priglasil se je dr. Fochler, ki so ga nato zaprli.
Primierminister Asquith predloži parlamentu načrt za starostne pokojnine. Vsak Anglež (ženske seveda tudi), ki je star nad 70 let in ima na teden manj kot 13 kron dohodkov, dobi državno pokojnino 6 kron na te-
den. Te pokojnine izplačuje država, ne da bi vpravičenci kaj prispevali. Pravega zavarovanja na podlagi prispevkov država noče vpeljati, ker noče obremeniti svojih financ.
Iz Berolina poročajo: Na višji dekliški šoli se je poročila neka učiteljica, katero so vse učenke iskreno ljubile. Nekaj učenk je poroka ljubljene učiteljice tako užalostila, da so poizkusile izvršiti samoumor. Neka u-čenka Friderika Manstrin je pa skočila v vodo in utonila. Njena mati je od žalosti tudi izvršila samoumor.
82,000	šolarjev in šolaric vseh dunajskih ljudskih šol se je dne 21. maja poklonilo cesarju v Schoenbrunnu, da mu izrazijo svojo ljubezen in spoštovanje ter častitajo k vladarski šestdesetletnici. Otroci so peli, nekateri so predavali pesmi, drugi telovadili itd. Cesar je bil zelo zadovoljen.
________ r
NASLOVNIK
slovenskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH IN VERBICH, 920 N. Chicago St. Gostilničarja.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Ctf-cago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
Trpinčenje vojakov. Pri vajah sol-nograške posadke v torek 19. maja je zbolelo med 750 rezervisti 300 mož, 6 mož je zadela solnčnica. Tudi izmed rednih vojakov je zbolelo 200 mož vsled prevelikih naporov in silne vročine. Še celo častniki so omagavali— a vkljub temu ni dal polkovnik odmora, Tako se trpinči avstrijske vojake!
Za malo se mu je zdelo. Ko se je mudil minuli mesec nemški cesar in drugi nemški knezi na Dunaju, je dobilo seveda neštevilno oseb različne rede. Predsednik avstrijske poslanske zbornice dr. Weisskirchner je dobil red pruske krone 3. razreda; ta red je jeden bolj “zadnjih”, za to se je dr. Weisskirchner odločil, da ga potom ministra zunanjih zadev vrne nem škemu poslaništvu.
Berolinski “Tageblatt” poroča iz Chicaga: Ameriška avstro-ogrska liga, ki šteje 2600 čanov, dela na popolno prekucijo v Avstro-Ogrski. Liga se pogaja z ameriškimi socialisti kot avstrijskimi revolucijonarji, katere hoče podpirati moralno in z denarjem. Nadalje so se združili v revolucionarno ligo proti Avstriji češka družba, slovanska liga in italijanska federacija. Vse navedene organizacije imajo 16 tisoč čla«ov. — O ti poročevalcil
Ruske finance. Resen finančni list “Londoner Finanz - Chronik” se jako povoljno izraža o ruski valuti, ki postaja korak za korakom krepkejša. Vse godrnjanje in zbadanje nevoščljivega inozemstva ne more doseči svoje svrhe, da bi namreč škodovala ruskemu kreditu. Imenovani list navaja v dokaz podatke iz letnih izkazov državne banke. — Nas Slovane mora le veseliti, da žanje Rusija za svojo, z ozirom na razmere težavno, previdno in srečno fin. politiko priznanje v resnih finančnih krogih, to pa tembolj, ker so pred približno tremi leti prerokovali Nemci, da v kratkem zmaga ruska revolucija, da se zruši zlata vrednota ter napoči državni bankerot.
Ne le današnji odvetniki uporabljajo vsa sredstva, da bi rešili svoje kli-jente; njihovi predniki so jim bili kos. “Gaulois” pripoveduje zanimiv dogodek “izpred sodišča” pred dvesto leti. Neki odvetnik se je trudil na vse načine, da bi rešil svojega branjenca. Zaman. Nazadnje vzdigne kvišku lepega otroka, sinčka obtoženčevega, ter ga pokaže sodnikom. Otrok se je jako milo jokal, da so sodnike kar polile solze. Že se je mislilo, da bo obtoženec oproščen, kar neki sodnik vpraša otroka z glasom polnim usmiljenja: “Kaj ne, mali, ti se jočeš zavoljo očeta?” ... “Ne, ne, — jočem se, ker me ta gospod ščiplje.” — Odvetnik je pogorel.
Orožnik podedoval dva milijona. O-rožniku Pnichonu, nastanjenemu v neki vasi pri Etampu na Francoskem, so te dni sporočili tužno vest, da mu je umrla tašča. Sreča v nesreči pa je bila ta, da mu je pokojnica zapustila vse svoje premoženje, ki znaša dva milijona kron. Srečni dedič je takoj zaprosil za umirovljenje.
Konj — morilec. Po čudnem naključju je prišel v Dichtebachu na Hunsruecku na Nemškem nek kmet ob življenje. Mož je hotel dati svojemu konju, ki ga ima že petnajst let v posesti, krme. Konj ga je pri tem zagrabil, vzdignil v višino, ga vrgel na tla ter mu pregriznil grlo. Potem je še hodil po njegovem telesu in mu z zobovi raztrgal prša.
V proslavo Shakespearovo. V Londonu se je ustanovil odbor za proslavo Shakespearovo, ki je sklenil, da se nabere v to svrho 200,000 sterlingov. Polovico te vsoto bi se porabilo za spomenik, ki bi ga postavili velikanu pesniku v Londonu, z drugo polovico pa bi se razširjevalo šekspirsko književnost med vsemi narodi. Odbor u-pa, da se bo tudi v inozemstvu nabralo precej prispevkov.
“Novoffe Vremja” trdi, da je slovanski shod v Rusiji zagotovljen, ker so tudi Poljaki iz Galicije obljubili, da se ga udeleže, s pogojem, da ne bo političen. Samo gališki Rusini se še ustavljajo, a velikoruska stranka je za shod. Kraj in čas še ni določen. Prireditev shoda je prevzelo peterburško politično društvo.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURICIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 India*» St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay
Ave. Salun in prodaja šifkart.
Slovenski trgovci v Združ. državah, ki želijo priobčiti svoj naslov v tej koloni naj pišejo nam za ceno, ki je jako mala.
Tak naslovnik je jako koristen z« one trgovce, kateri ne žele bolj na široko anuncirati, a njih ime je pa vse-edno vedno pred očmi čitateljev lista, tudi je dobra stvar za one rojake, ki žele potovati v drugo mesto, da znajo kam se obrniti, da dobe v nepoznanem mestu rojaka trgovca, ki pozna ondot-ne rojake.
Toraj naslovnik je dobra stvar za ves narod.
Amer. Slovenec, Joliet, I1L
AKO HOČETE CITAT* DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.tbi N. Broadway, Joliet, I1L
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Ad-ler & Co., 112 Exchange St., Joliet.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni._____
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaiaes in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje t stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIC,
572 Blue Island Ave. Chicago, UL
K. S. K.
(c) - •
JEDNOTA
Qrgani*ovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
predsedn^1..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
prvi podpredsednik.....Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
jL podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
glavni tajnik:..............Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
It Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
gjsgajnik:..............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
puhovni vodja:.....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
pooblattenec:  .......Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
yrbovni zdravnik:.........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12975 Franc Gimpelj, roj 1888, 12976 Janez Čemažar, roj 1886, 12977 F rane Tušek, roj 1878, 12978 Matija Videtič, roj 1864, spr. 11. jun. 1908.	Dr. št. 149 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12920 Karol Štupca, 1.
junija 1908.	Dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 11696 Janez Dolenc, 1. junija 1908-	Dr. št. 33 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland , O., 5044 Janez Zurc, 8. junija 1908.
Dr. št. 113 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Mi nn., 3648 Frančiška Lušin, roj 1884, spr. 11. junija 1908.	Dr. št. 78 članic.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 3649 Marija Ko-čever, roj 1872, spr. 11. junija 1908.	Dr. št. 6 članov.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3650 Neža Vidic, roj 1886, spr. 11. junija 1908.	Dr. št. 23 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2015 Margareta Lakner,
5. junija 1908.	Dr. št. 29 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
da se te seje polnoštevilno udeleže, zakaj imamo si izbrati novega društvenega tajnika, ker stari je odpotoval v drugi kraj.
Tudi dam naznanje vsem udom tega društva, da plača vsaki član ta mesec jeden dolar za društvene izdatke, kar si naj izvolijo vsi člani na znanje vzeti. Tudi opominjam vse dolgujoče člane, da plačajo ta mesec svoje dolgove društvu, če ne se bo ž njimi postopalo po društvenih in Jednotinih pravilih.
Z bratskim pozdravom
John Skoff, zastopnik.
odide na svoje mesto v So. Dakoto. Mi seveda, kar nas je v St. Paulu, navadno nikdar ne zaostajamo. Navadno smo bili v tem oziru vedno med prvimi. Ravno tako nadkriljujemo letos vse druge. Trije gospodje novo-mašniki ostanejo med nami za vedno, in sicer: Rev. Missija, Rev. Remškar in Rev. Sodja. Prvi bode slovesno pozdravljen kot novomašnik v St. Michael, Minn., drugi v Hovan, So. Dak., tretji pa v Arlington, Minn.
Malo število nas je — in še to se krči leto za letom. Na strani bogoslovcev je bila navadno vedno večina. Le jeden sedaj še ostane od te množice, namreč Mr. Anton Schriffrer, ki bode tudi letos dobil nižje redove (minores). Če bodemo na tak način napredovali, prisiljen bodem kmalu u-molkniti z mojim baharjenjem in še s to edino novico, katero sem Vam zamogel danes privoščiti. Smojka.
WlMWAWAWrtWAWM 1
Kranjska Mesta.
Joliet, 111., 8. jun. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. bo imelo v nedeljo 14. junija drugo četrtletno zborovanje. Te seje se je dolžan vsaki član udeležiti, kateremu čas dopušča, zato se naj vsi člani zberejo ob določenem času v navadnih prostorih.
Nadalje opominjam vse člane, kateri še niso odrajtali spovednih spričal, da to storijo najzadnje v nedeljo, to je skrajni čas. Kateri to zanemari, se bo ž njim postopalo po društvenih pravilih in po zakonih naše slavne K. S. X. Jednote.
Joseph Panian, tajnik.
Chicago, 111., 9. jun. — Naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 47. K.
S. K. J. pa posebno tistim, katerih ni bilo pri poslednji mesečni seji: Vsem članom je znano, da smo imeli že par mitingov tretjo nedeljo v meseci v dvorani cerkve sv. Štefana in pri poslednji seji, katera je bila 17. maja, se je zopet o tem pogovarjalo, če hočemo seje imeti zmiraj naprej tretjo nedeljo ali pa četrto, kakor smo že imeli več sedem let. In društvo Zvon spadajoče k Jugoslovanski Kat. Jed-noti je pa prosilo društvo sv. Alojzija, da bi njim prepustili tretjo nedeljo, ker drugače se bi morali od tam preseliti in češke dvorane podpirati. Zatorej jim je društvo sv. Alojzija prepustilo tretjo nedeljo in si je zopet izvolilo četrto nedeljo v meseci zmiraj zanaprej. Torej opozarjam vse ude, <la bode prihodnji miting 28. junija v cerkveni dvorani in se mora vsak član udeležiti, ker bode polletni miting. In kateri ni še opravil velikonočne spovedi, naj opravi do prihodnje seje, in se mora vsak ud izkazati s spričevalom, In torej vas tudi opozarjam, da se z regalijami udeležite osme sv. maše 21. junija.
S spoštovanjem
John Wukshinich, tajnik.
Cleveland, O., 7. jun. — (Naznanilo ‘n zahvala.) Kakor že znano, da je tukaj v Clevelandu zadela žalostna usoda našega rojaka Johna Kuhel,nam reč z izgubo njegove blage soproge Antonije Kuhel, ki je dne 16. maja umrla v starosti 29 let in zapustila žalujočemu soprogu, s katerim sta v najlepši slogi in ljubezni skupaj živela, troje malih otročičev, najmlajši je šele tri mesece star. Ker pa je bil sedaj zapuščeni soprog nad 6 mesecev krez dela, in to pri družini, nam je kilo dobroznano, v kako slabem denarnem položaju da je; vsled tega da mu Vsaj nekoliko olajšamo tužnp stanje, smo se zbrali trije njegovi rojaki in nabirali darove pri znancih, kateri so 8e prav sočutno odzvali in skazali kot dobrosrčni Slovenci in pravi sinovi 'n hčere majke Slave, kateri imajo v nltob tako slabim časom vendar še Usmiljena srca in ljubezen do bližnje-U- Zato izrekamo vsem darovalcem: Stoterna hvala in Bog povrni!
Ignac Baznik, Frank Maver,
John Lekan, nabiralci darov.
John Kuhelj, žalujoči soprog.
40404C40404040M
Etna, Pa., 7. jun. — S tem naznanjam vsem članom društva sv. Jurija ,t- 64. K. S. K. Jednote, da bo društvo nuelo svojo redno sejo dne 14. junija k 1. iti so prošeni vsi udje tega društva,
St. Paul, Minn., 9. jun. — Ta šmen-trani arabski modrijan Ben a Kiba! Po pravici bi mu danes človek v obraz povedal, da on ni nič vedel, čeprav so ga opravljali za modrijana. Pravijo namreč, da je bil on tisti mož, ki je nekoč trdil, da ni nič novega na svetu. Da bi šment še živel! Prijel bi ga za sladke in ga privlekel naravnost v naše mesto. Stavim, da bi mož v par dneh preklical svojo nepremišljeno! trditev.
Dosti je novega pri nas, pravim. Vsak dan nam prinese kakšno spremembo. Toda te spremembe so že tako nekako skupne po tukajšnih mestih, da jih že ne smatramo več za novice, pač pa za staro jed, ki se pregreva dan na dan; enkrat v ponvi, drugič v kozici, nato pa zopet v kakšnem piskru ali pa piskrcu. Pogreta jed ni dobra. Ravno tako tudi niso dobre vsak dan premlete novice. To je bilo moje mnenje in zato sem molčal o naših novicah. Malo nas je Slovencev tukaj in še tisti, ki smo, smo raztreseni in oddaljeni eden od druze ga. Ni torej čudno, če se ne pripeti med nami kaj tacega posebnega da bi zanimalo rojake širom Amerike. Vsekakor pa ne maram, da bi dobil kdo napačno mnenje o nas tukajšnih Slovencih vsled moje molčečnosti. Zato se pa udarim ob prša in pa pobaham z novico, kakršno niti vi mnogoštevilni Jolietčanje, niti kaka druga slovenska naselbina ne premore.
Deset slovenskih bogoslovcev imamo v svoji sredi in med njimi jih ni nič manj kot devetero novomašnikov. — Zašel sem zadnji teden v Growe-land Parku in našel tamkaj na tako-zvanem “Kranjskem griču” poleg st. pavelskega semenišča zbrane bogo slovce rojake. Bilo jih je desetero. Devetero izmed njih bode vsprejelo mašniško posvečevanje' 11. junija od nadškofa Irelanda. Zvedel sem, da bode pel Rev. J. Blažič svojo prvo sv. mašo v cerkvi sv. Vida v Clevelandu in da bode posvečen za pittsburško škofijo. Za ravno isto škofijo je odločen Rev. Jos. Verhunec. On bode opravil svojo prvo daritev na Eveleth Minn. Slovenci, spadajoči pod du-luthskega škofa bodo dobili dva du hovnika-rojaka, in sicer: Rev. Al. Pirnata in Rev. John Schiffrer-ja. Prvi namerava peti svojo novo mašo Butte, Mont., drugi pa v Carroll, Iowa Tudi Slovencem v Omahi se je sled njič izpolnila dolgoletna želja. Dobili bodo lastnega dušnega pastirja v ose bi Rev. John Zaplotnik-a. V Krain town-u, Minn., bode zopet nova maša Rev. Jak. Černe se bode poslovil na ta način od tamošnjih rojakov, predno
Slovencem in slovenskim društvom v pojasnilo in naznanilo.
Dne 2. marca 1908 naročil mi je g. Scharabon na Duluthu, Minn. zlat privesek z diamanti za ceno $120.00 dal mi je svojevoljno $60.00 na račun v Checku pisal mi je kmalu nato raznovrstne sirovosti vendar sem šel z delom naprej. Pozneje mi je pisal dvakrat dostojno, nekatera pisma sem mu tudi takoj odgovoril; vendar ta človek pravi ne more dobiti od mene ne blaga ne naslova in ne denarja to je nesramna laž. Privesek bi bil dobil ker je v delu, naslov pa pred tedni sem imel nekake vrste oglas v Glas Naroda za katerega sem mogel $9.00 plačati za trikratno uvrstitev, a v Ame rikanskem Slovencu imam vsaki teden moj poln naslov in priporočilo bodi si v New Yorku bodisi v Pittsburgu.
Da bode mož mogel mirno spati, in da nečem s takimi ljudmi trgovati sem mu danes poslal mojo nakaznico v znesku $60.00 in s tem je vsa zveza g. J. Scharabanom pretrgana.
Dalje prosim vsa društva v Little Falls, N. Y. naj mi oprostijo, ako jih ravno vprašam in omenim. Dne 10. sept. 1907 sem dobil naročilo zastave za društvo sv. Jožefa štev. 53. J. S. K.
J. z šarpami za znesek $213.00 od g. Rožanca ali (Rojanca kakor se on podpisuje.) dne 5. januarja 1908 pa dobim zopet pismo naj ne bode zastava $150.00 pač pa le $125.00 tedaj za celih $25.00 cenejša n podnašal je račun $188.00. Gospod Rožanc mi je hotel dati nekaj denarja na račun a odvrnil sem to ter se mu zahvalil s prošnjo, da kadar bode zastava in dru ge stvari gotove bodem prosil denar (to je bilo 10. sept. 1907 v La Salle, 111. na konvenciji). Zastavo sem odposlal dne 13. aprila 1908 na naslov g. Fr. Rožanca v Little Falls, N. Y. in dne 22. maja sem dobil P. M. O. od gosp. Rožanca za $188.00 toraj celo svoto! Kje sem dobil denar in nisem blago poslal?!
Delal sem tudi za društvo sv. Pavla štev. 118 K. S. K. J. pri temu društvu so bili vresnici nejevoljni ker jim nisem poslal — “računa”, da bi mi bili denar poslali.
Delal sem tudi za društvo sv. Barbare štev. 21 spadajoče v Forest City, Pa. lani dve zastavi in letos eno šarpo in zamenil križ z orlom, to sem poslal 7. maja 1908 in menda tudi račun. Blago so sprejeli kakor kaže pismo.
Nikakor verjeti ne morem, da bi v Litle Falls katero društvo kaj takega izraziti moglo zakaj imam od dveh društev jako laskava pisma katera so mi v zadostilo.
Vse to mi daje le misliti, da ni drugo kakor črna zavist ker se sam svojim rokam pomagam naprej in ker se ne klanjam kakor bi nekateri hoteli. Blatiti slovenske obrtnike in s tem do-lati reklamo Židom in nemcem se reče delati za narod!
Prošnja na vsa slovenska društva! Najuljudneje prosim, da mi takoj pišejo katera so mi kaj denarja poslala, in da niso dobila blagp, ali nasprotno ako so blago dobila in ali so bila zadovoljna, da zamorem povrniti takoj vso škodo in zagotovim vsa-kiga da bodem vse ona društva javno na mojo sramoto prijavil v časopisih da bodo znali Slovenci koliko in katerim društvom sem dolžan.
Konečno nauljudneje naznanjam vsem Slovencem, Slovenkam in sl. dru-društvom, da jaz stanujem še vedno na 318 E. 89th St., New York, N. Y. in imam svojo lastno prodajalnico na 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. obe sta javni ulici in se ne skrivam kakor nekake New York Watch Comp, katere so Slovence v službo vabile in izžemale. Naznanjam tudi, da je moja soproga in hčerka sedaj pri meni na obisku v Pittsburgu, Pa. kateri se povrneta drugi teden zopet v New York, N. Y.
Vsa bratska društva prosim, da mi oprostijo, da sem se nekoliko ozrl po njih ker znam kam tista točka kaže, uničiti meni in mojo družino in polek slovenskega obrtnika!
Naj omenim še, da je velika večina mojih naročil od Ircev in Nemcev za cerkve in društva katerim kot Slove nec povolji delam, in so z mojimi cenami kakor tudi delom popolnoma zadovoljni.
Z vsem spoštovanjem sem udani John N. Gosar,
izdelovatelj društvenih in cerkvenih potrebščin, 318 S. 89th St., New York, N. Y. in 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Za vsebino tega oglasa ne prevzame odgovornosti ne uredništvo ne upravništvo ‘A. S.’. —
WWWWAWUWUWVWWVV
VII.
LOŽ.
Proti zapadnej strani od čudnega Cirkniškega jezera se razprostira prijazno mestice Lož. Po teh krajih so bile vže za časa Kristusovega rojstva rimske naselbine. Na holmci, ki se vzdiguje na zapadnej strani od mesta, poleg Staregatrga, stalo je Japodsko mesto Terpo z imenom. Ko se je namreč nemški cesar Avgust bojeval z Japodi, ki so bivali to stran snežni-kov, prišel je najpred do mesta Terpe. Prebivalci so zapustili iz strahu pred Rimljani mesto ter se poskrili po gozdih. Avgust ni razrušil mesta, češ, da se prebivalci zopet vrnejo in mu podvržejo.
Od tega mesta je držala rimska cesta do glavnega mesta Japodov, ki se je Metul zvalo, in je baje stalo na kraji, kjer je danes vas Metule. Metul je bil najznamenitejše mesto Japodov, ki se je dolgo branilo Rimljanom. A cesar Avgust je to staro mesto premagal ter popolnoma razrušil. To mnenje starinoslovcev potrjujejo razni rimski napisi in sledi starega zidovja, kakor tudi razne lončene posode iz one dobe in rimski novci (denarji), ki so se našli v tej okolici.
V srednjem veku so bili posestniki Loža gospodje iz imenitne rodovine “Ložkih gospodov.” Leta 1282. je tu gospodoval Rusko, ki je omenjenega leta napadel z Hermanom in Volfrar-dom Loškim neka posestva bistriškega samostana in si jih skušal prisvojiti. “Slednjega iz te rodovine so ubili kmetje blizu Soteske na Dolenjskem.
V spomin tega zločinstva so nanesli mnogo kamenja na oni kraj, ki se še danes vidi” — piše Valvazor.
Pozneje se nahaja Lož v posestvu Oglejskih patrijarhov, ki so tu zapovedovali ne le v cerkvenih, nego tudi v svetnih rečeh. — Ko se je bojeval go-riški grof Henrik ITI. v letih 1309— 1312. z Oglejskim patrijarhom Oto-bonom, prisvojil si je med druzimi posestvi tudi Lož, katerega ni hotel toliko časa patrijarhu zopet izročiti dokler ga ta ni prisilil v novem boji k temu. Patrijarh Bertrand je pa 1335. leta Lož dal v fevd Ortenburškemu grofu Henriku. A Ortenburgi so si ta fevd prisvojili kot lastno imetje. Za-tegadel se je pritožil 1359. leta patri jarh Ljudevit pri cesarju Karolu IV. in zahteval, naj se Oglejskej prestoli-ci med druzimi posestvi vrne tudi Lož, ker so Ortenburški grofje pozabili na svoje fevdne dolžnosti do patrijarhov. Kljubu tej pritožbi so Ortenburgi obdržali Ložka posestva dotlej, da je izmrla rodovina. Posamezni člani so češče tu bivali; tako Herman III., ki je tudi tu umrl 1351. leta. — Ortenburški grof Friderik je volil o poroki svo ja posestva Celjskim grofom, če umrje brez otrok. Tako je prišel Lož 1420. leta v roke Celjskim grofom. V prepiru s Celjskimi grofi 1436. leta je oblegal avstrijski nadvojvoda in poz nejši rimsko-nemški cesar Friderik IV. (od 1439—1493, 1.) Lož. Nabral si je vojakov po Kranjskej in Tstriji Sreča mu ni bila mila. Posadka Celjskih grofov odpre iz zvijače njegovim vojakom vrata; oblegalci jo udero noter. A vrata se zopet zapro, in posadka pomori vse, ki so bili prišli noter. Potem plane na oblegalce, zapodi jih v beg in pobere orožje. Drugi dan pride nadvojvodov stotnik Krištof Fladničar z močnejšim oddelkom vojakov pred Lož, misleč vzeti ga z naskokom. Ali neki čevljar ga pri napadu zabode z nožem in umori. Kadar vojaki vidijo, da je poveljnik u-morjen, zbeže in se razkrope na vse strani. Posadka hiti za njimi in jih mnogo pomori. — Lož je ostal Celjskim grofom dotlej, da ni slednji iz te mogočne rodovine, ki je Kranjskej vzročila toliko zla, izdihnil svoje duše pod mečem Ogrov. Leta 1460. je prišel Lož avstrijskim vojvodam v last. Ti so ga zastavljali raznim imenitnim rodovinam.
Za tega časa je bil Lož še trg, ki je pa imel svojega sodnika. L. 1447. se nahaja v Loži sodnik Janez Hoc-henkircher. Kupil je onega leta od tržana Janeza Goldschmida in njegove žene Katarine posestvo na Vrhniki. Za pričo se čita Baltazar Lamberg, grajski grof v Loži.
Pri turških napadih v letih 1471, 1472 in 1476 sta Lož in okolica silno veliko trpela; hiše so bile požgane, a prebivalci ali pomorjeni ali pa v suž-nost odpeljani. Mi si še niti misliti ne moremo, kaj so nekdaj naši pradedi trpeli pred divjim Turkom. O-glejmo si nekoliko napade v onih letih. Leta 1471. so pridrli Turki trikrat na Kranjsko. Prvič prilomastijo nenadoma preko Hrvatskega v našo domovino, divjajo tri mesece, požigajoč in moreč po deželi, ter odpeljejo nad 20,000 kristjanov v sužnost. Kadar Turčin pospravi svoj plen, vrne se po istem potu kakih 10,000 roparjev zopet na Kranjsko. Turki plenijo in požigajo po deželi ter odženo druzih 20,-000 Slovencev v turški jarm. To krutemu roparju še ni bilo dosti. Bosni-ški poveljnik pride tretjič preko Vinice na Kolpi s 15,000 konjiki. Roparji se razlijo, hudourniku jednako, po Kranjskej in sosednej Savinskej do lini, plenijo, more in požigajo, da je groza. Neizmerna kvara, ki so jo tega leta vzročili Turki Kranjskej deželi, vidi se po nekoliko iz Celjskih stotnikov poročila, katero so poslali (Nadaljevanje na 8. strani.)

P'
Dober premog
in DRVA
DOBIT E PRI NAS. A. Äynkszel
1007 Marion St, Waukegan, UL Phone 2122. Yard—North Chicago.
kraji
boljih ni na svetu. Slovenci kateri si nameravate kupiti kmetije, se vabite priti in ogledati sedaj te kraje v bujni rasti. Kedor je videl boljo zemljo v Ameriki, se mu plačajo vsi stroški. Videl bode sedaj kaj se lahko pridela tukaj, nove nasade 'krompirja, zelja, pese, tomatoes, paprike, karfisle čebule, kolorabe, to je mojih nasadov na nepognojeni zemlji. Jagode debele ko breskve, vse vrste sadja in trtja. Dve železnice zraven Fraht v St. Louis, llct. na 100 funtov.
38 slovenskih družin je kupilo, polovica že naseljenih. Nova cerkev v mestu. Šole povsod. Kedor koli mi dokaže, da so kje lepši kraji, plačam vse vožnjo in stroške. Cena gozda 4—12 tolarjev aker, obdelanih kmetij 8—20 tolarjev aker.
F. GRAM,
NAYLOR,
MISSOURI.
POZOR, ROJAKU
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter jevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet Ul.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Yineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Orockett, Contra Costa Co.»Cal
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR,.
Točim vedno sveže pivo,- fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
roía N. Broadway..JOLIET, ILL,
Bambich & Verb<ch
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICIIM AN N
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. ________JOLIET. ILL.______
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogluši s« pri nas in oglej si našo zalogoI Mit» bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
‘Tbe D. S” lOc. in “Meerscbanm” 5c.
Na di Jano se prodajajo povsod, na debelo pa na
133 Jefferson cesti v Joliet llls
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
STENSKI PAPIR
za prUiodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Ustanovljena 1871.
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
L Chicago telef. 2794
telef.N 62 7.,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v Norih Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. Schuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
Amer. Slovenec stane $1.00 na leto za Ameriko; za Evropo $2.00.
Spretna prevara.
Angleški spisal C. Doyle.
(Konec.)
“Da, popolnoma na tihem bi se bila iporala izvršiti poroka in potem naj bi bil zajutrek v hotelu. Hosmer je prišel \ vozom, v katerega sva se vsedli z materjo, on sam pa je najel izvoščeka, Hi je bil ravno pri roki. Medve z materjo sva bili prvi pri cerkvi, kjer sva čakali Hosmerjevega voza, ki je došel Hmalu za nama. Toda ko se je ustavil — ni nikdo izstopil. Ko je voznik odprl vrata — tudi v vozu ni bilo ni-Hogarl Vozniku je bilo neumljivo, kaj se je z gospodom zgodilo, ker ga je vendar sam videl, ko je vstopil ter je zaprl za njim vrata. To se je zgodilo pretekli petek, gospod Holmes, in do danes še ne vem, kaj se je zgodilo mojemu ženinu.”
“Zdi se mi, gospica, da so vam tukaj eno zagodli.”
“O, nemogoče! Hosmer je nastopal napram meni preveč obzirno, da bi me mogel na ta način zapustiti. Še ce-lp na poročno jutro me je prosil, naj mu ostanem vedno zvesta. Tudi če bi naju razdružila nepričakovana usoda, ga naj ne pozabim, ker sem mu dala besedo. Prej ali slej se bode po-služil svoje pravice. Čudne so se mi zdele njegove besede v jutru pred najino poroko, a po tem, kar se je kasneje zgodilo, imajo svoj poseben pomen.”
“To je res. Po vašem mnenju' se mu je torej morala pripetiti kaka nesreča?”
“Da, gospod Holmes. Gotovo je slutil nesrečo, drugače bi ne bil tako govoril. Njegova slutnja se je uresničila.”
“Ali pa ne morete popolnoma nič slutiti, česa se je bal?”.
“Niti najmanje.”
“Še eno vprašanje. Kaj pa pravi k vsemu temu vaša mati?”
“Jezila se je ter mi ukazala, naj o celi stvari molčim.”
“Ali ste glede tega govorili tudi z očetom?”
“Seveda. Tudi on je tega mnenja, kot jaz, da se mu je namreč moralo kaj pripetiti ter da bode že še dal glas o sebi. Kakšen povod naj bi pač imel mož, je dejal, da bi me zvabil k poroki do cerkvenih vrat, tam pa me zapustil? Če bi me bil pripravil ob denar, ali pa pri ženitveni pogodbi postal lastnik mojega premoženja, bi bil to zadosten vzrok. Tako pa Hosmer ni postopal; niti vinarja ni hotel od mene. Kaj se je torej zgodilo? Zakaj ni pisal še niti črke? Še, zblaznela bodem! Cele noči še nisem zatisnila očesa!” Nato je začela bridko ihteti.
Holmes je vstal.
“Prepustite vso zadevo meni,” je dejal;- “ne dvomim, da se bo posrečilo jo razrešiti. Zanesite se popolnoma name in H.e premišljujte dalje. Predvsem pa pozabite Hosmer Angela, kakor je brez dvoma tudi on vas.”
“Torej mislite, da ga ne bodem nikdar več videla?”
“Dvomim.”
“Kaj se mu je torej moglo pripetiti?’ "Dovolite, da vam ostanem odgovor na tp. dolžan. Ljubši bi mi bil njegov osebni opis in pa vsa njegova pisma, katera mi morete zaupati.” “Priobčila sem že preteklo soboto naznanilo v “Chronicle”. Tu je list in pa štiri njegova pisma.”
“Hvala. Prosim še vaš naslov.” “byon.,— Plače 31, Cambervvell.” “Cč .se.ng motim, ste omenili, da niste imeli nikdar naslova Hosmer Angela. Kje je trgovina, kjer je vaš oče?”
“On je potnik za “VVesthouse & Marbank”, veliko vinsko tvrdko v Fenchurch Street”.
“Še enkrat hvala. Obrazložili ste mi cel dogodek dokaj natančno. Pustite pisma in list tu in poslušajte moj nasvet. Cel dogodek smatrajte kot zapečačeno knjigo in ne razmišljujte več o njem.”
“Vem, da mi dobro želite, gospod Holmes, toda pozabiti ne morem.' Ho-smerju ostanem zvesta in če se povrne, me bode našel pripravljeno.” Vkljub smešnonerodnemu klobučku in otročjemu obrazku se nama je zdela v svoji veri ponosna in spoštovanja vredna. Odložila je pisma na mizo ter odšla z obljubo, da se vrne takoj, če bi je potrebovali.
Nemo in zamišljeno je obsedel nekaj časa Sherlok Holmes; potem je raztegnil noge, sklenil konce svojih prstov kot ponavadi in strmel v strop.
Nato je posegel po svoji zvesti svetovalki, stari ilovnati pipi — tako jo je namreč imenoval — nabasal jo je in kmalu je slonel v svojem stolu, obdan z oblaki dima, z izrazom največje utrujenosti in zaspanosti.
“Zanimiva prikazen — ta deklica,” je izpregovoril po daljšem presledku. “Zanimivejša je sama, kot njen dogodek, ki je — mimogrede omenjeno — že nekaj starega. Slične slučaje imam zabeležene v zapiskih iz leta 1877, ki so se zgodili v Andoverju; nekaj takega zgodilo se je tudi v Haagu preteklo leto. Četudi ni podlaga ravno nova, je vendar novih nekaj postranskih okolnosti. Toda deklica sama je prava zanimiva študija.” “Gotovo si mnogo opazil na njej, kar je ostaio meni nevidno,” sem pripomnil jaz.
“Reci raje, česar nisi zapazil! Ti-nisi namreč tega opazoval, kar bi bil
moral. Ali te res ni mogoče 'pripraviti do tega, da bi znal ceniti pomen in važnost rokava, ali kakšni so noh-tovi na rokah, ali da bi ti bili važni podatki za nadaljna izvajanja gumbi pri čevljih? — Povej mi, kaj si posebnega opazil na. dekličini zunanjosti?” “No, imela je na glavi velik klobuk škrlatastosive barve, za njem pero živordeče Larve. Njena vrhnja obleka je bila obšita z biseri in z ozko kožuhovino. — Barva obleke je bila tem-norjava, našitki ob vratu in koncih rokavov so bili iz škrlatastordečega žameta. Rokavica na desni roki je bila na kazalcu raztrgana. Njenih čevljev pa nisem pogledal.
V ušesih je imela male, okrogle, mahljajoče uhane; vobče pa je naredila vtis dostojne in premožne osebe navadnega srednjega stanu.”
Sherlock Holmes je potihoma ploskal in komaj lovil sapo od smeha.
“Na mojo vero, Watson, ti briljantno napreduješ! Dobro — vrlo dobro. Najvažnejše si seveda prezrl, ali dokazal si, da poznaš metodo, predvsem pa kar najbolje —- barve. Le nikar se ne zanašaj na hipne vtise v splošnem; podrobnosti je treba opazovati. Pri ženskah je moj prvi pogled vedno na rokav. Pri možkih so hlače na kolenih važnejše. Kakor si opazil, je imela gospica na rokavih našitek iz žameta, ki je za sledove in vtise posebno občutljivo blago. Posebno dobro se je poznala dvojna črta nad roko, tam kjer ima pisalka na stroju največ posla pri mizici. Taki sledovi se opažajo tudi pri onih, ki imajo opraviti z ročnimi šivalnimi stroji, toda le na levi roki od komolca ob strani, medtem ko se pri pisalnih strojih poznajo redno nad glavnim in najširšim delom roke. — Ozrl sem se tudi na njen o-braz in opazil na obeh straneh nosnic vtis naočnikov, zato sem si dovolil o-pazko glede kratkovidnosti in posla s pisalnim strojem, kar jo je vidno presenetilo.”
“Nič manj tudi mene.”
“To je bilo docela jasno in enostavno. Nadalje sem takoj opazil, da ima obutih dvoje neenakih čevljev. Eden je bil finega dela z ličnimi našivi, drugi ne. Pri enem je imela od petih gumbov zapeta le spodnja dva, pri drugem pa samo prvi, tretji in peti.— Če zapusti inače tako skrbno oblečena mlada dama hišo z dvema različnima čevljema na nogah in še ta le na pol zapeta, izvajamo lahko, da se ji je silno mudilo.”
“In dalje kaj še?” sem vprašal z napeto pozornostjo, kot vselej, kadar je moj prijatelj govoril o svojih ostrih opazovanjih.
“Opazil sem nadalje še, da je potem, ko je bila že oblečena, še pisala, pred-no je odšla z doma. — Ti si sicer opazil, da je imela na desnem sredincu raztrgano rokavico, opazil pa nisi na rokavici in prstu malega madeža od črnila. Pisala je v naglici in pero preveč pomočila — in sicer danes zjutraj, kajti drugače bi se madež ne bil poznal tako razločno.
Da, da, čudno je to, četudi povsem enostavno. — Sedaj pa, Watson, na delo! Bodi tako prijazen in prečitaj mi popis tega izgubljenega Hosmer Angela.”
Čital sem:
“Pogreša se od 14. t. m. zjutraj nadalje gospod, po imenu Hosmer Angel. Postave je velike, krepke rasti, bledega obraza, črnih las, ki so mu na čelu že močno izpadli. Ima močne brke, nosi temna očala in se lahko spozna vsled neke prirojene napake po govoru. Ko se ga je nazadnje videlo, nosil je črno, z enako svilo obrobljeno suknjo, črn telovnik z zlato verižico, in sive hlače. Pogrešapec je bil uslužbenec neke' trgovine v Leadenhall Street; — kdor bi vedel.. . itd.”
“Dovolj,” je dejal Holmes in pre-bravši pisma še dostavil:
“Navadna vsakdanjost; gospod Angel navaja Balzaca, to je edino, kar je pomena vredno. Nekaj pa se bode tudi tebi čudno zdelo.”
. “Da so vsa pisma pisana s strojem,” sem. odgovoril.
“Ne le to, ampak tudi podpis je s strojem pisan. Glej, kako čudno stoji tu “Hosmer Angel.” Naveden je pač dan, ampak brez natančnega naslova glede kraja, kajti samo “Leadenhall Street” vendar ne zadošča. — Ta podpis da o marsičem sklepati — da, podpis je merodajen s tem slučajem.” “Zakaj?”
“Ali res ne pojmiš, dečko, kakšno vlogo igra tu podpis?”
“Odkrito povedano, ne, razven, če je pisec hotel utajiti svoj podpis, če bi se ga pozvalo na odgovor, ker je prelomil obljubo zakona.”
“Ne, tega skojo gotovo ni nameraval. Sicer pa bodem pisal, da se stvar pojasni, dvoje pisem; eno na dotično tvrdko, drugo pa gospodu Windiban-ku, očmu mlade dame. Tega bodem prosil, naj se potrudi večer ob šestih k meni. Zdi se mi boljše, začeti s stvarjo pri možkem delu rodbine. Dokler nimam odgovorov na ta pisma, ne morem ničesar započeti. Vsled tega morava, doktor, vso stvar do jutri odložiti.”
Poznal sem svojega prijatelja vse-skoz; vočigled njegovemu bistroumju in energiji, z katero je vsako reč za-
sledoval, sem bil uverjen, da je že sedaj bil v stanu vso skrivnost jasno in natančno razvozljati. — V enem samem slučaju — bila je zadeva s sliko Irene Adler — se spominjam, da se je dal ukaniti, sicer pa je vedno razrešil najbolj zagonetne dogodke.
Zapustil sem torej Sherlocka Holmesa, ki je še vedno puhal cele oblake dima iz svoje pipe. Prepričanjem bil, da bode do prihodnjega večera našel izgubljenega ženina Mary Suther-landsove.
Naslednji dan sem imel mnogo posla z nekim bolnikom, ki je imel nevarno bolezen. Šele okrog šeste ure zvečer mi je bilo mogoče peljati se k svojemu prijatelju v bakersko ulico. Bal sem se, da pridem prekasno in da bodem zamudil rešitev zagonetke. Sherlock Holmes je bil še sam. Na pol dremaje ležal je v naslonjaču. O-krog njega je ležalo polno steklenic, cevi in posodic; ostri duh po raznih kislinah je pričal, da se je bavil s kemičnimi preiskavami. To mu je bil namreč jako priljubljen posel.
“Ali se ti je rešitev posrečila?” vprašal sem ga takoj, ko sem vstopil v sobo.
“Da. .— Bil je žveplenokisli baryt”
“Ne, ne — jaz menim včerajšnjo u-ganko.”
“A tako, ono! Mislil sem na razkrojeno sol. — Zagonetnega ni na oni stvari prav ničesar, četudi sem včeraj o nekaterih stvareh trdil, da so zanimive. — Žal mi je edinole to, da sleparju nobeno sodišče ne more do živega.”
“Kdo pa je bil in kaj je nameraval s tem, da je zapustil gospico Sutherland?”
Nisem še dobro izgovoril in Holmes mi niti odgovoriti ni mogel, kar so se začuli na hodniku koraki in je v tistem hipu nekdo potrkal.
“To je Windibank, gospičin očem,” mi je natihem odgovoril Holmes. — “Pisal mi je, da pride ob šestih k meni. — Naprej!”
Prišlec je bil krepek mož pri tridesetih letih, gladko obrit; v obraz je bil rumenkast, rujave oči so bile živahne in pogled oster. Obnašanja je bil prikupijivega, skoro ponižnega. Ozrl se je vprašajoče na naju, odložil svoj s svilo podloženi klobuk na mizo in se z lahnim poklonom vsedel na ponujeni mu stol.
“Dober večer, gospod Windibank,” ogovoril ga je Holmes.
“Menim, da ste tole s pisalnim strojem pisano pismo, z katerim ste me o svojem prihodu obvestili, pisali sami.”
“Res je. — Skoro sem se bal, da sem se zakašnil, toda čez čas nisem sam gospodar. — Obžalujem, da vas je gospica Sutherland nadlegovala s to malenkostjo; — najbolje je, da se umazano perilo pere doma. Prišla je prav popolnoma proti moji želji in volji. Gotovo ste opazili, da je mlada deklica precej razburljive, strastne narave, in kar si v glavo vbije, mora tudi izvesti. Sicer nima toliko pomena, če izveste dogodek vi, ker niste uradna oseba v sodni službi, vendar pa je neprijetno, če se tako žalostni rodbinski dogodki dalje razširjajo. — Sicer pa povzroča to le nepotrebne stroške; — kako bi bilo pač mogoče izslediti tega Hosmer Angela?”
“Nasprotno,” — zavrnil ga je Holmes z največjo mirnostjo; — “zdi se mi, da sem na najboljšem potu in mu že na sledu.”
Windibank se je vidno prestrašil, da so mu padle rokavice na tla. — “Ali je mogoče! — To me veseli,” je dejal.
“Čudno je,.” nadaljeval je Holmes, “da imajo pisalni stroji ravno tako svoje posebnosti, kot je človeška pisava. Ko niso stroji več novi, ne pišeta dva enako. Nekatere črke se obrabijo popred kot druge, nekatere zopet le na eni strani. Prepričajte se sami, gospod Windibank. Tukaj v vašem pismu ni črka “1” nikjer čista, in tudi pri “r” manjka nekaj. Razven tega je še štirinajst manjših nedostat-kov, ki se opazijo, a najbolj vidna sta prva dva.”
“Ta stroj rabimo za vse trgovsko dopisovanje, zato je seveda že nekoliko obrabljen,” je odgovoril Windibank in vprašujoče uprl svoje žive drobne oči v Holmesa.
“Torej vas hočem opozoriti na nekaj zanimivega, kar sem opazil,” je dejal moj prijatelj. — “Nameravam namreč v kratkem izdati malo. delo in razpravo glede strojepisja in v kako zvezo pride lahko z hudodelstvi. S takimi stvarmi sem se namreč zadnje čase tudi pečal. Evo, tu so štiri pisma, ki jih je baje pisal pogrešani Hosmer Angel. Vsa so pisana s strojem. V vseh pa je črka “1” popolnoma pokvarjena in “r” pomanjkljiv. Pa tudi druge nedostatke lahko opazite, katere sem omenil, če hočete storiti to z mojim povečevalnim steklom.”
Windibank je hlastno segel po klobuku in hitro vstal. “Za taka opazovanja in slične zabave nimam časa, da bi ga tratil, gospod Holmes. Če ste v stanu dotičnika izslediti, storite to in me obvestite potem, ko ga bodete imeli.”
“Gotovo,” je odvrnil Holmes, stopil k vratom ter jih zaklenil. “Vedite torej, da ga že imam!” —
“Kaj! Kje?” je zakričal Windibank. Obledel je kot zid in se sukal na vse strani kot miš v pasti.
“Le ostanite mirni, gospod Windibank,” je dejal Holmes prijazno. “Izviti se ne morete. Stvar je jasna kot na dlani in napravili bi mi slab poklon, če bi trdili, da mi ni mogoče
(Nadaljevanje na 7. strani.)
qr
Kritičen slučaj.
towns TB ESTER'S

«CGJSTCRK»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejie zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na milice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeiki sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se Tam pripeti, da -------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
few
•J»
Javna zahvala.
Cenjeni director Collins N. Y. Me-dical Instituta:—
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil v enajstih dneh in zdravila so mi še ostala, nisem pričakoval tako dobrih zdravil. Jaz sem imel zdravnika tu v Clevelandu 3 tedne poprej, ko sem se na Vas obrnil, a sem bil vedno slabši, potem ko sem uvidel, da ni drugače, sem se obrnil na Vas. Vaša zdravila so mi takoj pomagala, da imam sedaj trdno zdravje, zakar se Vam iskreno hvaležen.
Še Vam še enkrat zahvalim Vaš prijatelj.	Fr. Pengov,
6219 St. Clair Ave., Cleveland, O.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
JOUCTJUL.
mO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. s&
Podpisani naznanjam rojakom, a sen. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
Sobe SOI in SOS Berber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- < ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovick, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
n#
Ed. Bannon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
z==~	.........•	•-	■ —
(Nadaljevanje s 6. strani.)
rešiti tako priproste zagonetke. Bla-volite sesti, da se nadalje pomeniva.”—
Ves potrt je sedel najin gost in pot jhu je stal na čelu. “Ničesar se mi ne more zgoditi,” je s silo izpregovoril.
“Žal, da ne. Toda med nami reče-no, tako brezsrčne, krute in sebične podlosti, gospod Windibank, še nisem doživel. Poslušajte me, da vam jaz povem vso nakano od začetka do konca — in le če se zmotim, me opozorite.”
Popolnoma brez volje je sedel mož na stolu z globoko povešeno glavo. Holmes se je naslanil na svoj sedež in z rokama v žepu jel govoriti bolj sam s seboj, kot z nama.
“Mož vzame v zakon ženo, ki je mnogo starejša od njega, zaradi denar ja. Dokler je hči pri hiši, ima tudi pravico uživati njeno premoženje. Z ozirom na razmere je bila dotična svo-ta precejšnja ter bi se težko pogrešala če bi odpadla. Hčerka, dobro in prikupljivo bitje z dobrim srcem, bi gotovo ne ostala ljubezni nedostopna. Pričakovati je bilo gotovo, da se bode kmalu kdo oglasil za njeno roko že vsled tega, ker je imela nekaj dohodkov in bila čedne vnanjosti. Možitev pa bi bila za očma izguba letnih sto funtov, zato se je odločil, da jo prepreči. Toda kako? — Najpopred jo je treba prikleniti na dom in ji prepovedati hoditi v družbo mladih ljudi, zlasti moških. Kmalu uvidi, da to ni tako lahko mogoče in da se ne da preprečiti.
Deklica se protivi po pravici, ki je na njeni strani ter izjavi kratko in odločno, da pojde na ples, kamor j« namenjena. In kaj stori pretkani očim? Domisli se sredstva, ki ne dela časti ne razumu ne srcu. Gre in se z vednostjo svoje soproge preobleče, oči si zakrije s temnimi očali, prilepi si narejene brke, pritaji svoj čisti glas in govori le šepetaje. Pri tem se zanaša na kratkovidnost dekličino, nastopi kot Hosmer Angel in odpodi vse snubce s tem, da prevzame sam vlogo snubca.”
“Početkom je bila le šala,” je jokavo pristavil Windibank. “Kdo bi si bil tudi mislil, da bode dekle takoj v ognju.” —
“Mogoče. — Vkljub temu je deklica šla v past, in ker je mislila, da je njen očim na Francoskem, se ji ni mogla vzbuditi niti najmanjša sumnja. Uljud-nost mladega moža ji je prijala, laska-vost je še povečala materina hvala. Toda gospod Angel jo je moral tudi obiskati na domu, če je hotel doseči resničen uspeh, kajti samo dvoriti se je dalo le do gotove meje. Treba je bilo se večkrat shajati in naposled se zaročiti, tako bi se preprečilo nagnjenje mladenke do kake druge osebe. Dolgo pa se to varanje ni moglo držati in zavlačevati. Zlasti je postajala pretveza glede potovanja na Francosko neprikladna. Edina pot je še pre-ostajala: povzročiti tragičen konec, ločitev, ki bi napravila na mladenko tak vtis, da bi ji za dolgo časa prešlo vse veselje do možitve.
“Zato je bilo treba prisege na biblijo in pa naznačenja mogočih zaprek v jutru poročnega dne. James Windi-bank je hotel gospico Sutherland tako trdno prikleniti na Hosmer Angela in jo pustiti glede njegove usode v taki negotovosti, da bi najmanj deset let gotovo ne uslišala nobenega moškega več. Privedel jo je do cerkvenih vrat; ker pa ni smel dalje, izginil je o pravem trenutku. Sredstvo ni bilo novo: na eni strani v voz, na drugi vun. Tako menim, da se je vse zgodilo.”
Windibank je med tem, ko je Holmes govoril, dobil zopet ravnotežje in prišel do sape, Vstal je in na bledem obrazu se mu je čitala porogljivost.
“Mogoče, da se je tako zgodilo, mogoče tudi ne, gospod Holmes,” je dejal: “ker pa ste vseskozi tako premeteni, vedite tudi, da sedaj ravnate ravno v nasprotju z zakonom, jaz pa ne. Že od početka nisem ničesar nezakonitega učinil, vi pa ste s tem, da ste zaklenili vrata, storili prestopek, ker ste mi vzeli osebno prostost.”
“Zakon vam ne more ničesar, v tem imate prav,” je odvrnil Holmes ter odklenil in odprl vrata na stežaj; “in vendar je malokdo bolj zaslužil kazni kot vi. Če ima mlada dama kakega brata ali prijatelja, naj vam ta razbije bič na vaših plečih. Resnično!” je kričal jeze rdeč moj prijatelj, ko se mu Je oni porogljivo zasmejal, “ni sicer moja dolžnost z ozirom na moje kli-jcnte, pa tudi ne navada, toda tam visi Pasji bič in jaz sam.. .”
Hotel je sneti bič, toda predno je segel po njem, so se že izgubili glasovi moških korakov in njih odmev od stop niic, hrupno so se zaprla vežna vrata ■n ko sva se ozrla skozi okno, videla sva, kako je letel James Windibank Preko ceste, kolikor hitro so ga nesle ttoge.
“Hladnokrven lopov!” je rekel Holmes, ko je smejoč se sedel v svoj obi-eajni naslonjač. “Zločin na zločin bode slepar zakrivil, dokler ne bode sto-fil kaj takega, kar ga bode spravilo v ječo. V marsikaterem oziru je bil ta dogodek zanimiv.”
“Jaz še sedaj ne razumem popolnoma razvoja tvojih izvajanj,” sem pripomnil.
“Takoj od početka sem bil uverjen, da je moral ta Hosmer Angel imeti važen vzrok, da je tako postopal. U-^erjen sem bil pa tudi, da je bil edini človek, ki bi imel dobiček od tega, le dekličin očim. Okolnost, da se ta dva nioža nista nikdar sešla, ampak se je Pokazal prvi, ko je bil drugi odsoten, 'P' je dala dovolj povoda za slutnje. *cavno tako je bilo s temnimi očali,
pritajenim glasom in ponarejenimi br-kami. Moj sum je bil docela utrjen, ker je podpisal tudi ime s pisalnim strojem. To je bil dokaz, da ji je bila pisava docela znana. Vidiš li, kako vodijo vse podrobnosti z drugimi še neznatnejšimi vred do enakega zaključka.”
“Kako pa si dobil potem vse dokaze?”
“Ko sem bil storilcu na sledu, nič lažjega kot to. Vedel sem, kje je nastavljen. Ko sem prečital tiskani opis osebe, izpustil sem vse, kar je bilo na njej ponarejenega in preoblečenega, brke, očala, glas, in prosil pri dotični tvrdki pojasnila, če je med nastavljen-ci ali potniki kdo, čegar opis bi se vjemal z navedenimi podatki. Ker sem opazil nekatere pomanjkljivosti pisalnega stroja v pismih gospice Sutherland, prosil sem njenega očma pismeno, naj se potrudi k meni. Pismo sem naslovil v trgovino. Kakor sem pričakoval, odgovoril je pismeno s strojem. V pismu sem našel ravno te napake, kot pri Hosmer Angelu. Istočasno pa mi je naznanila tvrdka West-house & Marbank v Fenchurch-Street, da se vjema osebni popis natančno z njenim uslužbencem — James Windi-bankom. To je vse!”
“In gospica Sutherland?”
“Če ji povem resnico, ne bode verjela. Spomni se starega perzijskega reka: Ne poskušaj tigru iztrgati mladiča in — ne izkušaj iztrgati ženski blodnje! Glede previdnosti in izpozna-vanja ljudi sta Hafis in Horac enakega mnenja.”
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kakor naj lepše cesarske grade v celi Evropi.
Dne 12. t. m. je šlo čez Inomost v Lourdes k Lurški Materi božji 611 slovenskih romarjev, med njimi SS duhovnikov in škof Jeglič iz Ljubljane. Tukaj so se ustavili za 4 ure. Jaz sem jih pomagal voditi okoli po mestu. Seznanil sem se s škofom Jegličem. Vprašal me je, odkod sem doma. Na moj odgovor, da iz Amerike, so se škof jako čudili. V Inomost so prišli ob poltreh v jutro in odšli so ob osmih dopoludne.
Vsak dan slišim vojaško godbo, ki gre mimo naše šole, in moram reči, da “fajn” igrajo. Godba pripada cesarskim lovcem (Kaiser-Jaeger).
Več o priliki.
Jožef Stukel, stud. theol.
Preloka, Belokrajina, 23. maja. — Majnik mesec je imeniten mesec, posebno odkadar so se začele širiti Šmar nice po Slovenskem. Tudi v Preloki ne zaostajamo. Od prvega majnika imamo v naši farni cerkvi vsaki večer večernice ali tako imenovane Šmarnice ob pol osmi uri z izpostavljenim Najsvetejšim in petimi litanijami Matere Božje. Ker so posestniki letošnjo spomladansko setev še pred maj-nikom posejali, imajo ugodno priložnost se vdeleževati Šmarnic. In tudi prihaja verni narod v obilni množini in kaj ne bi, saj najbolj vabi kristjana Marijin altar na evangelski strani, kateri je letos vsestransko ozaljšan za majnik. Vsaki večer lepo zvonovi zvonijo, da ne privabijo samo domačega ljudstva, privabijo tudi iz sosednega Hrvaškega. Ljudstvo radostno posluša ubrano sviranje orgel, tudi mene navdušuje mogočni odmev orgel, da se pridružujem vernemu ljudstvu. Da se majnik mesec še sijajneje slavi, postavili so Preloški fantje pred cerkvijo 22 metrov visok mlaj, na katerem poleg vencev plapola 8 metrov dolga zastava. Niso z mlajem izostali fantje v Doljni Preloki.
Dne 26. aprila imeli smo v Preloki visokega gosta, blagorodnega gospoda dvornega svet. in dež. glavarja F. Šu-kljeta. Kot belokranjski poslanec potrudil se je vrli gosp. ogledati si svoj okraj in ožjo domovino. Daši imamo na Preloko slaba pota, neurejene ceste, strme klance, vendar ni oviralo neumornega gosp. se k nam potruditi. Ker se Preloškim posestnikom dela krivica pri cestah, upamo, da bo naš poslanec se trudil zboljšati ter urediti boljšo bodočnost posestnikom. Sklepamo iz tega, ker nas dosedaj ni noben poslanec obiskal. Gosp. poslanca sta poleg sina in stavbnega svetnika spremljala občinska svetovalca čast. gosp. Jurij Koenig, župnik, in veletr-žec Jurij Sterk iz Vinice.
Dne 10. maja daroval je v naši farni cerkvi sv. mašo veleč. gosp. Matija Erzar, dekan iz Semiča. Istega dne obiskal je nas čast. gosp. Ivan Šašelj, župnik iz Adlešič. V Prilišču blagoslovili so veliki altar sv. Magdalene. Slavnosti vdeležilo se je več duhovnov in nebroj občinstva iz okolice.
Dne 18. t. m. umrli so opoldne ob enem času Miko Starešinič iz Gornje Preloke in Janko Kroteč iz Doljne. Ginljiv sprevod vršil se je dne 20. maja zjutraj. Nigdar ni bilo v Preloki, da bi dve krste se nosile v enem sprevodu, kakor isti dan. Radi tega prizora vdeležila se je sprevoda skoro vsa Gornja in Doljna Preloka. V cerkvi postavili so obe rakvi spored. Sv. mašo daroval je domači č. župnik Matija Kadunc.
Kako kaže letina? V začetku maja bilo je se dobrb pokazalo. Ker več tri tedne ni nič dežja, se je zemlja precej posušila, tako da je po slabih ka-menitih gruntih zemlja popokala radi suše. Ako se ne bi Bog kaj kmalu usmilil in dal potrebnega dežja, bode letina, ki sicer sedaj dobro kaže, se prepadla in posušila. Najbolj bode prizadeta krma, krme se bode malo nakosilo, ker je od suše več dozorela. Sadno drevje je vse lepo cvetelo. Ob-
stale so slive, slive kažejo precej dobro, drugo sadje je skoro nič. Pšenica, riž, ječmen so v latji. Ker se je pokazala rana suša, je blagu cena precej padla in je skoro slaba trgovina z blagom. Prašiči pa ne smejo niti hoditi niti se voziti v belokranjske sejme.
Za novo kapelico v Gerduni prevažajo materijah Kmalu se bode oddala zidarska stavba; radi tega ker ni mogoče dobiti opeke, se delo bolj ustavlja.
Srčni pozdrav rojakom širne Amerike. Kmalu kaj več.	*
Nikolaj Gerdun.
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hrenove ulice št. 3 posestnica Marija Klun, vdov-ljena Trost, roj. Dežman, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost, sedaj nekje v Ameriki.
Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 25. maja 1908.
Einspieller.
Hripavost,
lahek prehlad, šegetanje v grlu, tež-koče dihanje, slab glas in drugi taki neredi grla zahtevajo, da se preč začne rabiti Severov Antisepsol. To lečilo se iskreno priporoča v vseh neredih nosa, ust in grla. Lahko se tudi rabi kot izpiralnik ust in umivalnik nosa posebno v slučaju zoperne sape. Tudi je dobro zdravilo za otekle čeljusti in gnjile zobe. Cena 25c. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Tobak. Tobak. Tobak.
Prodajam domači, avstrijski in ogrski tobak za kajenje in čikanje: 1 funt ali 16 zavitkov 80c. Fini turški, bosanski, hercegovinski, dalmatinski in macedonski tobak za cigarete: 1 funt ali 16 škatelj 80c.	50 smodek, porto-
rike, kube, trabuke, britanike in vir-žinke po $1 in više. 100 cigaret iz najboljega turškega tobaka 40c.
Vsaka vrsta tobaka se lahko posebej naroči. Pri večjih naročilih dajem popust. Vzorci tobaka veljajo 10c s poštnino vred.
V zalogi imam tudi vse potrebščine za kadilce.
A. LOGAN,
Box 250 Mad. Square Sta., New York.
Filrp Hibler
Northwestern Phone 1422. 1014JN. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
I BIT* ICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384. MAHKOVEC & BOŽICH.
FARME!
Sedaj je čas priti sem in si ogledati naše farme v Wiscon-sinu, kjer bujno raste žito. Mi imamo dobro zemljo naprodaj v poljski in slovanski koloniji; 500 slovanskih kmetov je, tu naseljenih na naši zemlji. Naša posestva so blizu krasnih mest, kjer se dobi delo vsak čas; blizu cerkva in šol. Zemlja je mestna in se lahko očedi in obdeluje. Cena $7.00 do $15.00 aker, lahki obroki. Za neplačane vsote se plačuje po 6 odstotkov interesa.
Tudi imamo na prodaj več farm s poslopji, živino, stroji in žitom.
PRODAMO:
40 oralov farma, 30 oralov čiste zemlje ob prijaznem malem jezeru za $800.00.
80 akrov kmetija s finimi poslopji, 20 oralov je obdelanih, blizu mesta. Farmo deli mal potok. Cena $1600.00.
40 oralov farma, 10 akrov je obdelanih, blizu mesta. Samo za $500.00.
136 akrov kmetija, 90 oralov obdelanih, zemlja je ravna, dobra poslopja, 3 milje od mesta. Lahki obroki, samo za $2100.00 PIŠITE ZA PODROBNOSTI.
Tiket iz Chicage do Marinette stane samo $4.95. Tiket iz Pitts-burga do Marinette stane pa $14.50.
Mi plačamo tiket ako kupite zemljo od nas se povrne denar.
100,000 AKROV ZEMLJE imamo na prodaj. Lahko si izberete kar želite. PRIDITE POGLEDAT!
GRIMMER LAND CO„
MARINETTE, MARINETTE CO., WISCONSIN.
vwuvum\w,
gK.ie je najbolj varno naložen denar ?
Prijatelj vseh.
Nekaterniki so zelo družabni in hitri pri sklepanju prijateljstva z vsakomer, ki ga srečajo. Ne da bi se pravilno predstavili, kar nagovore neznanca in se šalijo ž njim in so središče vsake družbe. Vsakdo jih ima rad. To so “dobre duše”. Z druge strani nahajamo ljudi, hladne in skrite, kojih navzočnost v druščini deluje liki sopa-rica, da skopni vsa prisrčnost. Družbo sovražijo in družba sovraži nje, dasi jih v ponajveč slučajih ni grajati za-voljotega. Bolni so. Prebava jim ni v redu. Niti jesti niti spati ne morejo, niti se veseliti življenja. Nikdar se preveč ne udajaj črnogledemu razpoloženju in čemernosti, drugače postaneš ljudomrz»c. Uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ob prvem znaku kacega lahnega obolenja, izgube slasti, nečistega jezika, zabasa-nosti, bolečine v hrbtu, bledosti, glavoboli in nervoznosti. To vince ti hitro popravi ustroj, ker deluje naravnost na žile utripalnice s čisto, zdravo krvjo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ............... 50	kron,
za	$ 20.50 .............. 100	kron.
za	$ 41.00 .............. 200	kron,
za	$ 102.50 .............  500	kron,
za	$ 204.50 ............. 1000	kron,
za	$1018.00 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Naznailo.
Priporočam se slavnemu občinstvu, da me obiščete v moji prodajalni 942 —lst St., La Salle, 111. V zalogi imam kolmajnarsko orodje in olje ravno po isti ceni kakor drugod. Vsakemu dam nekaj za dar kdor od mene olje kupi.
Tudi imam na. prodaj lepo hišo z vrtom obraščenim z vinsko trto v Utici. Cena $1000.00 na mesečne o-broke in po 6 odstot. obresti.
John Culjan,
942—lst St.,	La Salle, Illinois.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih ou znakov (badges), regalij, kap, bande in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potreoujeti kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli 1
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
G. W. Brown, preda Robt. Pilcner,podpred W. G. Wilcox, ka8ir.
J
Kapital $100,000.00.
BARJBER UILD1NG. OLJET.JLL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjeni pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k' je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo pc 3 odst. obresti od vsake vsote, ki jt bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju traj, pa do 4. ure pop.
John ® Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
Izdelujem
Kranjske harmonike.
najboljše vrste in sicer.
4 DO 5 GLASNE.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Hranilnih ulog je: 33 milijonov kron.
Rezervne"» zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največ ji in najmočnejši denarni zavod, te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh J« ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem <-* svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- J . Uka, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava 1 J» država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-1 ■* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
V Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno] ■" varnost za vaš denar.
J« Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Ji Naš zaupnik v Združenih državah ^	je že več let naš rojak
•l 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA Ji PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O 1
FRANK SAKSERi
AW.V.V.,.,.,,V
MÎMiIUIMPË
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
iSPÍippilíMUHPi
I *
4 t
! 4 4 4
i
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
A	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
4	dnevnem kurzu.
X	Priporočam se rojakom.
I	J. J. JECUraC-A-Ft
4	536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
♦ fr ♦ «fr ♦	+ \ J
POZOR, SLOVENCI! |
Ko 8emudite v našem mestu se nadejam naše poseta v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in drage pijače, tudi prodajem irxèe Union-Made’ smodke.
Rojanom se priporočani.
RXJnDÖI_,F
Washington 8t., blizo 10th Avč-,	GARY, IND.
P rodai e in pambrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj šin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, «• 1*$, kakor tudi vse	bolezni, zdravi hitro
in z popolnim uspehom. Zdravljenje	-boleznij
ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravi jeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
(Nadaljevaiaje s S. strani.)

Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa inoje,boiezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegd, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, lil,
Velecenjena gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem iri pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino®
knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pis-j mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.HdTcaL INSTITUTE!
¡40 WEST 34th STREET,	NEW YORK, N. Y
VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Stre» JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stro' spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz 1 Tovrstne jezike.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWER V izdelovalci
111 ULEŽANE pm
PALE ALE IN LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
W.V.V.V^V.V.V.V.VyV.V.V. v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v,
Í	■-
1 POZOR! POZOR !|
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. ■: Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo	£
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
^ Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tal. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista drui ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči 1. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
cesarju in državnemu zboru v Ratiz- j bono. Omenjeno poročilo pravi, da je bilo na Kranjskem 40 cerkva, S trgov in nad 200 vasi razrušenih in oropanih.
Naslednje leto je bilo nadaljevanje krutosti in nesreče. Vže meseca mar ca so prilomastili Turki v deželo, razsajali po Notranjskem in vpepelili cerkev matere božje v Cirknici, kakor svedoči še danes latinski napis na vnanjem zidu cerkve. Od tod jo mahnejo proti Ljubljani in se vtaborijo ni treh krajih, za sv. Krištofom v tako zvanej ‘'jami”, v Šiški in na Poljanah. Požigali in plenili so po okolici ter zapalili cerkev sv. Petra.
Največ sta trpela Lož in okolica 1476. leta. Na praznik sv. Marjete je prišlo kacih 5000 turških konjikov iz Hrvatskega na Krko proti Brežicam Ker niso mogli preko narasle Save, krenejo preko Novomesta na ubožni Kras. Tu zapalijo Lož, a prebivalce ali pomore ali pa v sužnost odpeljo. Kadar divja druhal malo ne vso Dolenjsko in Notranjsko opustoši, odri ne preko Kočevja iz dežele. V jeseni istega leta so zopet pridrli preko Kočevja, Ribnice, Blok in Cirknice, plenili so okolo Loža, po Krasu in Istriji.
Grozna je bila nesreča, katero je napravil Turek tega leta Kranjskej deželi, a še posebno Ložu in okolici. Ni je bilo skoraj družine, katera bi ne bila žalovala po sorodniku, ki je bil ali ubit ali pa v sužnost odpeljan; ni je bilo družine, katera bi ne bila žalostnim srcem gledala na razvaline svojega imetja.
To strašno nesrečo omenja cesar Friderik IV. sam v ustanovnem pismu Ložkega mesta, ki ga je dal v soboto pred tretjo postno nedeljo 1477. leta, ovako: “Ker so neverni Turki vže več let sem napadali z vojsko, in še vedno napadajo in plenijo po naših vojvodinah: Štajerskej, Koroškej in Kranjskej, in so naš trg Lož na Kranjskem do čistega pokončali in požgali, zate-gadel smo sklatili, da se ta naš trg Lož utrdi in za naše meščane in ljudi trdnjava sezida. Jako smo si vzeli srci teh naših podložnih meščanov in ljudi grozno nesrečo in kvaro, katero so jim naredili Turki, —- in katere se jim je še vedno bati, če se ta kraj ne j utrdi in sezida trdnjava.”
Tudi je cesar na gorečo prošnjo [ prebivalcev, in pa, da bi utrjenje Loža S bolje pospeševal, povzdignil trg v mesto ter mu podelil pravice, kakeršne imajo druga njegova mesta na Kranjskem, vzlasti Novomesto. Med dru gim jim je dovolil, da si smejo voliti svojega sodnika in mestno svetoval-! stvo, kakor tudi, da imajo pravico kr-! vave sodbe v mestnej okolici; pobirati | mitnino in -dac od kupcev; pravico ! ribjega lova v Cirkniškem jezeru in ! sosednih vodah, semenj v dan sv. Mi haela, ki je bil prestavljen sem iz Oblok, ker so tudi ta kraj Turki po žgali; svobodno imetje in bivanje novo ustanovljenem mestu vsem, ki se v njem nasele. Tudi je dal mestu lasten grb in pečat. Na mestnem gr bu je videti na zelenem polji podobo krščanskega viteza sv. Jurija na konj v zlatej obleki, ki se bojuje z zmajem njemu na strani kleči v zlatej obleki devica s sklenenima rokama. Z jed nacim pečatom so pečatili tudi uradne liste. Istega leta je oprostil cesar na sedem let vsacega davka one, ki se nasele v mestu. Tudi poznejši vladarji so potrdili mestu njegove pravice, tako cesar Maksimilijan I. 1493. leta v dan sv. Lucije; Ferdinand I. v dan 13. marca 1526. 1. kot avstrijski nadvojvoda, a kot rnnsko-nemški cesar v dan 5. oktobra 1548. leta; nadvojvoda Ernest, s priimkom “Železni” z Dunaja v dan 3. avgusta 1593. leta; cesar Leopold I. 1660. 1. in slednji cesar Franc I. v dan 24. decembra 1832. 1. s pristavkom: “kolikor so še v novejšem času veljavne.”
Od kar je Friderik IV. Lož povzdig nil v mesto, napredovalo in cvetelo je bolj in bolj. Bilo je obzidano z močnim obzidjem in kupčija je bila v mestu jako živahna. A pri vsem tem je ostalo mesto majheno in neznatno, dasi ima jedno predmestje. V novej-šej dobi so razrušili mestno obzidje. Od kar je dobil Lož okrajno šbdišče, stori se mnogo za olepšanje mesta.
Razvaline starega gradu nad Ložem so danes malo ne take, kakeršne so bile za časa Valvazorja, in videti je, da se v teku časa ni mnogo razsulo.
Kake četrt ure od Loža je Staritrg, kjer je tudi farna cerkev. Ta fara je silno stara. Vže 1230. leta se nahaja tu župnik Rudolf, in 1298. leta Friderik. K tej fari so poprej pripadale tudi Bloke. Farna cerkev je posvečena sv. Juriju. Bila je sezidana v goti-škem zlogu sredi 16. stoletja z dvema vrstama stebrov, ravnim stropom po sredi in obokanim korom. Pozneje se je cerkev popravila, pa tudi izgubila prvotni slog. Novoprezidano cerkev je blagoslovil goriški nadškof grof Mihael Athems v dan 23. junija 1761. 1. Zvonik stoji od cerkve ločen na desno -— pri vhodu. Fara je bila nekdaj zelo razširjena; še danes ima 22 pod-družnic in 3 kapele. Izmed teh je cerkev sv. Petra v mestu na malej visočini. Izmed vseh najstarejša je baje cerkev presvete Trojice na knjež-njej njivi.
Sedanje mesto ima 800 prebivalcev, ki se žive z obrtom in poljedelstvom. Posebno živahna je kupčija z usnjem in živino.
ROJAKOM
priporočam svojo
Ä Phoenix r Buffet
pil pv/i
Gostilno.
«jer se toči vedno sveže pivo, žganj» ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. STs-Off,
N. W. Phone 609.
1135 N. Hickory St.,	Joliet
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniki
Tbs Joliet National
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $xoo,oo o.oe
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pletenje las.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344-
m
pletem verižice, prstane, cve-in drugo iz LAS. To ii lep spominek za može L-mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M.STAUD0HAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
FRANK MEDOSH
Pozor rojaki!
aznanjamo Slovencem, da smo dvorili novo lepo urejeno
GOSTILNO
ejer se toči dobro pivo, whiskey in fino ter prodajajo fine cigare. Obi-čite nas!
DRNU.LC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State 9ts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer« kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.

Pošten a Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinaeite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.

SVOJI S SVOJIM!
W.VA/AYWVWAYVWAWA V/AAVAVAAh'.VWMW.V.’.
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila t. 1. prepričali na lastne oči.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zem^išča ljudje
drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od ijVSOO.OO naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
%
Hišni in zemljiški posestnik. Javni Slov. Notar. 534 W. 18th St., Chieiigo.
.•mVA'.VAV.'.V.mV.SWMV.V.ViVAWVAW.VAWAWÄS'WmWW.VW.V.V»
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
í
Kranjska hranilnica v
Ti
H
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega"sklepa £
85,105,396 kron,
'v.v/y

in sicer znašajo med drugimi zakladi:


„o:.-

mm


Zemljeknjižno zavarovane
terjatve...............37i877»422	K
Posojila občinam in korporacijam ............... 1,979,582	K
Menice....................  738.000	K
Vrednostni papirji...... 32,977,2*6	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter
graščin ............... 2,920,893	K
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim 1: hkc govorite v slovenskem jeziku. In tr je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
~T ñ



čisti upravni dobiček—rasen vsot, ki •c pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in obiekorlst-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
VVWWWWWÄVWd1