Foftntna plačana t gotovini.
Leto 62. St. 5. ___Maribor. 2. februarja 1928.	Posamezna številka stane Dia 1^0.
Izhaja vsab četrtek. Cena: Letno Din 32*—,
fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din &•—, inozemstvo Din 64- -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teleion interurban 113
Cena tnseratom: c*l« «¡ran Din 1400 —, pol strani Din 700" , četrt strani Din 350-—. Mali oglasi beseda Din 1'- stalnim popust
Zopet sprememba vlade.
Beograd, 29. jan.
V	Beogradu se v vladi zopet pripravljajo spremembe. Ob priliki krsta drugega kraljevega sina se je izrazila na dvoru želja, da bi tudi Hrvati sodelovali v vladi. Radič je obljubil, da bo vstopil vVuki-čevičevo ministrstvo. Na ta način bi v vladi bila zastopana velika večina Srbov (radikali in Davidovičevi demokrati), Hr vatov (Radičevci) in Slovencev (SLS). Taka vlada bi bila močna in bi štela o-koli 260 poslancev. Vpliv take močne vlade bi se poznal posebno na zunaj. Sosednje države, posebno Italijani, bi imeli pred Jugoslavijo večji rešpekt. Ugled naše močne vlade pa bi bil tudi v tem, da bi lažje dobili posojila, katera potrebuje država za zgradbo novih železnic, cest in za regulacijo rek.
V	sredo, dne 25. januarja, je bil Radič torej povabljen, da vstopi s svojimi poslanci v vlado. Začel se je razgovarjati z ministrskim predsednikom o pogojih. Šlo se mu je na roko. Določeno je bilo, da dobijo Hrvati tri ministre. Pogoj je bil, da Radič zapusti Pribičeviča, ki je dandanes najbolj nepriljubljena osebnost v naši državi.
Ali Radiča so dobili v roke Pribičevič, Žerjav in še nekateri drugi demokratski voditelji. Pregovorili so ga, da naj ne gre v vlado, ako ne vzamejo tudi Pribičeviča in Žerjava v poštev. In blebetavi Radič je res nasedel ter je v četrtek, dne 26. januarja zvečer pisal Vukičeviču pismo, v katerem pravi, da brez Pribičeviča — ne vstopi v vlado.
Posebno žalosten ni bil nihče radi tega. Saj je Radič znan, kako zna držati dano besedo. Ali sedanja vladna večina je hotela pokazati dobro voljo, naj bodo tudi Hrvatje zastopani v vladi.
Kaj bo sedaj? Vse se povprašuje: Ali bo vlada padla? Na to vprašanje je težko dati odgovora. Povoda za padec ali odstop sedanje vlade pravzaprav ni. Vlada, v kateri je tudi naša stranka, se resno trudi, da bi zanesla red v državno upravo in da bi zboljšala gospodarstvo. Ker je največ nezadovoljstva v vseh delih države, posebno pa še v Sloveniji, radi nepravično razdeljenih davkov, je vlada predložila narodni skupščini predlog za izenačenje davkov. Po tem predlogu bi mali in srednji posestniki in obrtniki plačevali v bodoče mnogo manj davkov kot do sedaj. In še druge predloge, ki so potrebni za naš napredek, je vlada pripravila. Razloga za odstop vlade torej ni.
Ali be Vukičevičeva vlada ostala, bodo odločili te dni Davidovičevi demokrati.
Danes, dne 29. januarja, ko to pišemo, še ni jasno, kaka odločitev bo padla. Ako se bo Davidovič odločil za Pribičeviča in za Radiča, proti Vukičeviču in Korošcu, se bo najbrž del njegovih poslancev pod vod stvom Marinkoviča ločil od Davidoviča in ostal v vladi. Ker tudi bosanski muslimani, katere vodi minister Spaho, držijo z Vukičevičem in Korošcem, je skoro nemogoče, da bi, mogel Davidovič z Pribi-čevičem in Radičem dobiti večino poslan cev na svojo stran.
Ko bodo naši čitatelji dobili »Slovenskega Gospodarja« v roke, bode kocka že padla!
Kmetje na nova pota.
Sedanji čas je velik čas. Velike korake dela, le veliki zmagujejo. Vse, kar je maj hno, je podrejeno in gre v nič.
Sedanji čas je močen čas. Le močni zdržijo. Slabotni propadejo.
Sedanji čas je hiter čas. Napredek in razvoj gre od leta do let,a, kakor je še! včasih od stoletja do stoletja. Samo oni. ki morejo slediti tej hitrosti napredka. so v tekočem, drugi ostanejo zadaj in so brez vpliva na to, kako naj se suče kolo časa.
Vsakdo to uvidi, posameznik in celi stanovi, celi narodi. Nihče noče biti majhen, slaboten, nazadnjaški. Vse se organizira. Vse neštete organizacije, ki so se razpredle kakor mreže nad narodi, kažejo to vsesplošno teženje po velikosti, moči in napredku.
Kakor gre fco teženje v vsakem oziru. gre seveda tudi v gospodarskem. Zadnjič smo v uvodniku povdarjali važnost mladinskih organizacij, tako hočemo danes pokazati, da je treba kmetom pri nas v Sloveniji na nova potu.
K
Kmetovanje — v krizi.
Bili so časi, ko je bdi kmet vse. še stojijo kmetski domovi, ki imajo kovačijo, kolarnico, pa še druge prostore, ker je kmet vse doma pripravil, obleko, razne potrebščine in orodje. Način knietskega življenja se je izpremenil. Drugod se dobi že cenejše in boljše blago. Kmet je postal navezan na obrtnike in na trgovce. Doma je moral opustiti vse ono delo in ga nadomestiti z — denarjem. Odkod sedaj denar vzeti? Kmetovalo se je pa večinoma še vse po starem. Le za silo je šlo, a šlo je, ker smo bili v državi, ki je imela veliko industrijo, pa se je dalo šc kaj dobiti tudi za drobne reči. Sedaj v novi državi pa je slovenski kmet z dosedanjim	knjetovanjn prišel v —
krizo. Ni čuda! Naša mala polja, kratke njivice, vse je postalo tako majhno v primeri z bogato in rodovitno Bačko in Ba-ranjo. Šestkrat več da zemlja v teh kra-' jih kot pri nas. Težko je kaj prodati, nima cene. In samo v tem je kriza kmetovanja, ker nima ccne to, kar naš kmet prodaja!
Več blaga ali boljše blago?
Kaj bo rešitev našega kmetovanja? Če bi pridelali več blaga, bi kdo mislil. Ponekod se to že da. Še je precej možnosti, da več pridelaš kot si do zdaj. Treba je skrbeti za zboljšanje zemlje, semena, tre ba je biti gospodarsko napreden. Poznamo veliko kmetov, ki so s svojo pridnostjo in pa z uporabo pametnih gospodarskih nasvetov že precej povišali količino pridelka. Če imaš več, več prodaš in prej-meš več sredstev za druge potrebščine. Priznati pa moramo, da se kaka bistvena izprememba pri nas v tem oziru ne bode izvršila, ker se ne more, saj je skoro vsa zemlja in po večini skrbno obdelana.
Pridclujmo — boljše blago!
V Sloveniji vidimo mi rešitev kmetovanja v tem, da bodo nudili kmetje boljše blago, ki bo potem zaradi svoje kakovosti imelo višjo ceno na domačem in na svetovnem tržišču. Vsak kmet bi na j potemtakem delal takole: Za najnujnejšo domačo uporabo prideluje pridelka, kolikor ga more, v ostalem pa se posveti posebno enemu pridelku. Ta poseben pridelek bi naj bil oni, ki je za kraje, ljudi ia splošne razmere najbolj priporočila vreden. Tu bi potem kmet dobival višje dohodke za svoje boljše blago! So kraji in kmetje, ki se bodo posebno bavili s hmeljem, zopet drugi z živinorejo, z vinogradništvom, pa še morda s kako drugo panogo kmetijskega pridelka. Za dotični pridelek pa bi moral kmet postati zares
trokovnjak, da bode dobro razumel pridelovanje, spravljanje in odprodajo svojega boljšega pridelka. To bi sicer bila nova pot našega kmetovanja, ali v danih razmerah drugače ni mogoče, če hočemo rešiti kmetovanje v Sloveniji iz njegove krize.
Kje bodo voditelji za nova pota?
Da ima oblastna skupščina v tem oziru prvo nalogo, se tega sama zaveda. Ne bomo nič posebnega izdali, ako povemo, da je ravno klub SLS v mariborski oblastni skupščini to že premotrival in sklenil sledeče:
Oblastna skupščina ne bo obdržala sedanji način srezkih ekonomov, ki so le zgolj uradniki, pač pa bode namasto taga
upeljala nov način in sicer strokovnjake za posamezne kmetijske stroke. Strokovnjaki, ki se v gotovem vprašanju izpopolnijo, bodo potem, če bodo vestni, najbolj-ii voditelji kmetov na ta nova pota kmetovanja.
Strokovnjaki bodo pa opravili šele eno delo: pridelavo boljšega pridelka. Kmetje sami pa bodo morali poskrbeti za to, da bo to boljše blago dobilo tudi svojo pravo ceno. Zato bodo morali biti v prodajanju teh pridelkov kolikor mogoče svobodni, kar bodo potom svojih zadrug. Zadruge, ki bodo posamezne vrste pridelkov spravljale v denar, bodo v rokah pridelovalcev kmetov. Zadrugarji bodo v tem oziru še imeli polno rok dela, ali hvaležnega ter nujnega dela. Če ne bo naš kmet v odprodaji svojega blaga svoboden po zadrugah, bo ostala kriza vkljub zboljšanju kmetijskih pridelkov še dalje.
Pa še nekaj nam manjka. Nekaj, kar bomo morali dobiti:
Kmetijska zbornica nam še manjka.
Mnogi poskušajo to kmetijsko zbornico nadomestili s Kmetijsko družbo, kar pa je zelo slab nadomešček. Za ureditev cen na domačem trgu in za zaščito cen na inozemskem trgu, za zaščito kmetijstva pri sklepanju pogodb z drugimi državami, nam manjka stanovska organizacija, nam manjka kmetijska zbornica. Delavci imajo svojo, obrtniki in trgovci svojo, industrijci svojo, kmetje morajo dobiti svojo! O tem je »Narodni gospodar«, glasilo naše Zadružne zveze, prinesel izpod peresa dr. Basaja zelo dober čla nek o kmetijskih zbornicah, ki ga bomo priobčili prihodnjič.
Kmetje, čas nas sili, razmere so take, da moramo na nova pota, da bomo veliki in močni, da vzdržimo svoj dom in rod na svoji zemlji!
V vas je prišel Hrvat. Prinesel je platno na rami in ga ponujal. Zvečer so sedli skupaj okrog mize in gospodar ga je povprašal:
»Pa kako vi Hrvati, da tako držite na Radiča, ali ga nič ne poznate?«
Hrvat se je namuznil, pa je dejal: »Znaš što, brate, pa bolje, da pitamo pi-tanog purana kao jednog mršavog.«
In razvil se je razgovor o Radiču. Radič je bil politik že pred vojno. Seveda je tedaj bil silno vladen. Cesarsko himno je sam prestavil na hrvaško. Ob prevratu je takoj začel z republiko. Hrvatje, ki so že ilak zelo temu udani, da le na besede nekaj dajo, so mu slepo sledili. Radič je sanjaril, da bo s pomočjo zunanjih držav res on kralj ali predsednik Jugoslavije. Potoval je po svetu, doma pa so ta čas njegovi poslanci za pečjo sedeli, centra-listi v Beogradu pa so sprejeli centralistično ustavo. Radič je šel celo na Rusko k bol jševikom. Ko se je vrnil, mu je njegov sedanji prijatelj pripravii ječo. Iz Ječe je šel Radič v pokoro. Da si je to pokoro ohladil, je stopil celo v vlado. Bil Je že pri vseh političnih zvezah. V zvezi c radikali, t Davidovičevimi demokrati, g nami, sedaj pa je cela a Pribičevičem, *
komur je zaključil svoje politično letanje semintje.«
»Kako mislite o tem, da se je Radič — zvezal s Pribičevičem?«
»Pa to svejedno! On vara sve, vara Vu-kičeviča, pa Davidoviča i Pribaca!«
»Pa vara tudi vas«, je dejal gospodar. »Meni se zdi, da vas še najboljše. Če on pravi, da je vaš seljački zastopnik, le povejte, kaj je naredil za vas?«
»Pa niš ta! Pa zato i nista nije pokva-rio!«
»Je, je pokvaril, pa še veliko! Da Hrvatje gospodarsko tako trpijo, da so ravno v teh radičevskih krajih kmetje tako gospodarsko odvisni od gospode, je kriv on, ki nič ne dela, ampak se le igra s politiko in z narodom! Pa to nas Slovence še ne bi nič motilo, imejte vi Hrvatje kakor hočete, le to nam ne gre v glavo, da se vam oči ne odpro in da niti sedaj, ko je Radič popolnoma zvezan od demokratskih voditeljev, ne odstopite vi kmetje, da vas ne bo Pribac dobil v svoje roke!«
»Pa nismo za Pribaca!«
»Vemo da ne! Saj so rekli, da vas pride v Zagreb do 50.000, ali prišlo jih niti ni 5000 kmetov. Seveda ena ničla več ali manj, to je vsejedno!«
»Vi ne volite Radiča, Imate pravo«, 6e je udal Hrvat.
Gospodar pa je še pristavil: »Radič se* mi zdi kot oni možje v vremenski hišici, ki skače na lasu ven in noter, kakor je vreme vlažno. Tudi on skače tako sem in tja in tudi pri njem vpliva — vlaga, ker silno rad pije. Nihče se na njega ne zanese, nihče ne more z njim sodelovati, pa če bi tudi hotel, hrvaški narod pa, ki mu je doslej zaupal, se bo sedaj, ko ga Radič s seboj vred spravlja v roke svojih lastnih batinašev, bo izpregledal in ga — zapustil!«
In Hrvat je pravil, kako je na Hrvaškem težko ljudem dopovedati resnico, ker nič ne berejo, nimajo časopisov kot pri nas, kjer oni najboljše skozi pride, ki zna najbolje lagati in ljudi za nos vleči!
V NAŠI DRŽAVI.
Krst kraljeviča. Pretekli četrtek se je vršil krst novorojenega kraljeviča, ki je pri krstu dobil ime Tomislav, to je ime znamenitega hrvaškega kralja, ki je vladal samostojno Hrvaško pred 1000 leti. Kralj je hotel s tem pokazati Hrvatom, da se ravno tako čuti Hrvata kot Srba. Po vsej državi, posebno pa še po Hrvaškem, je to dejstvo vzbudilo veliko veselje. Slovesnosti krsta so se udeležili vsi višji državni, politični in vojaški dostojanstveniki. SLS in slovenski narod je zastopal naš voditelj dr. Anton Korošec. St. Radič je bil navzoč dočim se je zelo opazilo, da je izostal Pribičevič.
Skupna seja kluba SLS in radikalnega kluba. Ker je treba kar najbolj nujno in naglo, pa složno delati, da se spravi pod streho zakon o izjednačenju davkov ter državni proračun, sta radikalni klub in naš klub sklenila imeli skupne se je, da se že na sejah nazori obeh dveh prijateljskih klubov razčistijo in da se potem tembolj orlločn« more nastopiti v skupščini.
To dejstvo je v državi vzbudilo veliko pozornost in splošno odobravanje. »SLS«, tako je rekel dr. Korošec, »je prinesla seboj poštenost, delavnost, iskrenost in spre jema isto tudi od radikalne slranke in njenega kluba.« Tudi mi vidimo v tem sodelovanju dobo trajnih uspehov politike SLS za našo državo in posebej še za Slovenijo.
Pribičevič — osovraženi Na shodu t Zagrebu je Pribičevič grdo govoril zoper našo armado. Njegov govor so dobesedno prinesli — italijanski časopisi, kar je zelo značilno. V beograjskih krogih pa je Pribičevičev nastop izzval ogromno ogorčenje med vojaškimi krogi, kot celo tudi med njegovimi lastnimi pristaši. Jasno je, da naj bo političen položa j tak ali tak, Pribičevič je izključen za daljšo dobo.
Političen dvobsj Davidovič-Marinko-vič gre h kraju. Nemogoče je, da bi katerakoli stranka imela dve glavi, dva voditelja, ki vlečeta vsak na svojo stran, kakor se to godi pri Davidovičevi stranki. Dr. Marinkovič je že dalje časa odločno za trajno sodelovanje z Vukičevičem in Korošcem, pa če to ne gre drugače, tudi na ta način, da se trajno ločita z Davido-vičem.
Najnovejše politične dogodke berite na 5. strani današnje številkel
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija snubi Rumunijo. Rumunski zunanji minister Titulescu se je pretekli teden mudil v Rimu in se je razgovarjal z Mussolinijem. Rumuni so po plemenu sorodni Italijanom, zato ni čuda, da so si precej podobni in da so si tudi precej naklonjeni. Rumunijo pa sili položaj, da svojega prave!ikega prijateljstva do Italije ne kaže preveč, ker je sicer v nevarnosti od strani drugih držav. Prijateljstvo med tema dvema državama ne bo posebno zanesljivo, ker je Italija prijateljica tudi Madžarski, ki je pa sovražnica Ve like Rumunije. Zato se bo ali to italijansko prijateljstvo, ali pa ono z Madžarsko prej ali slej izkihalo.
Zveza malih držav zoper Madžarsko mora na vsak način nastopiti zaradi znanega oboroževanja. Madžari se sedaj zelo trudijo, da bi še Cerkev zapletli v politiko. Ko je prišel te dni nov kardinal Ce-redy iz Rima, so to pokazali. Madžari u-pajo, da dobijo Habsburžane nazaj in bo njihov kralj nadvojvoda Albreht. Ker pa so nekateri zoper to, bo znala še lepa reč priti iz te politike. Tudi sosednje države, ki so se ustanovile na razvalinah Avstrije, ne bodo kar mirno gledale, da bi Habs buržani zopet zavladali na Madžarskem.
Češka bo res Čehoslovaška. Zadnji čas se je po Slovaškem začela huda borba za ali proti Pragi, kakor da bi še ne bilo odločeno, da ostaneta Češka in Slovaška — ena država. Da imajo tu Madžari svoje roke vmes, je jasno, ker povdarjajo, da je Slovaška madžarska dežela. Slovaki so po večini že toliko uvidevni, da ne bodo opustili svoje države in zopet šli pod — Madžarsko. Čehi bodo Slovakom dali obsežno avtonomijo.
Kaj se godi na Ruskem? Zadnja poročila, ki prihajajo iz Rusije, navajajo, da se v Besarabiji upirajo kmetje in da so | šli boljŠeviki s topovi nad nje. Teh poročil ni mogoče pregledati, ali so resnična
aH ne. Rusija razpolaga z močno vojsko, če tudi pravi, da je zoper vojno. To močno vojsko bo uporabljala za osvoboditev Besarabije, ki je zdaj priključena Rumu-niji, ali pa zoper domače upornike.
V	Avstriji — boj na nož! Nikjer tako, kakor ravno v Avstriji, se vrši boj med socijalističnim in našim političnim nazorom. Niso še pozabljeni krvavi dnevi od 15. julija dalje, ko sta se ta dva nazora že udarila na ulicah in je socijalistični začasno propadel. Bliža se nov boj. Otvo-rila ga bo razprava o najemnini.
Svetovna tekmovalca. Amerika in Anglija sta postala zelo odločna nasprotnika in tekmovalca za svetovno nadvlado. Anglija je do zdaj prevladovala na ta način, da je imela v vseh delih sveta velikanske kolonije, ki jih je izžemala. V teh delih sveta pa se zdaj narodi vedno bolj upirajo angleški nadvladi, če Anglija kolonije izgubi, bo naravnost beraška država.
»Liubo doma, kdor ga pozna ...«
Pismo mladini na deželi.
Naj veljajo te vrstice mladini na kmetih, ki hoče zapustiti domačijo in se seliti v mesta.
V	zadnjem času opažamo, da ljudje z dežele neprestano silijo v mesta. Nešteto mladih ljudi išče službe v mestih in sicer z izgovorom: »da bi ložje živel . . .!« Da bodo ti ljudje vsaj malo spoznali, kako je dandans s službami v mestih, naj vam priča sledeče:
V	Mariboru je danes glasom izkaza u-radne »Posredovalnice za delo« nad 1400 ljudi brez službe, brez kruha. In to so po večini družinski očetje! Ako mladi ljudje, ki imajo svoje misli obrnjene v mesto, tega ne verjamejo, naj vprašajo v Mariboru na magistratu ali pri »Borzi dela« in dobili bodo odgovor, ki jih bo naravnost pretresel. Poleg 1400 brezposelnih je v Mariboru okoli 200 družin brez stanovanja. Po drvarnicah in drugih šu-pah stanujejo družine v sredi zime z malimi otroci vred. Mestna občina sicer hvalevredno skrbi za zgradbo hiš, ali premalo ima sredstev, da bi se vsem pomagalo iz strašne bede.
Na stotine ljudi prosjači od hiše do hiše, dasiravno daje mestna občina brezpla čno hrano stotinam ubogih revežev. Naši samostani in dobre krščanske hiše storijo, kar morejo, da tešijo revežem glad.
Za vsako službico se naravnost puli in tepe na stotine ljudi. In še hujše bo! Do 1. aprila bo odpuščenih pri financarjih, carinikih in v drugih državnih službah več tisoč oseb.
Vse to glasno opominja mladino na deželi: »Ostanite doma! Ljubo doma, kdor ga pozna!«
Pri piscu teh vrstic je bil te dni oče z štirimi malimi otroci. Razcapana mu je bila obleka, otroci pol nagi. Mož pravi: »Ljubi gospod! Usmilite se me! Dajte mi 40 dinarjev, da se peljem z železnico domov. Žena leži v bolnišnici. Otroci že dva dni niso ničesar zaužili. Dela ne dobim. Grem raje zopet nazaj h kmetu za zadnje ga hlapca. Prokleti tisti čas, ko sem zapustil svoj dom in se preselil v mesto...« Groza me je obšla pri pogledu na moža sem njim hrane in denarja za pot nazaj In njegove iiglajeue nedolžne otroke. Dal
v domačo občino. Moža sem poznal še iz mladih dni. Kot razborit, zal in krepak mladenič je zapustil očetovo hišo . . . . Vrača se izmozgan in kot izgubljena — ovca . . .
Mladeniči, mladenke! Ne zamerite mi, da vam pišem te opomine. Ko sem lansko leto napisal za »Slovenskega Gospodarja« smiselno enak članek, dobil sem več pisem, v katerih so mi očitali, da ne privoščimo viničarskim in kmetskim fantom in dekletam boljšega, udobnega življenja v mestu . . .
Mislim pa, da kdor hoče, bo ta članek razumel in ostal doma in ne bode silil v svojo lastno nesrečo, ne bo silil v mesta in fabrike . . .
JÄzäMÄLJQ
Marija z detetom.
Materam za Svečnico.
Pisatelj Förster pripoveduje o materi, ki je pomagala sinčku pri domači nalogi. Povedala mu je nekaj misli, popravila mu je njegove okorne stavke. Med tem prosi deček: »Gospod učitelj nam je prepovedal, da bi si dali pri nalogi pomagati. Če bo vprašal, ali sem napravil sam nalogo, kaj naj rečem?« — »Seveda mu moraš povedati resnico! Pa sa j tako ne bode vprašal«, odvrne mati. Ponoči pa je mati mislila na nalogo. Šlo ji je skozi glavo: »Kaj le sem fantu svetovala! Kaj bo v življenju z mojim otrokom, če bode vedno govoril resnico? Smejali se mu bodo, sovražili ga bodo, nikjer ne bode prišel naprej. Kako sem le mogla dati otroku ta nespameten nasvet. Čudno, kako nam stari nauki še vedno silijo na jezik in čisto pozabljamo, da se s temi rečmi v današnjem času ne da več živeti.«
Naloga, ki jo je prinesel deček v šolo, je bila ena najboljših. »Tvoja naloga zasluži prav dobro«, pravi učitelj. Vpraša pa tudi: »Si jo napravil sam?« — »Ne«, odgovori fant, »mati mi je pomagala.« — »Prav, potem dobi tvoja mati prav dobro!«
Ko je pripovedoval deček to doma, mu je mati rekla: »No ja, saj je lepo, da si govoril resnico, pa pravzaprav bi ti ne bi bilo treba povedati.«
»Mislil sem na tvoje besede: Seveda moraš resnico povedati«, pravi sin.
»Da, saj tudi jaz nisem za laž, pa včasih je že tako, da ni treba resnice govoriti. Drugim nič ne koristiš, sebi pa samo škoduješ.«
Deček je poslušal z odprto dušo in žal mu je bilo, da je bil odkritosrčen. Sam sebi se je zdel nespameten. Ko je dora-stel, je postal kupčevalec z vsem. Znano je bilo, da je pri njegovih kupčijah veliko nepoštenega, čeravno mu nikdo ni mogel z zakonom do živega. Mati je imela pri njem brezskrbno, udobno življenje. A mirna in zadovoljna ni bila v tej udobnosti, če je mislila, kako je ta udobnost pridobljena, in če je mislila na dušo svojega sina.
Posebna žalost pa jo je še presunila, ko se je nekoč čisto jasno povedlo, kdo je tega kriv. Nad njeno posteljo je visela stara Marijina slika. Marija drži v naročju svojega otroka, na obrazu se ji vidi veselja, zrn ven p» tudi globoka fcalosL Ve,
da bo otrok, ki ga je spočela od Sv. Duha, odrešenik in križani ob enem. Kot človeška mati čuti v svojem srcu sedmeri med, a kot dekla Gospodova je vesela, da bode
njen otrok izpolnil voljo božjo. Ko se je nekega dne ozirala po sobi in so ji oči za trenutek obvisele na tej sliki, ji je naenkrat prišlo veliko spoznanje! Na svojem otroku doživi mati to, kar nosi v globoči-ni svoje duše. Če mati preda svojega otroka Duhu božjemu, ali pa ga preda posvet nemu duhu, to odloči njegovo življenje, to napravi njegovo pravo usodo. Le malo, prav malo mater je, ki bi hotele svojega otroka roditi, predati, vzgojiti čisto za Boga — na celi črti. Tudi jaz sem grešila nad svojim otrokom. S tisto nalogo, s tistim nasvetom, ki sem ga drugi dan svojemu sinu dala, sem ga izročila posvetnemu duhu. In je poklicala svojega sina, mu pokazala podobo Marijino, pa mu rekla: »S tisto nalogo takrat ti nisem prav svetovala.«
Mati! Danes na Svečnico je tudi za tebe trenutek, ko naj bi pogledala na Marijo z otrokom. Kakor je ona šla današnji dan s svojim otrokom v tempelj in ga darovala Bogu, tako si tudi ti enkrat stopala s svojim otrokom v cerkev. Velik, svet je bil ta trenutek! Ko si s svojim otrokom v naročju klečala pred altarjem, zatopljena v globoko molitev, si bila kakor svečeni-ca, ki daruje Bogu veliko daritev. Darovala si Bogu svojega otroka, izrazila ii svojo voljo, da naj bo tvoj otrok — božji.
Mati, ali res izvršuješ to svojo daritev? Ali je res vse, kar govoriš svojemu otroku, kar ga učiš, kar mu svetuješ, tako, da vodi otroka k Bogu, tako, da postaja tvoj otrok božji? Ali pri vsem tem misliš, kaj bo iz tvojega otroka tam na koncu njegovega življenja, ali pa samo računaš, kaj bo koristilo tvojemu otroku samo za ta svet, četudi bi bil nezvest Bogu?
Kaj je ona mati, ki si je mislila, kako se bo godilo mojemu otroku, če bo govoril vedno resnico in mu je nasvetovala laž, napravila iz svojega otroka? Navajanje otroka k neresnici, k nečimurnosti, k malim nepoštenostim, k sovraštvu, kakor to odloči usodo otrokovo kaj napravi iz njega! Mati, glej danes na Marijo z detetom in bodi tudi ti taka mati, bodi tudi kot mati dekla Gospodova!
Usoda katoličanov v boljševiški Rusiji.
Kakor znano, se v carski Rusiji katoličanom ni godilo najbolje. Režim jim je nasprotoval, jih oviral, tako marsikateri je moral radi svojega katoliškega prepričanja v Sibirijo. Veliko slabše pa se godi katoliški cerkvi pod boljševiško Rusijo! V spominu je še, kako je bil pred leti u-morjen duhovnik Budkovič in kako bi še tudi bila ista usoda zadela nadškofa Cie-plaka, ko bi se ne bile potegnile zanj nekatere evropske države. Od tedaj še ni prenehalo preganjanje katoličanov.
Leta 1924 so zaprli 10 katoliških duhovnikov. Naslednje leto jih je moralo zopet precejšnje število v ječe ali pregnanstvo. Med temi je bil tudi Ivan Kovalski, ki je bil dne 2. januarja 1926 v Smolen-sku ustreljen. Ko so ga pripeljali na mo-rišče, je zaprosil za duhovnika, da bi se spovedal. To so mu gladko odklonili in mu zaukazan, da stopi V stebru, ob kat<?~
rem so ga hoteli ustreliti. Mučenik dvigne roko, da bi se še zadnjikrat v svojem življenju prekrižal, a mlad boljševik priskoči ter mu s sabljo odseka roko, nato mu nekaj strelov konča življenje. L. 1927 so zopet zaprli nad 10 duhovnikov in nekatere mladeniče, ki so se pripravljali za duhovniško službo. Istočasno so pregnali 10 frančiškank, ki so podučevale in vzgajale zapuščene otroke, otroke pa so vtaknili v boljševiške zavode, da jim iztrgajo vero iz mladih src.
Vseh katoličanov latinskega obreda je v celi Rusiji okoli 230.000. Od duhovnikov jih je 150 razkropljenih po krajih izven Rusije, 88 jih je pa v ječah ali v pregnanstvu, ali se pa morajo skrivati pred svojimi preganjalci. Razumljivo je, da v teh razmerah verniki pogrešajo potrebnega poduka, službe božje, zakramen tov in tolažbe. Pomagal jim je zelo škof Herbingy, ki je kot papežev odposlanec potoval po Rusiji, dokler mu ni namignila boljševiška vlada, da ji je njegovo bivanje na Ruskem neprijetno. Ravno tako hudo preganjanje morajo trpeli katoličani vzhodnega obreda, ki jih je tudi nekaj na Ruskem. Kako sovražijo vlasto-držci na Ruskem katoliško Cerkev, je pa najbolj razvidno iz tega, da so obsodili papeža na smrt in mu poslali smrtno obsodbo v Vatikan. Tako mu povračuje jo, ker je za velike lakote v Rusiji poslal tja svoje odposlance, da bi vsaj nekoliko o-milil grozno bedo.
V vseh teh žalostnih razmerah pa katoličani ne izgubijo poguma, temveč vztrajajo pri svojem prepričanju in delajo naprej. Nadškof v Mohilevu, pod čigar oblastjo so ruski katoličani, vzdržuje izven Rusije dva zavoda, v katerem se vzgajajo duhovniki za Rusijo. Lansko leto so bili posvečeni 4 mladi duhovniki, ki mislijo iti na težavno in nevarno delo v svojo nesrečno domovino. V Varšavi izdajajo tudi katoliški list za Rusi jo. Imenuje se »Kiteš«, bodri katoličane in se trudi za zjedinjenje pravoslavne cerkve s katoliško.
Kakor katoličane, preganja današnji ruski režim tudi pravoslavne in sploh vsako vero. V vsakem kraju imajo organizacijo »kozmomolcev«, to je mladina, ki divja na vse načine proti veri. Izdajajo tudi list »Brezbožnih«, ki blati in pobiia na najostudnejši način vero. A vkljub vsemu temu niso veliko dosegli. Res so dobili za enkrat na svojo stran precej mladine delavske, pa tudi kmečke, kateri so dovoljevali vsako razuzdanost. Pa ravno radi tega divjanja se je verska zavest začela zelo močno buditi. Ljudje so z vso odločnostjo stopili na stran preganjane vere in povsod, tudi med delavsko mladino in v armadi so verski krožki, ki hočejo delati za vero in za versko življenje. Ima krščanstvo v sebi nekaj, kar r-e ne da ubiti, kar vedno na novo oživi ter vleče človeške duše nase. To je Kristus — Življenje človeških duš.
NOVICE
NAJVEČJI OGNJENIK ZOPET BRUHA.
Otok Krakatau ima tudi ognjenik ravno islega imena, ki je največji na svetu.
Otok Krakatau leži v Sundži ožini med velikima otokoma Java in Sumatra. Ognjenik zadnje dni zopet bruha gorečo lavo 1200 m na visoko. Te tisočmeterske ognjene stebre spremlja votlo grmenje in morje okrog otoka je silovito razburkano. Vsi znaki ognjenika kažejo, da bi znalo priti do enake nesreče, kakor leta 1883, ki se je pripetila tako-le: Bilo je dne 27. avgusta 1883. Takrat je najvišji vrh tega vulkanskega otoka, Pik Perbuatan, med strašnim bruhanjem razpočil in utonil pod morje. Mesto Batavia na Javi je bilo 36 ur zagrnjeno v popolno temo. Otok je bil posut s pepelom. Najhujši pa je bil morski val, ki je nastal vsled pogreznje-nja vulkana (ognjenika) in je na vseh bližnjih otokih uničil 36.147 človeških bitij. Na otoku Java je popolnoma porušil tri mesta in 165 vasi, 132 vasi pa je hudo poškodoval. Razpok so slišali na Filipinih in v jugozapadni Avstraliji. Kraka-tauski pepel se je pa razširil po vsem svetu, tako da so se od letal883 do leta 1886 po vsem svetu opazovali čudni svetlobni pojavi in je bila večerna zarja škrlatasto rdeča. Pepel je vzdignilo 60.000 m visoko in ga je zračni val nesel po vsej zemeljski obli. Po nezgodi je ostal od otoka Krakatau samo južni del z vulkanom Pik Rakata. Preje je znašal obseg otoka 33 'A kvadratnih kilometrov, po nezgodi pa samo še 15.
USMRTITEV 17LETNEGA MORILCA.
Amerikanska roka pravice ne pozna šale, ako zaloti kakega morilca in ga tira na odgovor. V državi Ohio je bil te dni usmrčen v Združenih državah Severne le komaj 171etni morilec Floyd Hewitt. Ta morilec je najmlajši, ki je bil doslej usmrčen v Združenih državah Severne Amerike. Sodna obravnava je ugotovila, da je bil. ta mladenič vedno miren in pošten, da pa ga je nekega večera plesna godba, ki jo je poslušal po radiu, spravila v tako spolno razpoloženje, da je udri v sosedno stanovanje, kjer je bila doma sama neka mlada ženska. Ker se je branila, je pograbil neko kladivo, ki je bilo slučajno v sobi, ter jo je toliko časa tolkel, dokler ni bila mrtva.
Revna družina z 22 otroki. V vasi Basel v Belgiji živi revna obitelj Van Hull. Bog je blagoslovil to družino s posebno obilnim zarodom. Žena Van Hulla je rodila 21 otrok, ki so vsi živi in zdravi, sedaj pa pričakujejo že 22. dete. Zakonca sta se vzela leta 1903. Skoro vsako leto se jima je rodil en otrok in zadnjemu detetu je bila krstna botra sama belgijska kraljica. Družinica Van Hulla živi v zelo skromnih razmerah. . Mala hišica tega blagoslovljenega para ima samo tri sobe in tako malo postelj, da spe po trije otroci na enem ležišču. Starejši sinovi pa se morajo celo zadovoljiti s počivanjem na seniku.
ŽALOSTNI SADOVI BOLJŠEVIŠKE VZGOJE.
V Rusiji se je zgodil ta le vse obsodbe vredni slučaj, ki nam priča, kam dovede mladega človeka brezsrčna in surova — boljševiška vzgoja: V Carskem selu pri Ljeningradu je živela rodbina nekega gimnazijskega profesorja. Imel je ženo in dva sinova. Starejši, nekdanji častnik, je bival kot begunec na Finskem; imel je
26 let. Mlajši je imel 13 let in je bil gojenec sovjetske šole ter pionir. Starejši brat je vsako leto skrivaj obiskoval starše o božiču: prekorači je ponoči bližnjo finsko mejo, ostal dva, tri dneve na obisku, in odšel nazaj na Finsko, kjer je žagal drva. Več let je imel pri tem srečo. Letos pa so ga takoj po prihodu prijeli policaji in je bil ustreljen takoj po preiskavi, ne da bi prišel pred sodišče. Obupani oče je vprašal mlajšega sina, ali ne ve, kdo je mogel naznaniti njegovega brata. »To pa sem storil jaz!« je odgovoril pionir. »Prisegel sem, da ne bom prizanesel niti očetu ali bratu, če sovražijo socijalistično domovino!« — Nesrečni oče je ustrelil izdajalskega sina, z drugim strelom iz istega revolverja pa sebe. Mati, ki je izgubila tekom par ur moža in oba sina, je zblaznela. — Izdajalskega fantiča, ki je priklical toliko gorja nad celo družino, so pokopali boljševiki z velikimi slovesnostmi, vojaškimi častmi in celo topovi so mu streljali ob odprtem grobu. Bolj-ševiški kolovodje so že res popolnoma ob pamet!
Brat ustrelil nezvestega zaročenca svoje sestre. V Banjkovcu v Hrvatskem Zagorju je živel posestnikov sin Josip Tr-čak, ki je bil zaročen s sestro Karla Trč-ka, Veroniko. Te dni pa je Josip brez posebnega razloga zapustil svojo zaročenko in se zaročil z drugo. Dan poroke je bil že določen. Zvečer pred poroko se je zapuščena Verona bridko razjokala, kar je brata tako razburilo, da je vzel svojo puško, šel pred hišo nezvestega zaročenca, ter ga poklical na razgovor. Komaj je iz-pregovoril besede: »Zakaj si zapustil mojo sestro?« je pomeril s puško na Josipa in sprožil. V trebuh smrtno zadet se je Josip zgrudil na tla in je kmalu nato izdihnil.
Nepojasnjeno zastrupljenje. V Zgornji Pristavi blizu Ptuja so se pri družini posestnika Horvata, obstoječi iz moža in žene ter petih otrok, pojavili pred nekaj dnevi znaki zastrupljenja. Podlegla sta najprej dva otroka, nato tretji in četrti otrok. Umrl je tudi že gospodar. O vzrokih zastrupljenja krožijo med ljudmi razne govorice. Nekateri govorijo, da je bila zastrupljena voda iz domačega studenca, drugi zopet trdijo, da so Horvato-vi jedli gobe, oziroma, da so se zastrupili s pokvarjenimi klobasami, po drugem pripovedovanju pa so Horvatovi oboleli, ker so jedli zastrupljenega zajca.
Po tolikih letih se vrnil iz ruskega ujet ništva. Bruno Stapel iz Teltovva pri Pots-damu na Nemškem se je vrnil iz Rusije v domači kraj, potem ko so ga smatrali že 11 let za mrtvega. V vojnem času je bil na ruski fronti ujet in so ga poslali v sibirsko mesto Kansk, kjer se je preživljal kot lekarniški pomočnik. Za časa revolucije se je prebil do Moskve, kjer so ga hoteli v »Mednarodno vojsko«, ki jo je tvorila mešana družba iz vseh narodov sveta. Ker se ji Stapel ni pridružil, so ga boljševiki zaprli in mu grozili z ustrelit-vijo. Pod pretvezo, da vstopi v vojsko, se mu je posrečilo priti iz zapora in zbežati v belorusko mesto Oršo. Tam se je poročil z neko Poljakinjo in se je preživl jal dolgo let zopet kot lekarniški pomočnik. Pozneje je prišel do Novgoroda, od tam mu je pomagal nemški konzulat v Ljenin gradu domov kamor je prispel t ženo in dvema otrokoma.
STIRIDESETLETNICA ŽUPNIKO-VANJA.
Izvanredno redek jubilej, ki ga je obhajal zadnjo nedeljo, dne 29 januarja, naš velezaslužni mil. g. zlatomašnik, č. kanonik Martin Meško kot 401etni župnik pri Kapeli, smo proslavili na dostojen način, kakor je bilo gotovo Bogu dopadljivo in v vzpodbudo ljudem. V soboto popoldne so se mu prvi poklonili s primerno pesmijo ter ljubezen in vdanost izrazujo-čo častilko šolski otroci, ki so vedno, kakor nekdaj Gospodovi, tako tudi njegovi ljubljenčki. Glavna manifestacija pa je bila v prvem mraku zvečer istega dneva. Na kapelskem hribčku in v okolici so se zasvetili kresovi. V oknu na stolpu se je prikazal v raznih barvah krasni transparent v pozdrav mil. g. jubilantu kot 40-letnemu župnku pri Kapeli. Ob pol 6. uri zvečer se je začela med pritrkavanjem zvonov pomikati slavnostna procesija s številnimi lampijoni, svirajočo godbo, po-žarniki, strelci na čelu proti cerkvi. Pred župniščem je zapel odličnemu slavljencu domači pevski zbor par slavlju primernih pesmic. Mladenka A. Skremka je v imenu vseli župljanov s krasno deklamacijo izrazila visokemu jubilarju najsrčnejše čestitke ter čustva hvaležnosti, ljubezni in vdanosti, v znak katerih je župan Jak. Zemljič s primernimi besedami mil. g. jubilantu izročil zlati kelih kot spomin. Zaorili so živijo-klici, strelci so oddali tri kratno salvo, godba je zasvirala. Iz stolpa so se v znak veselja in navdušenja izpu-ščale rakete. — Drugi dan je bila slovesnost v cerkvi. Ob desetih je bil slovesen vhod. Slavnostni govornik mil. g. prelat dr. Ivan Tomažič je kot odposlanec Pre-vzvišenega v lepo zbranem govoru na zgledih iz sv. pisma pokazal posebno ime-nitnost številke 40, orisal srečo in blagoslov za župnijo, katera ima dobrega ter vnetega dušnega pastirja za svojega voditelja. Tako izvanredno srečna je bila kapelska župnija, da sedaj nepretrgoma celih 40 let, ki je imela in še ima v osebi današnjega slavljenca mil. g. zlatomašni-ka in kanonika, župnika, vzglednega, gorečega, vnetega za časni in še bolj za večni blagor svojih ovčic. Slavnostni govornik častita visokemu slavljencu k izvan-rednemu jubileju, ki mu ga je dal ljubi Bog dočakati, v imenu ljudstva, ki so že večinoma njegovi otroci po sv. krstu, v imenu duhovščine, kateri je bil in je vedno vzor pravega dušnega pastirja, nadalje v imenu stolnega kapitelja in v imenu prevzvišenega nadpastirja knezo-škofa, želeč, da še nam ljubi Bog ohrani yjsokega slavljenca mnoga leta v svojo čast, v vzpodbudo sobratom in v blagor ljudem!
Velika dobrotnica umrla. V Imenem pri Podčetrtku je umrla vdova po znanem trgovcu gospa Frančiška Pečar v starosti 76 let. Rajna je bila vsakemu znana od izvira Sotle pri Rogatcu do Brežic. V svojih mlajših letih je hodila okrog po sejmih z manufakturnim blagom. Ni bila samo izborna trgovka, ampak tudi velika
dobrotnica cerkvi in revežem. Vsakemu, ki se je zatekel k tej blagi gospej, je znala prav svetovati. Poznana so jej bila vsa domača zdravila za ljudi in živino in jih je razdeljevala med revnejše ljudi zastonj. V celi Obsotelski dolini ni bilo bolj poznane in bolj priljubljene osebnosti nego Pečarjeva gospa, ki je znala tolažiti, svetovati in dobrote deliti, kakor bi bila vsakemu prava mati. Vsakdo, ki je poznal preblago Pečarjevo mater, jo bo ohranil v najboljšem ter hvaležnem spominu. Pogreba so se udeležile poleg izobražencev ljudske množice od blizu in daleč. Zvonili so jej po vseh farnih in podružnih cerkvah ob Sotli, ker je veliko darovala za nabavo novih zvonov po preobratu.
Strašna usoda je zadela v noči med 22. in 23. januarjem posestnika Jožefa Krapše v Sesteržah, župnija Majšperg. Skoraj gotovo mu je zlobna roka zanetila ogenj, ker je začelo goreti čisto zadaj gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse razen zidu, tudi ves živež in gospodarsko orodje. Le sosedi Leniki S. se je zahvaliti, da še živina ni postala žrtev ognja. Bosa je v nočni obleki hitela živino iz hleva iz-tirat, ko je že nad njo bilo vse v plamenu. Ko je več ljudi iz vasi prihitelo, so le toliko ogenj pogasili, da se ni prijel tudi sosednih poslopij. Sedaj je revež brez strehe in hrane za svojo družino in živino. Res pomilovanja vreden invalid. Med vojno je dobil večje poškodbe in hiranje j na telesu, ki mu ostane za večni spomin, ^alostni prizor, če pogledaš njega gospodarja še močno opečenega in na poslopje, ki je bilo založeno z žitom in krmo, a danes sam pepel. Ali naši dobri sosedi so-vaščani in drugi priskočili so mu takoj prvi dan na pomoč z žitom, krmo in lesom za novo stavbo. Zavarovan je bil le za majhno svoto. Zato se priporoča dobrim srcem za nadaljno pomoč. Vsak dar bo za dobro sprejet in vsakemu darovalcu naj bo Bog plačnik v prvi vrsti pa darežljivim sosedom Sestržanom, kateri so že stoterim v enaki stiski priskočili na pomoč z vsemi potrebnimi rečmi. Bog jih varuj enake nesreče in sv. Florijan!
Osebna vest. G. inž. Benedikt Wenko, kmetijski strokovni uradnik pri mariborski oblasti, je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko panogo* z odličnim uspehom.
Zastonj v Lurd, Pariz ali Berlin bi se marsikdo izmed naših naročnikov rad peljal. Zato smo z objavo slike za »Slo-venčeve« nagrade, ki to obetajo, napravili našim naročnikom mnogo veselja, pa tudi skrbi in težav, kakor pričajo mnoga pisma, ki vsak dan prihajajo na upravo »Slovenca«. Nagrado bi vsak rad dobil, naročil »Slovenca« pa nekoliko manj rad, ali pa tudi, če bi le plačati ne bilo treba naročnino za dva meseca naprej. In vendar moramo ponovno opozoriti naše naročnike, da ta nagrada ni razpisana za naročnike »Slovenskega Gospodarja«, am pak za naročnike »Slovenca« in za tiste, ki sicer še nis6 naročniki »Sovenca«, pa list na novo naročijo in ga do 15. febru-
.........................................................................
DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1928
s podobo Sv. Družine se še dobi v vseh večjih trgoirinah papirja itd. Segajte Je po naši 83
arja plačajo najmanj za dva meseca naprej. In tako se tudi naši lahko udeležijo žrebanja za bogate »Slovenčeve« nagrade. Tistim, ki so pravilno sestavljene slike iz »Slovenskega Gospodarja« že poslali, o-stanejo veljavne le, če do dne 15. februarja naročijo in tudi plačajo »Slovenca« najmanj za dva meseca. Slike pa je poslati v Ljubljano na upravo »Slovenca«, Jugoslovanska tiskarna.
Svarilo pred raznimi tujimi agenti. Po naših krajih je vse polno agentov; eni imajo srečke; drugi razne stroje. Zopet drugi je agent za kakšno zavarovalnico. In tem ljudje nasedejo. Posebno v Slov. goricah in na Pohorju so v nekaterih krajih ljudje kupili srečke ter so agentom plačali vse obroke. Seveda je ta denar izgubljen. Zatorej bodite previdni in kupujte srečke le od zastopnikov, ki so v vašem kraju doma in jih vi dobro poznate. Saj imamo povsod dosti domačih ljudi, čemu bi nasedali tujim agentom, ki se vam potem smejejo
Pogreša se Emerik Gobec, izučen krojač, iz Studencev pri Mariboru, Slomškova ulica 16, star 19 let. Kdor bi kaj vedel o njem, naj pove staršem na zgornji naslov.
IZŽREBANE NAGRADE.
Prvo nagrado 1000 Din je dobila štev. 0.917, zadelo je Kat. izobraževalno društvo Polenšak pri Moškanjcih. — Drugo nagrado po 500 Din je zadela št. 0.038 in jo je dobil Ciril Miklavec, invalid, Ribnica na Pohorju. — Tretjo nagrado po 100 Din je zadela št. 1664 in jo je dobilo Kat. prosvetno društvo Konjice. Denar bomo po pošti nakazali vsem trem presrečnim izžrebancem. Ostalim pa, ki niso zadeli, se iskreno priporočamo za prihodnjič, kadar bo zopet žrebanje, ter jim želimo več sreče! Onim, ki so pridobili po dva nova vsaj polletno že plačana naročnika, smo poslali knjige, nekaterim jih še pošljemo, ker so v vezavi. Vsi pa se zavedajmo, da smo delali za dobro stvar in da bomo še v bodoče, če tudi je »šent po nagradi«, kot nam je to pisal neki Šobrli. Agitiraj-mo za »Slovenskega Gospodarja« vsepovsod! 20.000 družin v Sloveniji ga že čita, vsaj še 20.000 pa je potrebnih »Slovenskega Gospodarja«. Kadar bo tako razširjen, se bo povečal, bo prihajal tak, da bo še bolj zadovoljil naročnike. Vsem, ki karkoli dobrega storijo za našega »Slovenskega Gospodarja«, kličemo hvaležni: Bog povrni!
Najnovejše polit.novice.
Usodepolni ponedeljek — veliko grmenja, malo dežja! Za pretekli ponedeljek, ko je imel Davidovičev klub sejo, so časopisi napovedovali popolen preobrat v državni politiki. Ponedeljek je prišel. V Davidovičevem klubu so govorili Davido-vič za Radiča in Pribičeviča, Marinkovič proti. Večina poslancev bo za Marinkovi-ča. Cela vrsta govornikov se je priglasila in je seja kluba podaljšana na torek. Glasovanje, če sploh do njega pride, se je vršilo v torek večer ali sredo zjutraj. Kolikor se je moglo predvideti, ne bo nič tako hudega, kakor so nekateri mislili, in da bo res zopet Pribičevič prišel do moči.
Vlada ostane, možna je le delna izpre-memba. V teh dnevih nejasnosti je sigurno pred vsem to. da vlada ostane in
se more izvršiti le delna izprememba. če pa bi prišla vlada v manjšino, ne odstopi, ampak pripravi nove volitve.
Minister za narodno zdravje — umrl.
Te dni je v Beogradu umrl minister za narodno zdravje dr. Savič. Bi je eden naj sposobnejših ministrov za narodno zdravje, velik prijatelj Slovencev, vsakoletni gost Slovenije, Rogaške Slatine in Dobrne.
Poročila SLS.
Krajevna organizacija SLS v Veržeju je imela v nedeljo, dne 29. januarja, svoj občni zbor. Zbralo se je zadovoljivo število naših somišljenikov, ki so pazljivo sledili izvajanjem zastopnika tajništva SLS v Mariboru, oblastnega poslanca g. Ovčarja in domačega č. g. župnika Pe-rovšeka. Volitev novega odbora je prinesla nekaj sprememb, vendar pa nam imena novoizvoljenega odbora jamčijo za to, da bo organizacija SLS v našem trgu dobro uspevala.
Občni zbor krajevne organizacije SLS v Vuzenici v nedeljo, dne 22. januarja je prav zadovoljivo uspel. Po sv. maši se je zbralo lepo število naših somišljenikov, ki so izvolili iz svoje sredine odbor, koje-ga člani so delali že v prejšnjem odboru ter nam jamčijo, da se bo organizacija tudi letos živahno udejstvovala. Med drugimi je bil navzoč tudi zastopnik tajništva SLS v Mariboru, oblastni poslanec g. Ovčar. Novemu odboru in organizaciji sploh kličemo: Na delo! in Bog živi!
Okrajni zbori delegatov SLS, ki so se vršili dne 23. januarja v Brežicah, dne 24. v Rajhenburgu in dne 25. v Laškem, so uspeli v splošno zadovoljsvo. Poročali so gg. oblastni poslanci in sicer v Breči-cah gg. Podvinski, Tratnik in Jarc, v Raj henburgu g. Tratnik, v Laškem pa g. Križnik. Za okrajni zastop je poročal v Rajhenburgu g. dr. Jesenko, v Laškem pa g. dr. Godnič. Na vseh treh zborih je predaval odposlanec tajništva SLS v Mariboru, oblastni poslanec g. Ovčar o naši politični organizaciji. Povsod so v obilnem številu navzoči delegati odobravali delo naših poslancev in jim izrekli soglasno zaupanje.
Občni zbor krajevne organizacije SLS v št. Janžu na Vinski gori. Dne 22. jan. se je vršil v prostorih g. Žagarja dobro obiskan občni zbor krajevne organizacije SLS, na katerem sta poročala oblastna po slanca gg. dr. Ogrizeg iz Celja in Blatnik iz Starevasi pri Velenju o plodonosnem delovanju mariborske oblastne skupščine za dobrobit ljudstva in o velikem pomenu ter potrebi krajevnih organizacij. Za načelnika je bil izvoljen mlad gospodar K. Gradišnik iz črnovc, dolgoletni, delavni član in odbornik našega prosv. društva.
rMk PRUSTm
Stolna Marijina družba v Mariboru uprizori na Svečnico, 2. februarja, ob 17. uri lepo igro »Devica Orleanska« v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ker je igra zgodovinska in vzgojna, pričakujemo obilen obisk.
V St. Ilju v Slov. goricah vprizorijo v nedeljo dne 5. februarja ljudsko igro »Domen«. Prijatelji katoliških prosvetnih društev pri-
dite na razvedrilo, ki bo lepo in najbolj poceni. Na veselo svidenje!
Hajdina. V nedeljo dne 5. februarja ima po rani sv. maši v društvenem domu svoj redni občni zbor Krajevna organizacija SLS in Kmečko bralno društvo. Somišljeniki in prijatelji mladine, zlasti pa mladina ste iskreno vabljeni od obeh odborov.
Središče. Tukajšnji Ljudski oder uprizori v nedeljo dne 5. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer v Društvenem domu v Središču izvirno, nad vse komično veseloigro v treh dejanjih: »Pit grem«. — K tej zabavni igri, ki je polna zdravega humorja od prvega do zadnjega prizora vljudno vabi vse prijatelje smeha in poštene zabave — odbor.
Slatina Radenci. Tukajšnje Dramatično društvo« priredi v nedeljo dne 12. februarja 1928 v prostorih g. I. Maršik — zdraviliška restavracija — igro »Navaden človek«, šala v treh dejanjih in »Učitelj solopetja«, šaljivi prizor. Med odmori in po igri godba naših priljubljenih radenskih muzikaintov. Začetek ob 17. uri (5 pop.)-i Sv. Križ pri Ljutomeru. Kdo izmed nas se i ne spominja nazaj v lansko leto na nad vse veličastno uspelo zgodovinsko dramo »Quo vadiš?«. Saj je takrat Bralno društvo doseglo nad vsemi prejšnjimi predstavami rekord. In letos zopet pripravljajo vrli igralci imenovanega drušva igro, ki obeta biti še mnogo veličastnejiša kot lanski Quo vadiš? Tja v mogočni Triglav nas bo peljala romantična igra »Zlatorog«; saj nastopa v njej okoli 50 oseb v prekrasnih narodnih nošah, mogočni planinski pevci in mikajoči godci. Dejanje se bo vršilo pri s popoln j eni sceneriji, zato pridno posegajte po vstopnicah, ki bodo gotovo v predprodaji. Začetek takoj po večer-nieah. Igra se vrši nepreklicno v nedeljo dne 12. februarja 1928. Mlado in staro na veselo svidenje!
Prihova. Konečno je vendar tudi v našem zaspanem kraju začelo svitati. Gospod kaplan, ki smo ga lansko leto dobili, bo menda le zdramil zaspance. V kratkem se priredi pod njegovim vodstvom tombola v svrho povečanja knjižnice. Gotovo bo sčasom izginila tudi dosedanja nesloga glede društvenega doma, ki smo ga v današnjih časih in razmerah tako potrebni in pridemo konečno tudi do tega. — Le s korajžo tako naprej! Mnogi bodo pomagali.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Volitev obratnih (delavskih) zaupnikov. V smislu zakona o zaščiti delavcev ima delavstvo pravico, si v vseh podjetjih izvoliti svoje zakonite zastopnike-za-upnike. To se pa v večini podjetij še ni zgodilo, ker ni bilo pravilnika o volitvah teh zaupnikov, ki ga zakon predvideva. Sedaj je minister za socijalno politiko g. dr. Gosar izdal pravilnik o volitvah in pravilnik o poslovanju delavskih zaupnikov, tako da se bodo vsako leto meseca januarja vršile po obratih volitve delavskih zaupnikov. Letos se bodo te volitve izjemoma v smislu naredbe ministra za socijalno politiko vršile do konca marca. »Inšpekcija dela«, »Delavska zbornica« in strokovne organizacije so k tem volitvam že pristopile. Organizacije JSZ so že prejele brošuro s pravilniki in prva navodila; prihodnje dni pa prejmejo še natančna navodila, kako volitve izvesti, in vzorce raznih vlog in objav, ki so s tem v zvezi. Vse organizacije naj se po tem ravnajo. Je pa še mnogo obratov, kjer je zaposleno naše delavstvo, ki pa ni organizirano in si mora izvoliti svoje zaupnike. ne pa dovoliti, da pridejo na tako
važna mesta naši nasprotniki. Pozivamo le delavce, da se takoj obinejo z dopisom na JSZ v Ljubljani, Stari trg 2-1, za navodila. Delokrog zakonitih zaupnikov je silno važen in jih kot takih podjetja ne smejo preganjati in odpuščati. Zato na delo za naše zaupnike!
Za brezposelne. V smislu uredbe, ki jo je izdal minister za socijalno politiko g. dr. Gosar, imajo brezposelni, ki so bili v enem letu štiri mesece, ali v dveh letih osem mesecev zaposleni, pravico za dobo šestih tednov do brezposelne podpore pri j »Borzi dela«. Borze dela so prakticirale > tako, da so dajale podporo za šest dni v tednu. Ker je bilo tako tolmačenje uredbe nepravilno, je na posredovanje JSZ ■ dal minister dr. Gosar »Borzam dela« na-| vodilo, da se naj izplačuje podpora za 7 dni v tednu, to je za 42 dni v enem koledarskem letu in ne samo za 36 dni. Da se izognejo brezposelni nepotrebnim nepri-likam, naj se prijavljajo JSZ.
„Naš dom".
Tretja izdaja januarske številke. Že v
tretjič smo morali natisniti januarsko šte vilko »Našega doma«, toliko novih naročnikov se je letos že javilo. To je pač najboljše priporočilo za list. Če ga hočete tudi Vi, si ga takoj naročite!
Lepo je sicer, če se javi toliko novih naročnikov za »Naš dom«, toda nič lepo ni, če ga ne plačajo. Naročnina je tako majhna, da jo pač vsak lahko hitro poravna. »Naš dom« ima tudi plačila in mora v tiskarni sproti plačevati. Kako naj to napravi, če mu naročniki ne pošljejo denarja? Lepo Vas prosimo, ne čakajte na terjatve!
Nered pri pošiljanju. Mnogi se jezijo, da ne dobijo lista v redu, da jih po krivici terjamo itd. Res je včasih pomota pri upravi. Lahko pa je pomota tudi na pošti. Še večkrat pa je pomota pri naročniku samem. Zato Vam naročamo: če si list naročite, napišite natančen naslov; saj so celo taki, ki se pozabijo podpisati in zdaj se jezijo, ker lista ne dobijo. Če pošljete denar, napišite tisti naslov, na katerega naj prihaja list. Če pa za koga drugega pošiljate, pa napišite, za koga!
če nimate položnice, da bi plačali »Naš dom«, idite na pošto, kupite si jo tam za 25 par, toda kupite si položnico, ne pa nakaznico! Na položnico napišite svoto, svoj naslov in številko poštno-čekovnega računa za »Naš dom« v Mariboru: številka 13.577. Na drugo stran napišite naslov »Našega dom«. Če boste denar tako pošiljali, vas poštnina ne bo nič veljala in ne bo treba pisati v Maribor po položnico. Prihranite si denar!
Februarska številka je že izšla in ¡sicer na 32 straneh. Kar to ševilko posebno odlikuje, so mnoge slike, ki krasijo zanimivo povest »Roparski poglavar«. Posebno pohvalno je tudi novo poglavje, ki ga je »Naš dom« začel: poglavje o lepem vedenju.
šola za šivilje! Z marcem bo začela izhajati v »Našem domu« zabavna povest, ki pa ne bo le za kratek čas, temveč bode naučila dekleta šivati. Slike bodo pojasnjevale to velezanimivo in poučno povest.
Novi naši dobrotniki. Temeljni kamen za »Naš dom« sta plačala gg. Klobasa &
Smolčnik v Slovenjgradcu (25 Din). Bog
povrni in daj mnogo posnemovalcev! »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova 6.
DOECSt
Rešitev ugank: Oče bodeč, mati gladka, deca sladka — je pravi kostanj.--Čudoviti lovci so bili: stari oče, oče in sin.
--Les na les, platno vmes, 4 duše, 5
teles — so 4 nosači, ki mrliča nesejo.
Nove uganke: Kateri mesec je najkrajši v letu? — Kaj je preje, mož ali brada? — Kje sneg najdalje obleži?
Vremensko prerokovanje za februar! Če na Svečnico deži, skoro se pomlad glasi. — Rajši vidim na polju volka, kot tam kaj hoditi v srajci moža.
Čarovnik. Ni mogoče prižgati luči. Dva naj poklekneta, toliko narazen, da se še dotikata s stegnjenimi prsti. Nato naj si vzameta v desnico svečo, eden gorečo, drugi ugasnjeno. Osebi klečita na eni nogi, drugo pa si morata z levico držati od tal. Oba se bosta preje prevrnila, kot pa svečo prižgala.
Pri advokatu. Kmet je stopil k advokatu, imel je težko zadevo, denarja pa nič. Zato je najprej vprašal: »Gospod doktor, eno vprašanje imam, ali pa bo to kaj stalo?« — Advokat: »Vprašanje nič, pač pa odgovor!«
Misli so svobodne. Kmet je došel k advokatu, ki ga je precej trdo odri in mu je rekel: »Kaj bi vi, gospod advokat, storili, če bi vam jaz sedaj rekel, da ste lopov?« — Odvetnik: »Tožil bi vas!« — Kmet: »Pa če bi si jaz to samo mislil?« — Odvetnik: »Potem vam ne morem prav ničesar.« — Kmet: »Dobro! Torej vedite, jaz si to mislim!« In je odšel hitro skozi vrata.
Franček-pjaneek v gneči. Veliko ljudi je bilo na cesti. In Franček-pijanček se je zaletaval v enega in drugega. Stopil je končno s poti in zašel v gozd. Tu je butal od drevesa do drevesa. To ga je razjezilo, da je sedel na tla in rekel: Zdaj pa bom malo počakal, da se ta gneča razide!
Dober računar. Učitelj v šoli: »Pazite, otroci! Nekdo je kupil blaga za 1000 Din in plačal takoj polovico. Koliko je še pa ostal dolžen?« — Jiirek-Cmurek naglo vstane in pove: »Drugo polovico!«
Jiirek-Cmurek in njegov oče. Jiirek je bil večkrat tepen, ker je očetu napravil razne neprijetnosti. Zgodila pa se mu je nesreča, da je pogoltnil naboj od očetovega samokresa. Bal se je, kaj bo sedaj in je očetu povedal. Oče pa mu je rekel: »Ti paglavec! Misliš, da se bom sedaj bal te kaznovati, ker preti nevarnost, da — eksplodiraš?«
Listnica uredništva.
Sv. Barbara v Slov. gor. O smrti Tomaža Kokol prejeli obvestilo že poprej in je moralo eno izostati. — Sv. Lenart v Slov. gor Naznanilo o prireditvi došlo prepozno. — Gornja Sv. Kungota. Poročilo o občnem zboru došlo od drugod. Obeh poročil ni mogoče priobčiti. — Ruperčki. Vaš spis smo odstopili »Našemu domu«. Radi Svečnice je izšel »Gospodar« že v sredo. Vsa poročila in dopisi, ki so došli v sredo zjutraj na uredništvo, so se morali odložiti za prihodnjo številko.
Pobrežje pri Mariboru. Pobreško gasilno društvo je imelo 2. januarja svoj redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni ti le člani: Načelnik Klemenčič Jožef; poveljnik Divjak Franc; namestnik poveljnika Fucks Franc; tajnik Pšeničnik Anton; Ivančič Franc, Ra-kuš Jožef, Stamic Rudolf.
Sv. Križ nad Mariborom. Zadnja nedelja 22. jan. je bila za našo gorsko župnijo dan veselja in radosti. Naš dosedanji provizor gospod Alojz Leben nas je namreč pozdra-. vil kot novoimenovani župnik naše fare. 2e v soboto zvečer je naznanjalo pritrkavanje zvonov in pokanje možnarjev to za nas nad vse veselo novico. Pevsiki zbor mu je zapel ob bajni razsvetljavi prelepo podoknico. V nedeljo pred sv. mašo se je zbrala skoraj vsa župnija pred župniščem, da pozdravi svojega pastirja. Prekrasna deklamacija naše male Stanke, pozdravni govor članice Marijine družbe in solze veselja v očeh ljudstva je najboljši dokaz, kako so farani vzljubili svojega dušnega pastirja. Po prelepih zahvalnih besedah za izkazano čast se je pomikala dolga procesija v cerkev k slovesni službi božji. Svojemu nadvse dobremu dušnemu pastirju želimo ob tej priliki, da nam ga Vsemogočni ohrani mnogo let v naši sredini ter mu podeli potrebnega in ljubega zdravja za izvrševanje svoje službe. — Kdor želi mnogo smeha in zabave naj si na Svečnico ogleda burko »Zanikarna trojica ali Lumpacij vagabund«, ki jo priredi Kmečko bralno društvo pri Sv Križu. Šivanka, Lim in Kneftra bodo že skrbeli za nepretrgan smeh* in halo. Pridite v obilnem številu!
Sv. Ožbalt ob Dravi. V Lurd poromat ne moremo. Pač pa se bomo zato doma s tem večjo vnemo navduševali za prelepo vzvišeno češčenje naše ljube Lurške Gospe v nedeljo, dne 12. svečana 1928, ko bomo imele za 70 letni veseli spomin na ljubka Lurška Marijina prikazovanja presrečni nedolžni blaženi Bernardiki, me mladenke in dekleta svoj stanovski shod — več sv. maš — v domači romarski cerkvi z misijonsko pridigo in stanovskim naukom ob 10. uri, h kateremu prav prijazno in prisrčno vabimo tudi svoje mile stanovske tovarišice iz sosednih župnij, da se lepo skupaj duhovno razvedrimo, poživimo in prenovimo v prečistem Srcu Brezmadežne pred Lurškim altarjem.
Vurberg. Proti našim občinskim volitvam je bil vložen priziv, kateri pa je od velikega županstva bil zavrnjen. Dne 27. januarja se je vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen naš vrli somišljenik g. Franc Zelenik, svetovalcem pa gg. Domi-ter Franc, Kegl Viktor, Lorenčič Franc in Felicijan Jakob, vsi zavedni pristaši SLS. Od novega župana, svetovalev in odbornikov pričakujemo, da bodo delali res v korist občine, posebno pa nas malih posestnikov in vmičarjev.
Črošnjevee. Dne 23. tega meseca je nenadoma umrl Blaž Stajnbaher, kmet v Leskovcu, Crešnjevske župnije. Bil je šele 54 let star. Zdrav je vstal, se pripravil na koline, toda ko je stopil v hlev — je Blaž vpričo svoje žene od kapi zadet padel mrtev na tla. V sredo so ga ob veliki udeležbi 'pokopali na pokopališču v Črešnjevcu.
Sv. Barbara v Slov. gor. Milo so zadoneli zvonovi ter oznanjali po lepih naših gričih in dolinah tužno vest, da je zaspal v Gospodu dne 21. januarja t. 1. v Zikarcih Tomaž Kokol, dolgoletni župan in občinski odbornik. Bil je v najlepši moški dobi, star še komaj 48 let. Rajni je bil steber naše stranke v tej občini, trden kot skala je šel pri vseh volitvah v boj za pošteno našo stvar. Dragi Tomaž, bridko te bomo pogrešali in priznati ti moramo, da si veliko storil, da naš kraj
ni več v rokah protiverskih strank. Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
Sv. Anton v Slov. gor. V noči od 20. do 21. jan. se je tukaj smrtno ponesrečil Jakob Hloc v C a goni. Padel je na ledu in si prebü lobanjo.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Slovenski Gospodar si je pridobil pri nas veliko novih prijateljev. Statistika izkazuje 102 naročnika. Za našo faro, ki šteje nekaj čez 900 duš, prav razveseljivo število. Razen tega pa še prihaja k nam 8 Slovencev, 4 Domoljubi, 30 Bogoljubov, 26 Glasnikov, 8 Naših Domov, 10 Kat. misijonov, 6 Odmevov, 4 Zamorčke, 4 Kraljestvo božje, 6 Salez. vestnikov, ena Mladika, en Vigred in en Ženski svet. Izmed gospodarskih listov pa 20 Kmetovalcev, 4 Sadjarji in dvojine Naše gorice. Skupaj prihaja k nam 237 dobrih listov. Približno na vsako 4 osebo pride en dober časopis. Popolno veselje nam greni samo 5 Domovin, eno Jutro, en Večernik in en Kmetski list Med čistim zrnjem se pač povsod najde plev. O Mohorjevi družbi še ni podatkov. Priporočljivo bi bilo, da bi enako Statistiko čez celokupno časopisje v fari napravile tudii druge župnije. — Preteklo nedeljo, dne 22. t. m., se je vršil občni zbor krajevne organizacije SLS za vso faro. Dokaz, da je organizacija dobro poslovala, so izidi volitev na naših voliščih v preteklm letu. Pri vseh volitvah smo se prav dobro odrezali. Z združenimi močmi se pač mnogo doseže. — Dne 14. januarja je bil pokopan Franc Herman, prekupčevalec s perutnino iiz Trnovske vasi. Nekaj tednov pred smrtjo je namreč neki večer zadremal pri zakurjeni pečki. Bil je sam v sobi. Naenkrat se mu je vnela obleka in siromak se je pri tem tako silno obžgal, da je čez nekaj tednov strašnega trpljenja izdihnil svojo dušo. Naj v miru počiva! — Kako veselje je v zakonskemu jarmu, bosta letošnji pust začela okušati samo dva para; vsaj tako se sliši. V Bišu bodo pa najbrž »ploh« vlekli in vlekle! Vse naenkrat pač ne gre!
Mala Nedelja. Nekdo iz Precetinec, s podpisom »mlad demokrat«, ki bi pa prišel v zadrego, če bi moral hitro povedati, kaj je demokrat, se v »Domovini« v enem samem dopisu sedemkrat zaganja v našega g. župnika zaradi župnijskih popravil, nove cerkve, društev, zbirce itd. Ima taka dolga ušesa, da je že 8. decembra slišal s prižnice tisto, kar drugi 11. decembra. Napada tudi »župane drugih občin«, od katerih je samo eden v cerkveno-konkurenčnem odboru, zagovarja pa samo svojega Spindlerja, češ da je samo on bil proti popravilom. Kaj bo proti, ko je pa največkrat manjkal? In če bi bil tudi tako proti, da bi živi hrast postavil, bi nič ne pomagalo, ker odločati, kaj se mora pri župni-šču popraviti, nima ne župnik, ne Spindler, ne ves konkurenčni odbor, ampak glavarstvo. In to je odločilo, tako da je zdaj za pametnega človeka konec besed. Če pa komu po Precetincih in Radoslavcih ni povolji, da mora zdaj plačevati, naj prime svojega dolgoletnega župana za ušesa, zakaj ni bil tako pameten, kakor občinski odbor v Moravcih, ki je na predlog vrlega pristaša SLS že prejšnja leta pri občinskem proračunu dajal na stran gotove vsote za šolska, cerkvena in župnijska poporavila, tako da tam ni treba zdaj ljudem nobenih lističev, nobenih plačil, nobene jeze. Tako se modro gospodari v občini, dragi Franci, ki te tvoja »Domovina« tako hvali. — Da je dopisniku naša cerkev zadosti velika, da hvaíi narodno kulturno društvo, graja pa druge organzacije, se samo po sebi razume, ker je demokratar. Eno resnico pa je pogodil, namreč: godbeno društvo se ne more prav razviti. Vprašamo, kako to, ko pa imajo zdaj nove instrumente? Ali so morda ušesa ostala stara? Veliko nadutost kaže dopisnik tudi s tem, da zahteva od poslancev SLS v oblastni skupščini, naj Rado-slavčanom zato, ker jih niso volili, popravijo njihovo občinsko cesto po Kuršencih. Ta bi bila lepa' Naši poslanci naj pomagajo tam,
kjer so jih volili, ne pa volilcem v zapečku obsedelega Roškarja in Spinglerja!
Volilec SLS.
Mala Nedelja. Ni treba letos pri nas birme, ker sta nas v nedeljo 15. t. m. že obiskala generala SKS in SDS, da potrdita svoje vernike. Gosp. Puceljna so njegovi pristaši sprejeli kakor škofa — z godbo. Možakar je sam trdil, da se mu kaj takega še ni pripetilo. Mala nedelja je pač napredna in najbolj pametna, ker se lovi za tisti dve strančici, katere štiri petine slovenskega naroda zame-tujejo. In zakaj so bili poklicani g. Pucelj? Da bi svojim vernikom povedali, ali res morajo plačati popravla na župnišču, cerkvi in mežnariji. Župniku, konkurenčnemu odboru, ljutomerskemu glavarsvu naši »kmetijci in pflrgarji< ne verjamejo, to so sami lažniki, ampak kar gosipod Pucelj rečejo in Spind-lerjev Lojz iz Maribora, to drži. Tudi neki Stoki a s iz Haloz, ki je prišel s Puceljnom, je seme in modrost. V svojo resolucijo so najnaprednejši Radoslavča.ni načvrčkali same zastarele reči, ki se deloma že itak obravnavajo v narodni skupščini. Ko še je hotelir primerno pogostil tako visoke gospode, je godba med pozno službo božjo zabučala popotnico, in druge nesreče ni bilo, kakor da so staremu Grahovcu začele teči mile solze po licu. Kje so neki ti gospodje, ki vero tako visoko cenijo, bili pri sv. maši?
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj v Savcih je dne 22. januarja umrl nagle smrti Anton Goričan, posestnik in mlinar v starosti 80 let. Mož je bil majhne postave, a izredno trdnega zdravja, saj ni bil nikdar bolan. Povsod poznan, šaljivega in veselega značaja, zelo dobrega in usmiljenega srca, je r- d pomagal revežem, kateri ga bodo zelo ) grešali. S svojim sinom in sinaho je živel v miru in najlpši slogi, posebno pa je ljubil svoje tri male vnuke, kratko rečeno bil je blaga duša! Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V pondeljek dne 23. januarja 1. 1. sta bila poročena vzgledna vrla zaročenca Pintarič Frančiška in Prelog Mihael. Nevesta je bila vneta članica Marijine družbe in je sestra nešega odličnega somišljenika Antona Pintariča iz Žihlave, ki je bil že drugokrat izvoljen za župana občine Slaptinci. Ženin je iz vrle ugledne Pre-logove hiše v Slaptincih. Bilo srečno! Ko so svatje ¡prihajali po poroki iz cerkve, se naenkrat zasliši na trgu pretresljiv glas roga gori — gori. Začel je biti plat zvona, svatov in drugih ljudi se je polastil silen strah. Mnogo sto ljudi broječa množica je v silnem begu drvela proti Blagušu, kjer je bila Ko-renova hiša vsa v plamenu. Prispeli sta tudi <ive brizgata!. Po več urnem naipornem delu se je posrečilo požar omejiti in tako ohraniti vsaj del gospodarskega poslopja. Rešilo se je tudi pohištvo in živina. Pri reševanju je požrtvovalno delalo posebno učiteljstvo z obeh šol. Škoda je vseeno velika, ker je zgorela slama in krma. Na podstrešju je visel špeh in meso, ki je tudi vse zgorelo. Vzrok ognja še ni znan. Zavarovalnina je malenkostna. Dobri ljudje pomagajte! — V minulem tednu se je smrtno ponesrečila neka ženska iz Slanetinc. Padla je z ledene brvi v potok, ki teče proti Biserjanam. Tam so jo našli mrtvo otroci, ki so šli iz šole. Pokoj njeni duši! — V Slaptincih pri Šutekovih so tatovi v soboto zvečer iztrgali okno v zadnji hiši ter med drugim odnesli gospodarju vso olbleVo. Škode ima za več tisoč Din. Tatovom je bilo dobro znano, da je gospodar težko bolan, po dolgem času tisto noč zaspal. Rav-notako ostali domači. Tatov še nimajo.
Kapela pri Radencih. Dne 19. t. m. smo položili materi zemlji v grob dobrega moža, starosto naše župnije, ki je dosegel štiri mesece manj ko 94 let — Antona Nedoga. Bil je blag mož in dober naš pristaš. Naj mu bo žemljica lahka. — Najstarejši naš farman pa je sedaj Jakob Korošec, kW>o v kratkem obhajal 93 letnico svojega rojstvo. Želimo
mu, da še ga ljubi Bog ohrani predvsem, da bo obhajal 100 letnico, potem pa še dalje.
Leskovec. Radičev »Kmetski list« treba vedno narobe razumeti. 1. če graja in psuje duhovnike in misijonarje, je narobe res. Duhovniki delajo za ljudstvo, postavljajo za ljudstvo v nevarnost tudi svoje življenje. Jasno, da imajo tudi pravice. Pravice do živeža, do obleke. Tudi državljanske pravice ob raznih volitvah. Radi tega Kmet. list ne graja Slov. ljudsko stranko in piše, da je priznava, ker duhovnike sovraži. — 2. Ce kriva velikih davkov, je narobe res. Radičev-ci in Zerjavovci so glasovali za davke, kakor jih sedaj imamo. SLS pa se z vsemi močmi trudi, naj se davki izenačijo in pravično razdelijo. — 3. če se dopisnik podpisuje Nežo Lah je narobe res!? Haložan! Pa še to ni docela res! Rojen je sicer v Halozah, po starših je pa -tujec. Čudno! Tujec ob volitvah tujcu tujca očita! — 4. Če se končno ta list imenuje »Kmetski list« je samo narobe res = Nekmetski list! Kmetski list je Slovenski Gospodar, ki že 62 leto uči in vodi krščansko ljudstvo! Zato v vsako hišo z njim! — Kmetski list pa v peč!
Št. IIj pri Velenju. Po kratki, težki bolezni je umrla dne 18. januarja tukajšnja trgovka in gostilničarka gospa Marija Tajnšek. Rajna je bila daleč na okoli znana kot velika dobrotnica ubogih ter kot vzorna krščanska gospodinja. Doma je bila iz Vrhnike, iz znane rodbine Ogrinove. Eden njenih bratov je bil pred leti kupil tukajšnje veleposestvo na Koroščevem, nekaj razprodal, gostilno, trgovino in nekaj posestva je pa prevzela rajna gospa in njen mož Ivan Tajnšek. Žalost za rajno je splošna. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudstva od blizu in od daleč in ko je domači g. župnik v poslovilnih besedah o>b sklepu navajal besede Gregorčičeve: Sedaj končana pot je moja . . . , katere mu je dušila lastna ganjenost, ni bilo suho nobeno oko na pokopališču. Pevci iz Št. Andraža in domači so zapeli žalostinke na domu in na pokopališču. Blaga gospa naj počiva v miru!
Zabukovca — Griže. Poročil se je dne 23. januarja g. Franc Dolinar z gdč. Marijo Pinter, oba iz uglednih hiš. Pri veseli svatbi se je nabralo 140 Din za krajevni volilni sklad občine Griže. Novoporočencema želimo obilno sreče in blagoslova.
Šmarje pri Jelšah. Poročil se je Franc Lorger, po •domače Senovitški, ki je bil vedno prijatelj naših organizacij, z Marijo Frišek roj. Dečman, po s. v Št. Vidu pri Grobelnem Na svatbi se je nabralo za šmarski orlovski odsek 170 Din, za kar se blagajnik iskreno zahvaljuje in kliče: Bog živi poročenca in njihove svate!
Žnsem. Dne 23. fbruarja t. 1. je bil poročen Franc Agrež z Pavlino Drobne. Ta dan je bil poročen Mihael Hrovatič z Amalijo Jurjec; želimo veliko sreče v novem življenju. — Dne 27. januarja smo pokopali Marjeto Verhovšek; rajna zapušča moža in 8 nepreskrbljenih otrok. Svetila ji večna luč. Bila je jako priljubljena mati in soseda.
Št. Vid pri Planini. Tukaj se je poročil dne 23. januarja g. Anton Span, sin veleposestnika v Doropolju z vrlo mladenko gdč. Ne-žiiko Luskar-jevo. Na njuni gostiji so veseli svatje zbrali za šentvidski orlovski odsek 333 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala, predvsem pa g. Heleni Zveglič-evi, ki je k tej svoti veliko pripomogla. Mladima po-ročencema pa kličemo na mnoga leta! Bog živi!
gaiBiiaaiiiRiaiiiiiiaai
Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, slaba prebava, glavobol, obložen jezik, bledoča se odpravi z uporabo Franc Jožefove gorke vode. Vzeti je čašo vode nekaj pred odhodom k počitku. Specijalisti za prebavila izjavljajo, da je treba Franc Jožefovo vodo kot domače zdravilo toplo priporočati. — Dobi se pa povsod v vseh lekarnah in drogerijah.
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah ameriški dolar za 56.40 do 56.50.
Dne 31. januarja pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800.10 do 803.10. 100 nemških mark za 1354.75 do 1357.75. 100 madžarskih pengov za 994.50. 100 italijanskih lir za 300.20.
1 ameriški dolar za 56.71 do 56.91. 100 francoskih frankov za 222.52 do 224.52. 100 čehoslovaških kron za 168.11 do 168.91.
SEJMI.
5.	februarja: Sv. Peter pod Sv. gorami.
6.	februarja: Gornjigrad.
9. februarja: Pilštanj in Konjice. 10. februarja: Sv. Jurij ob južni žel.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. januarja 1928 je bilo pripeljanih 66 svinj in ena koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad Din 200 — 300; 3—4 mesece stari Din 350 — 450; 7—5 Din 480 — 500; 8—10 Din 550 — 650; 1 leto Din 1000 — 1200; 1 kg žive teže Din 10 —12.50; 1 kg mrtve teže Din 16 —18. Prodalo se je 52 komadov.
Mariborski trg dne 28. januarja 1928. — Na trgu je bilo 92 slaninarjev, ki so prodajali meso in slanino že zjutraj po 25 do 27 Din 1 kg, med tem ko je bila pretečeni teden cena 17 do 18 Din, čeravno je bilo takrat samo 87 slaninarjev na trgu. V sled nizkih cen v pre-tečenem tednu je topot prišlo več kupcev iz inozemstva, toda so naleteli na visoke cene. Neki trgovec iz Gratveina pri Grazu je celo prinesel seboj okoli 60.000 Din in je vkljub visokim cenam nakupil mesa in slanine za ves denar. Pri domačih mesarjih so bile pa cene nizke, več mesarjev je prodajalo govedino po 10 Din kg. — Perutnine in domačih zajcev je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile, kakor pretekli teden, piščancem 20 do 35 Din, kokošem 40 do 50 Din, racam im gosem 40 do 80 Din, puranom pa 60 do 100 Din komad, domačim zajcem pa je bila cena 10 do 35 Din za komad. — S krompirjem naloženega voza sicer ni bilo videti, toda kmetice so ga prinesle v manjih količinah in so ga prodajale po 1.50 do 2 Din 1 kg. Zelenjavi in sadju so bile cene nespremenjene. — Lesena in lončena roba se je prodajala po stari navadi po 1 do 80 Din komad, brezove metle po 2.25 do 6 Din, koruzna slama po 25 do 30 Din za vrečo. V sredo je bilo 15 vozov sena in 8 vozov slame, v soboto pa 14 vozov sena in 3 vozove slame na trgu. Cene so bile senu 65 do 92.50 Din, slami pa 37.50 do 50 Din za 100 kg.
Žito. Pri nas se cene žita skoraj dnevno dvigajo. Prejšnji teden je stala laška pšenica 317.50 Din, danes že stane 325—327.50 Din. Koruza nova času primerna 235 Din, stara za 10 Din dražja. — Cene krompirju pa ostanejo, ker se tega prav malo izvaža. Tako je skoraj vsemu krompirju 100 Din za 100 kg.
Porjavenje vina.
Večkrat se slišijo pritožbe, da lanska vina kaj rada nagibajo k porjavenju. To se lahko spozna, če se pusti vino v odprti čaši, da vpliva nanj zrak. Pri belih vinih se spremeni od površine vina zelenorume na barva na rjavo in temnorjavo barvo. Pri rudečih vinih se pojavi v temnordeči barvi še temnorjava. Včasih nastopi porjavenje tako močno, da postane vino motno in neprijetnega, zagatnega okusa.
Ako se prepreči dostop zraka, se barva ne spremeni; iz tega sledi, da povzroča to porjavenje vina zrak in sicer s svojo važno sestavino, s kisikom. V moštu, oziroma v vinu so snovi, ki morejo prenesti kisik zraka na v vinu se nahajajoče druge snovi, ki so kemično slične barvilu rdečih vin in pa čreslovini. S tem, da se prenese kisik zraka na te snovi, ki so v vinu v raztopljeni obliki, nastane ta neprijetna barva.
Izkušnje so pokazale, da mošti iz zdravega grozdja mnogo manj nagibajo k po-rjavenju, kakor mošti iz gnilega in ples-nivega grozdja. To pa zaradi tega, ker tvorijo glivice plesni iz gnilega in plesni-vega grozdja neki encim (to je snov, ki povzroči in pospešuje izvestne kemične spremembe, ne da bi se pri tem sama iz-premenila, ali po svoji množini zmanjšala), ki se imenuje oksidaza, t. j. ona snov ki prenaša kisik in napravi vina rjava.
Iz navedenih vzrokov porjavenja sledijo načela, na podlagi katerih se pri novem vinu porjavenje prepreči.
Pri trgatvi se naj grozdje točno sortira, gnilo se naj loči od zdravega; nevarnost porjavenja se s tem sicer popolnoma ne odstrani, vendar pa smemo pričakovati z večjo sigurnostjo, da ostane vino brezhibno.
Ko mošt vre, je težko spoznati, da-li nagiba k porjavenju ali ne, kajti ogljikov dvokis, plin, ki nastane pri vrenju, prepreči, da kisik zraka ne more do mošta. Na njegovi površini leži namreč ogljikov dvokis, ki je težji nego zrak, kot nekaka izolacijska plast. Kakor hitro ta izolacijska plast izgine, t. j., ko je glavno ali bur no vrenje končano, in ko uhaja ogljikov dvokis le polagoma in ko začne prodirati zrak v prostor nad mladim vinom skozi majhne luknjice dog, lahko začne vino od površine rjaveti, ako vino k temu nagiba. Temu pa se izognemo na najenostavnejši način tako, da sod kmalu po glavnem vrenju zapolnimo, da v njem ni več prostora za zrak. Sicer še zrak vedno pride skozi lukn jičaste doge do vina, vendar pa v tako mali množini, da ta ne more povzročiti porjavenja.
Porjavenje, ki ga v sodu s pravočasnim zapolnjevanjem lahko preprečimo, lahko nastopi pri običajnem pretakanju vina s škafi. Zaradi tega je potrebno, da vino pred pretakanjem preskusimo, da-li nagiba k porjavenju ali ne, in potem pri pretakanju temu primerno postopamo. V ta namen se napolni vino v čašo ter se pusti na zraku, da vpliva nanj kisik zraka ter se opazuje, da-li se barva spremeni in koliko.
Kot sredstvo, ki ta neugoden vpliv kisika prepreči, je žveplenasti kislina, ki nastane, ako zažgemo žveplo na azbesto-vih trakih, ali pa ga dodamo vinu v obliki soli. Žveplenasta kislina deluje rano-gostransko, bodisi, da sama sprejme zračni kisik, ki bi se spojil sicer z izvestni-mi snovmi vina, bodisi, da prenašalca kisika, oksidazo, v njeni učinkovitosti zmanjša, oziroma jo uniči. Lahko pa se spoji tudi s snovmi vina v brezbarvne spojine, bodisi da že izločene rjave spojine uniči ali jih spremeni. Žveplenasta kis lina je torej y stanu porjavenje preprečiti, oziroma odstraniti.
Najbolj priročna oblika je sol žveple-naste kislne, natrijev bisulfit, ki ga pri nas veljavni vinski zakon edino dovolju-
je. Po jakosti porjavenja v poskusu je dovoljeno dodati največ 5 g te soli na 1 hI vina. Najbolje je, ako se doda vinu, dokler je še na drožju, torej pred prvim pretakanjem. To ima to veliko prednost, da postanejo vina po sebi svetlejša, pred vsem pa, da se pri pretakanju ni treba bati zraka, ker žveplenasta kislina varuje vino pred njegovim neugodnim vplivom.
Ako pa vino, ki nagiba k porjavenju, ni žveplano, ne sme priti z zrakom v do-tiko, t. j. pretočiti ga je treba s pomočjo vinske sesalke in vinskih cevi. Vino se pa pretoči v sod, ki smo ga srednje močno zažvepljali.
Tudi s črninami, ki nagibajo k porjavenju, postopamo enako. Pri tem se ni bati, da se barva zgubi ali da postane presvetla; četudi barva začetkoma nekoliko pobledi, se prvotna barva čez nekaj časa zopet obnovi, kakor je to pokazala izkušnja.
Kje bomo spomladi sadili sadno drevje?
Naši ljudje le preradi mislijo, da je že vsak prazen prostor primeren za nasad sadnega drevja. Le počasi uvidevajo, ko se drevje nikamor ne gane, da prostor še niti od daleč ne odgovarja. Marsikak navdušenec si misli spočetka odpomoči z gnojenjem, misleč, da bo tako drevje pozneje enako uspevalo, kot v mladi dobi, ko mu je tak navdušen sadjar vneto gnojil in ga dobro oskrboval.
Naši povprečni sadjarji pa so še slabši, kot tak navdušenec, in si mislijo, da mora drevo rasti, čim je potaknjeno v zemljo. Treba pa je, da smo si enkrat tudi v tem vprašanju vsaj deloma na čistem, če hočemo, da nam sadno drevo da pravočasno vsaj toliko, kolikor smo izplačali v denarju in izgubili na času. — Sadjarstvo naj postane vendar enkrat pri dobitna panoga kmetijstva, kakor so druge panogel Zato pa je predpogoj, da imamo sklenjene nasade predvsem na že od narave rodovitnih delih posestva in kjer je dana možnost, da gnojenje tudi še pospešujemo. Najboljši svet našega posestva je komaj dovolj primeren zlasti za fi-nejše sadne vrste! Tak svet pa je le oni, ki je dovolj globok (vsaj 1.20 do 1.50 m), dovolj propusten za vlago, ni zamočvirjen in tudi ne presuh. Tudi sadna plemena niso vsa enako občutljiva za te pogoje. Oreh n. pr. uspeva tudi v tleh z manj zemlje, zahteva pa tudi, da ni sloj prezgodaj neprodoren za korenine in zato uspeva celo v tleh, kjer bi vsako drugo sadno drevje že takoj v začetku odpovedalo, kot so gričevnata, gramoznata tla, ki so kot taka prodorna za orehove korenine in si zato morejo iskati hrane celo med skalovjem. Zato bi bilo pač nesmiselno, če bi dajali orehom prednost na boljših tleh, ki jih bolj kaže zasaditi z drugimi sadnimi plemeni, razen v slučaju, če uvidimo, da bi nam oreh dal tudi na najboljših tleh več kot vsaka druga kultura.
Če pa ne nameravamo nasaditi sklenjenih nasadov, ali če nimamo primernih prostorov zanje, tedaj posadimo drevo pač tja, kjer upamo, da bo najlepše uspevalo. Vsakega prostora je škoda, ker bi nam
drevo dalo kmalu stotake, če smo z drevjem pravilno postopali.
Nesmisenlo bi tudi bilo, da sadimo kos-mače v suhe lege, a druge sorte ob vodah in na drugih mokrejših tleh. V to svrho pa je treba prav dobro poznati vse zahteve sadnih plemen in si že naprej napraviti smotren načrt, kam pravzaprav spada posamezno pleme in kam sorta. Najhitreje še spoznamo, če skrbno prebiramo sedaj koncem zime novo, krasno delo, ki je izšlo prav zadnje dni. To je knjiga »Sadni izbor za Slovenijo«, ki jo je izdalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo. V tej dragoceni sadjarski knjigi bodemo kmalu spoznali, kam spada posamezna sorta.
Samo po sebi je sicer razumljivo, da spada najžlahtnejše sadno drevje tudi najbližje doma in na najboljše tlo; isto-tako je zopet razumljivo, da bomo gospodarske sorte sadili v bolj oddaljenih krajih, kajti tako sadje ni tako podvrženo tatvini, kot je najžlahtnejši plod.
Kar se tiče zemljišč pod kulturami, mo remo porabiti prav vse za sadne nasade. Zlasti primerni so zato dobro gnojeni travniki in tudi njive, pri katerih pa moramo paziti, da ni nasad pregost. Kakor vsaka druga kultura, tako je tudi sadno drevo zelo hvaležno za obdelan in odprt svet, kjer nam da največje dobičke in pri primernem nasadu nič ne škoduje kulturi pod drevjem. Privoščimo drevju plug in gnoj, pa bomo videli čudeže.
Sadni izbor za Slovenijo.
Ravnokar se razpošilja zlata knjiga za vsakega našega naprednega posestnika-.
sadjarja.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo je izdalo knjigo »Sadni izbor za Slovenijo« in te dneve ne obžaluje nihče 65 Din, ki jih je že v naprej plačal za to knjigo, ki bi stala v Nemčiji najmanj 150 Din. Že iz tega lahko razvidimo, kako je računalo društvo, da da naročnikom za primeroma malo svoto knjigo, ki bi si jo moral nabaviti vsak sadjar z zlatom, ker mu bo dala ne le užitka, ampak tudi pouka! Saj je knjiga že na zunaj tako lepa, da se je ne bi sramoval prav noben salon, kaj še le za lepo in najboljše, izbrano sadje vneti sadjar. Vsebina ni v sramoto lepi zunanji obliki, saj je pač tudi popisana od naj boljšega, najprimernejšega za naše razmere! Pa ne le opisano, ampak umetniško naslikano! Slike, s katerimi se ponašajo kot najboljšimi tuji narodi, so tukaj zbrane tudi za slovenskega sadjarja. Pa ne le to, tudi domači izdelki, delo Jugoslovanske tiskarne, so za naše tiskarske razmere izredno lep uspeh. Življenje te knjige bo po sadjarjih pokazalo, v koliko bo ta knjiga koristna za gmotni dvig naših sadjarjev in za olepšanje naše sadjarske domovine. Naj bi bilo čim popolnejše! Ne moremo reči drugega, kot izreči Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu iskreno zahvalo za ta dar, Jugoslovanski tiskarni pa priznanje za tako razkošno zunanjo obliko! Naj ga ne bo sadjarja brez te kn jige! Naj bo preostanek te kn jige razprodan še pred spomladjo, da dobimo z novim letom še obširnejše delol Vsebinskim oblikovalcem te zlate knjige, g. M. Huineku, uredniku in g. prof. Prio-lu, popolno priznanje! Da bi nam dala ver takih del!
Prof. inž. Vinko Sadar:
Obvezno signiranje hmelja.
Hmeljarsko društvo v Žalcu novači zadnje dni občinske zastope proti uredbi o obveznem signiranju hmelja. V okrožnici trdi društvo, da bode obvezno signiranje hmeljarjem v neizmerno škodo. Pozivam Hmeljarsko društvo, da takoj natančno obrazloži, zakaj bode to producentom v škodo!
Producentom obvezno signiranje sploh ne more škoditi, pač pa trgovcu-špekulan tu. Hmeljarni v Žalcu bi to pač zamoglo škoditi, kajti neobvezno signiranje bi izvršila hmeljarna, obveznega pa ne bode. Tako hmeljarna od obveznega signiranja ne bo imela dobička.
Zakaj se Hmeljarsko društvo zavzema za interese trgovine s hmeljem? Ona mora čuvati koristi hmeljarjev!
Naravnost zlobna je trditev, da se v Čehoslovaški republiki bridko kesajo, da so upeljali obvezno signiranje. Da to ni res, dokazuje odgovor, ki sem ga prejel na tozadevno vprašanje od Hmeljarskega društva v Žatcu na Češkem, ki se glasi: »Z obveznim signiranjem smo zadovoljni, zakon se je dobro upeljal in se je izkazal koristnega.« G. Maier-Weinerdrii-ne, član načelstva nemške sekcije Hmelj, društva v Žatcu, se je lani ob priliki po-seta naših krajev izrazil skrajno pohvalno o obveznem signiranju na Češkem. Nemci bodo v kratkem upeljali obvezno signiranje po načrtu češkega zakona.
Obvezno signiranje bo zadelo v živo le nesolidne trgovce s hmeljem, producentu pa sploh ne more škoditi. To ve tudi vodstvo Hmeljarskega društva v Žalcu, ki pa kiju btemu pošilja take pretirane okrožnice.
Občinski zastopi ne nasedajte, gospodje državni poslanci naj stvar temeljito proučijo, predno nastopijo proti, zbornica TOZ naj pa ve, da Hmeljarsko društvo s krivimi in neutemeljenimi naredbami pritiska na občinske zastope!
Gospodarski drobiž,
Vporaba umetnih gnojil v Italiji. V
zadnjem času so v Italiji znatno padle
c
%
¿i ni:
=rl
t- s,
. 9
B. g
«i s iž ti) (S .Ü
t .■a *
is
= i
e
> n	$
c. o	c
* §	M
Z «
l	e
3 v>	E
-*	53 št
3 *
>
2. yJ>	a?
s*	"8
a "g	3.
3 B
>u -3	ra
•a i	M
•r- Ž	O
s. I>w
o *	£
E I	%
S S
a a
a ä a
ra
to -® 53
t S

« ra £ E
A 'S
a
4
a
1	g
O	W
"3	-H
0«	h t
I	e
f-	t/i
^	-s	$
*t	£	-S
V	$	Z
S3	**
ra	t.	9
rt	S
O	S	c ra
I
ti I I« S .s a.1
ü « ■ö O
'C wo
B
S o
S v
g .2, „ 'S
a §
i
ra
C >
cene umetnim gnojilom. Tako se računa, da so današnje cene za 20 do 40% nižje, kakor pa so bile še pred nekoliko mesci. Na to znižanje je vplivala vlada v skladu z veliko »gospodarsko bitko«, ki jo vodi italijanska vlada v vseh panogah gospodarstva. To znižanje cen umetnim gnojilom je vplivalo v izredni meri na široke kmetijske sloje, tako da se vporaba umet nih gnojil v Italiji v zadnjem času izredno širi.
Obdelana zemlja v naši državi. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je pri nas obdelana zemlja sledeče razdeljena: obdelana zemlja za žito, krompir itd. 6,354.494 ha, vrtovi 123.914 ha, travniki 1,718.219 ha, pašniki 2,721.516 ha, sadonosniki 353.807 ha, vinogradi 203.786 ha, barja in obrežja rek 141.799 ha. Od žitnih rastlin odpade na pšenico 1,863.696 ha, ječmen 393.266 ha, rž 214.217 ha, oves 395.535 ha in na koruzo 2,250.275 hektarov.
Železo — termometer kulture. Doba, v kateri živimo, se večkrat imenuje tudi: železna doba. Zato se v tej železni dobi tudi določa lahko kultura poedinih narodov v bolj ali pa manj kulturne po tem, koliko porabijo železa. Amerika, o kateri se pravi, da je na čelu civilizacije, porabi na posamezno osebo največ železa, in to po 100 kg letno. Nemčija porabi približno 90 kg, Avstrija 47 kg in Jugoslavija samo 13 kg letno na vsako posamezno osebo.
Žetev v Argentiniji in v Avstraliji. —
Dve največji izvozniški deželi žitaric iz južne zemeljske poloble, Avstralija ter Argentinija, sta objavili pred kratkim svoje predhodne cenitve žetve. Predvideva se, da bo dala v Argentiniji žetev pšenice izvanredne rezultate. Ta žetev, mislijo, bode bogatejša, kakor sploh kdaj do sedaj. V Avstraliji pričakujejo srednjo žetev, ki bo malo slabša kakor lanskoletna. Ceni se, da bodo v Argentiniji pridelali 65,000.000 q. v Avstraliji pa okroglo 30,000.000 q.
Iz orientalskega naprednega kmetijstva. Na Kitajskem, Japonskem in v nekaterih drugih delih Vzhodne Azije ne se-jejo riža, pšenice in ostalih žitaric takoj na polje, ampak najpreje v klijališča, koder se posamezne rastline razrastejo in okrepijo. Šele nato te rastline presadijo

na polje, kakor pri nas n. pr. paradižnike. Ta posel zahteva sicer mnogo truda in časa, zato pa daje tudi izredne uspehe, tako da je v tem Azija daleč nadkri-lila Evropo in Ameriko. Na Kitajskem pridelajo n. pr. na 1 ha riža po 88 q, v Ameriki pa 13 q, torej je razmerje 7:L Na ta način pridelajo na Kitajskem na 1 ha po 180 q pšenice, v Evropi pa pri dobri letini in v naprednejših deželah po 20 q. Pred kratkim je neki dijak tehnike konštruiral še stroj, ki opravlja to kitajsko presajanje mladih rastlin z mnogo manj truda, toda z večjo brzino. To stroj opravlja avtomatsko vse posle, torej oranje, sajenje in nato pritiskanje biljk v zemlji. Pri tem poslu pride po 10 rastlin na en kvadratni meter, med tem ko je pri navadnem sejanju treba 240 do 500 zrn. Pri presajanju pa daje onih 10 zrn tri do petkrat toliko žita, kakor 240—500 zrn po starem načinu obdelovanja.
Novo rusko posojilo. Izvršilni osrednji odbor v Moskvi je odobril novo notranje posojilo v iznosu 100 milijonov rubljev.. To posojilo je namenjeno izključno za kmetijske potrebe.
Zanimivosti.
Neverjetne morske globočine. Največjo morsko globočino so našli nemški učenjaki na Celebesu v Nagasaki na Ja-ponsekm in znaša 10.430 metrov, ki se razteza na dolžino 12 tisoč km. Ena druga globina od 9788 m je v tihem Oceanu. Morskih globin ne merijo z motvozi, na katere je pritrjen kak utež, ampak z eksplozijo. Njen pok prodre s hitrostjo 1490 metrov na sekundo skozi vodo. Morska tla ga odbijejo. Iz časovne razlike med pokom in odmevom se izračuna globina morja.
Umesten ukrep. Nemška vlada je sklenila, da se uradno ne bo udeleževala nobenih javnih prireditev in veselic, ki bi se Obhajale od pepelnice do velike noči. Tudi nekateri nemški listi so prinesli izjavo, da več ne bodo priobčevali objav o prireditvah, ki se vršijo na najvišje praznike.
Udruženje katoliških gledaliških igralcev. V Parizu se je osnovalo udruženje katoliških gledaliških igralcev. Na*nen mu je omogočiti članom izpolnjevan*d verskih dolžnosti in skrbeti, da se krščanska načela spoštujejo tudi na gledaliških odrih.
llllliiilllilülllillllllli!lllllll!i!ll!lllll!IIIUlllllll!llllli
MALA OZNANILA
Cepljene trte za prihodnje sajenje, različnih vrst, na podlagi Rip. portalis, Rup. Gothe 9 in Ber + Rip. Teleki 8 B, nudi Interesentom cenik brezplačno na razpolago: I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Jur-šinci pri Ptuju.	21 •
12.000 cepljenega trsja na Rip. Portalis in Gothe 9. Veliki Rizling, Poščip, Muškat-Salvaner, Žlahtnina, prva vrsta se dobi pri Franc Seršen, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru, n 300 kg ajdovega meda, cena po dogovoru	72
Proda se zidano in z opeko krito poslopje, 6 oralov njiv, 2 orala sadonosnika, 6 orale gozda, 1 oral vinograda, vse v dobrem stanju. Prodajalec: Slana Franc in Katarina, Bodislavci, Mala Nedelja. 115
Posestvo 21 oralov v Selnici ob Muri št. 59 se proda: Jakob Gobec, St. Ilj SI. g. 123
> ü o
CA
O o
5, M
a> g*
£ g "5
u Ch >
■S a ra o. •g 3 O N
■a H
a o
>« -ti
h ._< o T3
ra
Šivalni stroj zelo dobro o-hranjn, Singer, proda po niziki eni: Hinko Kralj, Maribor, Tvorniška cesta št. 30 109	Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih pod lagali, ukoreninjena šmar. nica in divjaki se dobijo: Anton Turin, Modraže, p Studenice pri Poljč. 132
šivalni stroj se proda. M. Rola, Kremberg, Sv. Ana v Slov. gor. 145	
	Novozidana hiša z 2 ora-lama zemlje na prodaj. Je pripravna za pen zijan ista. Naslov v upravi lista pod »Krasna lega«. 131
Sadno drevje, jabolčne in hruškove divjake, prvovrstne, ima še nekaj tisoč za oddati: Frangež Franjo, ekonom. Bohova št. 32, p Hoče. 136	
	Iščem s 1. aprilom dobro idočo gostilno ali büfet v večjem mestu Slovenije. Prevzamem inventar. Ponudbe do 8. februarja na upravo lista. 151
Mlinarji, pozor! Prodan valcen in cilinder v dobrem stanu za 7000 Din M. Živec, Sv. Jurij ob P. 137	
	V Trnovljah pri Celju se po jako nizki ceni proda en omalo posestvo. Več se izve pri posestniku Fr. Gaber, Trnovlje št. 41, p. Celje.' 144
Posestvo, gozd, travniki in njive, se proda v Poljča-nah 26, Jrnej Romeš. 139	
Hišo s kmetijskim posestvom, primerno za rokodel ca ali obrtnika, proda K. Mastnak, trg Planina pri Sevnici. 149	
	Prodam manjše posestvo stavbeno poslopje še v do-rm stanu. Spičnik štev. 43. Zg. Sv. Kungota. 141

Vinograd in stanovanjsko poslopje. V bližini Maribora se proda vinograd in druga zemljišča, velikost cca. 18 oralov, s stanovanj sko hišo, gospodarskimi poslopji in inventarjem. Interesenti naj vpošljjo na slove na upravo lista. 108
Na prodaj: mlatiilniea, dobra in močna, z pretresa-čem, za pogon z gepelj-nom, plug obrtač z železnimi kovci, stiskalnico za seno, travniško brano, se proda ceno: Franc Kup-nik, Podplat. — Kupim pa mlatilnico z čistilnikom za pogon z motorjem. 126
Kmetje, kupim večjo množino dobrega štajerskega vina. Cena do 10 Din liter, plačilo takoj ob sprejemu robe. Ponudbe z naslovom zadnj postaje na: F. Cerne, Moste št. 7, Ljubljana. 146 __
Služba organista in mež-narja se odda pri Sp. Sv. Kungoti.	129
Logarja, energičnega, resnega in preprostega moža z malo rodbino rabi takoj uprava graščine Turniš, pošta Ptuj. Ponudbe pismeno.	138
Močen pekovski učenec se sprejme v Mariboru, Aleksandrova cesta 81. 143
Sedlarski vajenec se takoj sprejme iz poštene hiše: J. Rihlerič, Sv. Trojica v Slov. gor.	148
Krojaški vajenec želi ipriti k mojstru za učenca. Sv. Anton na Pohorju, župni urad.	' 107
Učenec se takoj sprejme pri Antonu Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Za hrano in obleko se bode skrbelo.
128
Zdravo dekle, staro od 14 let naprej, ubogih ali brez staršev se sprejme na posestvo na dežli za domača dela. Naslov v upravi lista. Se ev. tudi vzame za svojo.	68
Organtst, dober pevovodja in zmožen voditi večje zbo re, išče službe v kakem ve čim kraju, prevzame tudi ob enem službo cerkovnika. Naslov v upravi. 140
Krojaški vajenec zdrav sf sprejme pri Gašper Kre-blnu, krojaši mojster, Slo-venjgradec.	150
Viničar, starejši, oženjen, brez otrok, e sprejme, vila Babič-Purgaj, Počehova, Lajtersberg 256, pošta Maribor.	124
Sodarske pomočnike sprej me pri prosti hrani, stano vanju in perilu F. Repič, sodarski mojster v Ljub ljani, Kolizejska ul. 18. 79
Marko Cufcic
Kot lar
Maribor
L Slovenska uliesis!
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za vodo ter per lo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst zs tovarne, različne aparate. Izvršujem tud točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčni cen\
86
illl
Dr. vt ed.
cfranc Schosferitsch
ie otvoril 1. februarja 1928 svojo prcksi kot sobosiirarnih v JPitrJu
^^ Gunkarjeva ulica štev. 15 ""
Ordinira: ob delavnikih od 8—11. ure in od 14.—16. ure, ob nedeljah in pra-znibh od 9.—11. ure.	147
5ozor vinogradniki!
Škarje za rezanje trte, izdelane iz najboljšega nemškega jekla se dobijo pri NIK0LA PA1Č __mehaniker v Kaštel Stari pri Splitu. Delavnica ustanovljena leta 1905 in izdelujejo letno 6 tisoč komadov. Garantira za 2 leti da se ne pokvari. Popravila se izvrše zastonj. Cena 80 Din komad. Naročila se pošiljajo franko na dom adresata po eden komad. Več komadov se pošlje po dogovoru. 1+2 Izdelava precizna in trajna. Dolgotrajna uporabljivost garantirana. Naročite. Prepričajte se! NIK0LA PAIČ, mehanikar, Kaštel Stari. Dalmacija.
Naj 3uljse
cepljene
zgodne
sadne
133
giraoi«
trte
breskve divjake
razpošilja najugodneje: J. GRADIŠNIK, trto- in drevesničarsko podjetje DOBRNA PRI CELJU.
Cenik na zahtevo zastonj!
najcenejše pri
A. STOJEČ
ure, zlatnina in srebinina Maribor, Jurčičeva ul.8 Popravila ur ceno in z jamstvom I Pišite nam in mi Vas obiščemo na dom z izbranim blagom. 88
Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah: C. Ackermann, urar v Ptuju, Glavni trg.	19
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstven« sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Vsakovrstno kuhinjsko posodo, okove za pohištvo in stavbe, razno orodje za mizarsko obrt po najnižjih cenah priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg št. 15.	50
Orehov les zdrav od 30 cm naprej debel od 2 m naprej dolg, kupi po zelo visoki ceni franko vagon nakladalne postaje: Rudolf Der gan, trgovec, Laško. 78
Tomažev, žlindra Apneni dušik Superfosfat Kalijeva sol
vedno po najnižji ceni v zalogi pri tvrdki
Lovro Petovar oslvanjkovci.
Artur Sills:
Smrtna past.
Ameriški roman.
Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Macaca ga zelo rada pleše — je udaril vmes Las Casas.
—	Kaj je to? — ga je gledala Betka vprašaje.
—	Macaca — je razlagal Diibell — je opica in tako nazivajo Argentinci Brazilijance.
Las Casas se je zaničljivo smejal.
—	Da, tako jih nazivajo: macaca.
—	Brazilijanec pa imenuje Argentinca: perseveje — je nadaljeval Diibell.
—	In kaj je to: persevejo? — se je zanimala Betka.
—	Stenica — je kratko odogovril Diibell in je z zadovoljstvom videl, kako je izginil smeh Las Casasu z obraza.
Belka se je smejala.
—	Moj bog, kako čudni nazivi! Sedaj pa brž h Gregorju. Z maščevanjem grozi, ako se ladja takoj ne zgane. Zdi se mi, da se je že naveličal vožnje.
Dubell ga je v resninci našel v takem razpoloženju. Lepota luke Rio že ni vplivala na njega. Stol si je po-
stavil v najbolj skritem kotu na krovu, kjer je izlil svojo jezo na one, ki so brez dovoljenja skušali priti na ladjo.
—	Kje si bil ves čas? — je zarenčal nad Dubellom.
—	Razgledal sem se nekoliko in zabaval.
—	Koliko časa ostane ladja v Buenos Airesu?
—	Pet dni. Morda odoložiš povratek in boš pozneje potoval nazaj?
—	Molči mi o tem! Mislim, da ne zapustim ladje. Takin ljudi še nisem videl. Verjamem, Henrik, ko smo šli po tisti ulici, sem v prvem trenutku mislil, da so vsi iz norišnice pridivjali! Vsi so tulili, mukali in kričali ter plesali.
—	Res, nekoliko preveč so bili veseli. V dneh karnevala je pač tako. Veš kaj, stekleno škatlo z zapuščino tvojega prednika bi še rad videl. Zvečer jo po-gledava.
Dubell in Gregor sta zvečer poiskala samoten kot. Dubell je takoj odprl kazeto in je »Gato Oro« medaljon primerjal z nakitom, ki ga je dobil od Juanite. Med obema mačkama ni bilo najmanjše razlike. Mali nakit je pokazal Gregorju.
—	Čudo! — je vzkliknil Gregor. — Krasno delo! A enega ušesa nima. Zakaj neki?
—	Ali te ne spominja na neko stvar?
—	Ne morem se spomniti! Kje si jo vzel?
!IH!IIIIIIII1!IIIIIIIIIIIIIIIIHUHU!
O
!£f •p«
c
o
a
O)
V S
>N _
M
O C
.s.*
.2 E
o
co «
N
—	W
E 2
(M «¡H
I
o Jsf o u
<u —
s
£ « £ u
s
'I "
ra
CO
n" >Ñ C o
(U g "—>
'O «f « 2 S £
> H/l
a s
1c o. —■
£ o H ¡4
S .9
M >®
t 5 > 0
S 5
5 2
O TJ •O C
o. Ji w <
4)
^ S
II
N " S g j S '2
— <*
o .-s
M >u
t O
•3
tm;wtmiii!c ¡»rnnflB
Arborin
najboljše sredstvo za pokončevanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listnih uši i. t. d.) 133 se dobi pri sledečih prodajalcih:
Ljubljana; CHEMOTECHNA, Mestni trg 10 (proizvajalec).
Ljubljana: Kmetijska družba, Turjaški trg 3.
Maribor: Kmetijska družba, Meljska cesta 12.
Maribor: M. Kane, drogerija, Slovenska ulica 10.
Novo mesto: Podružnica Kmetijske družbe.
Brežice: Zveza podružnic Kmetijske družbe za brež. okr.
Celje: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta.
Kamnik: Anton Lap.
Kočevje: Podružnica Kmetijske družbe.
Kranj: Franc Berjak.
Krško; Edvard Ivanuš.
Lažko Podružnica Sadjarskega društva.
Ljutomer: Martin Slivar, Ormoška cesta.
Mokronog: Srečko Š i r c e 1 j.
Oplotnica pri Konjicah: Bogomir Habit.
Ormož: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek.
Ptuj: Franc Brezovnik, nasproti samostanu.
Sevnica: Josip Škerlj.
Slov. Bistrica: Podružnica Sadjarskega društva. Šoštanj; Ivan Senica.
Zahtevajte navodila za uporabo pri vseh prodajalcih.
3nžno-štajersha hranilnica Celje
i t Uatni hlfil Cankarjev» ulic* it. 11, naeproti polte. — Ustanovljena leta 1880
obrestuje po ca sama. Vransko drugi krediti pod
ugodnimi pogoji. Postne položnice na razpolago.	8
IU!llfflfflt8BUm!llinmil!!l!lt«
.....................................................i"
Organist, dober pevovodja, zmožen voditi večje zbore, želi službe organista v kakšnem večjem kraju, trgu ali mestu. Sprejme tudi cerkovništvo. Ker je oženjen, želi primerno stanovanje. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Dober pevovodjat na upravo Usta.	100
Sprejme se služkinja iz dežele, pridna in poštena, stara 16 let, ki zna nekoliko domača ter poselska dela opravljati. Josip Dre-kopec, pekarna, Šmarje pri Jelšah. 119
Si
M M . t r, c O « N¡ >0 ž 1-
n'5'S
a> ^ cz
'"-iS •
S.-I S
i
SE£]
" - rs •=-
M C O O
.5 o
® J! «š £> tO M «= C > M i
<d « S?rt>
OII( \I ZBOR
Posojilnice pri Sv.Ienartu y SI.g.
se vrši dne 20. marca 1928 ob 14. uri v zadružni pi-Barni, v slučaju nesklep :nosti pa tri tedne pozneje t. j. 10. aprila 1928 ob isti uri na istem mestu brei ozira na število navzočih zadružnikov.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev bilance za leto 1927.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Predlogi.	125
Originalen francoski
Ectair ifermorel
je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo 3arzel d. d., Subotica
Zahtevajte cenik! 9obi se lahko povsod
nlllilililllillllimilillllllllllilhlllllllllllllllllllllllllllli
Točilnico, delikatesno trgovino ali dobro idočo gostilno takoj ali v 2 mescih prevzame, naslov pri upravi tesra lista pod: ..VELIKOPOTEZNA 1000'. 127
Denar
naložite najboljše in najvarnejše pri

iilnici v Gornji iadponi
registr. zadrugi z neomeeno zavedo
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
67o
natr ¡mesečno odpoved
po 7-8%
nu
irnnnrnnnrnnnnnnnnnnn
Fran Strupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in
točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo.
—	Nocoj sem jo dobil. Poglej obe mački!
—	Tristo zelenih! Saj sta popolnoma enaki! In to si ti dobil včeraj? !
Dubell je prikimal.
—	Ne vem, kdo je bil, ki mi jo je dal, sumim pa, da spada k družini Gato Oro. Obraza nisem videl.
—	Kako je to mogoče?
—	Masko je imel.
—	Masko? Ljubi Bog, to je vendar izvrstna zgodba.
—	Ne tako izvrstna. Na pust je vsakdo maskiran.
—	Toliko pa vendar veš ali je bila dotična skrivnostna oseba ženska ali moški?
—	Ženska. In to je vzrok, da ne smem več povedati.
Gregor je pregledoval mački.
—	Preštudirajva še enkrat pismo — se je oglasil Dubell. Prečitaj ga, prosim, počasi in jasno.
Gregor je razgrnil pergament in je polglasno začel čitati:
»Poišči hrib in ko je po dnevu svetel in jasen, se obrni s hrbtom proti reki in glej proti vzhodu. Od tam boš videl tri skale, ki tvorijo trikot, pod vznožjem jezera, gozdov in dreves, ki so jih nazvali »puščice«. Ne smeš iti na desnem bregu jezera, marveč na levi Sn »puščice« naj ostanejo na tvoji desnici; po brvi idi
preko vodnega padca. Čuvaj se reke malih rib, ki sledi. Od tam idi v suho ožino; tam pusti konje.«
—	To je vse. O manjkajočem ušesu ni govora.
—	Nič ne stori. Pismo je kljub temu velike važnosti in z iskanjem zaklada bo treba na vsak način začeti. Iz tega seveda ne bo nič, da bi se ti s prvo ladjo vrnil domov. Stvar moramo izpeljati do konca. Odkar imam ta nakit imam upanje, da trud ne bo brezuspešen.
Komaj je Dubell to izpregovoril, je skočil kvišku in je zgrabil Gregorja za roko ter vlekel na drugo stran ladje.
—	Nekdo je prisluškoval! — je šepetal. — Si tudi ti slišal?
—	Neumnost, prijatelj! Nikogar ni na krovu.
Dubell je zmajal z glavo.
—	Prepričan sem, da naju je nekdo opazoval. Slišal sem šum. A kje se je mogel kdo skriti?
Pozorno je gledal krog sebe in navzgor. Ravno nad mestom, kjer sta sedela, je opazil malo okence, ki je bilo odprto.
—	Pametna sva — je mrmral. — Miren kraj išče-va in se vsedeva ravno tu pod odprto kabinsko okno. Čakaj malo.
Dubell je šel od odprtega okna do hodnikovih vrat, Potem je stopil na hodnik. —
05
K» O u
NJ
■X .2.
!5 —
N "»
g S
0- o i«
rt
oZ
u
M
.S ž C
i?! « 4) U —
£ 'S 4>
01 ¡5 O
0-2 5
S .<£ C/}
03
5
k
E|
V
£ u
KAKO LOVIJO NA SVETU NAJBOLJ RAZŠIRJENO RIBO?
Najbolj razširjena riba, kadar je vlov-ljena ter pripravljena za jed, je slanik. Ta riba potuje ob času vrstitve v neizmer nih množinah proti obrežjem. Tak slani-kov vlak je včasih po več kilometrov dolg in ravno toliko širok, da, tako gosto so te ribe skupaj natlačene, da so celo čolni, ki nalete na tak val, v nevarnosti, da jih množica rib dvigne iz vode, nakar se lahko prevrnejo in potope, kar se je že večkrat zgodilo. Toda slaniki menjajo svoje smeri preseljevanja Opazovali so, da jih v gotove kraje tudi do 50 let ni bilo, potem pa zopet redno vsako leto. Slanik je zelo občutljiv glede temperature vode, zato se poda v vodne tokove, ki mu najbolje prijajo. — V evropskih vodah vrše lov na slanike večinoma le na obalah Anglije, Škotske, Norveške in Nizozemske. Tudi tu je moderna iznajdba, to je aeroplan, velike koristi. Letala se dvignejo in opazujejo morsko gladino. Ko opazijo, da se bliža velik val slanikov, javijo to brezžičnim potom y pristanišča, nakar po več tisoč čolnov, motornih in parnih, odpluje v označeno smer. Samo v Angliji je v ta namen pripravljenih 1300 vozil z 12.000 mornarji na krovu. 20 do 60 km od brega vržejo v morje mreže, ki včasih dosežejo skupno dolžino 3000 km. Polno obloženi se nato čolni in parniki vrnejo na obrežja. V angleških pristaniščih Jarmout in Lowestoft vlada nekaj časa veliko vrvenje in se dela noč in dan. 6000 ljudi je zaposlenih s spravljanjem slanikov v zaboje in sodove. Cela pokrajina diši po sla nikih, kamor človek stopi ali pogleda, leže slaniki, sveži, soljeni, prekajeni, vsepovsod nič drugega kot slaniki. L. 1925 so v gori označenih dveh mestih razposlali nad 100.000 sodov slanikov. Računajo, da samo v evropskih vodah nalovijo vsako leto nad 10 milijard slanikov. Že sama Nemčija uvozi vsako leto nad 1 milijon sodov slanikov in Anglija potrebuje za svoje državljane na leto 1,300.000 sodov slanikov. Kako ogromne množine pa jih pojedo šele Rusi!
Preživel šest papežev in pet kraljev. V Turinu je umrl najstarejši duhovnik v
Italiji in najbrže tudi najstarejši na svetu sploh, don Oreste Perogalli. Bil je do zadnjega časa čil in zdrav ter mladeniško živahen. Samo noge so mu odpovedale in je zadnja štiri leta svojega življenja preživel v naslonjaču. Preživel je šest papežev in pet kraljev ter doživel vse vojne od 1848—1918. 50 let je poučeval v turinskih gimnazijah latinščino in grščino.
Koliko plačujejo velesile za oboroževanje? Amerika je trošila pred vojno 1914-1918 za oboroževanje 240 milijonov dolarjev, danes pa 580 milijonov; Anglija 355 milijonov, danes 509 milijonov; Italija 125 milijonov, danes 182 milijonov dolarjev. 82 odstotkov vseh izdatkov svojega proračuna izdaja Amerika za odplačevanje dolgov prejšnjih vojn in za pripravljanje nove, leta 1913 pa je ta odstotek znašal samo 68%.
Koliko človeških življenj imajo na vesti boljševiški voditelji? Boljševiška policija je usmrtila od leta 1917 do leta 1921 1,766.098 oseb in sicer: 3755 učiteljev, 8800 zdravnikov, 1243 duhovnikov, sploh 192.350 rokodelcev, 864.700 kmetov. Računajo, da znaša število vseh smrtnih žrtev boljševiške podivjanosti tri milijone oseb.
Kazen za nerazobešene zastave. V Vu-
kovaru je policija pozvala na odgovornost vse one hišne lastnike, ki niso dne 1. decembra lanskega leta ob obletnici u-jedinjenja razobesili zastav na svojih hišah. Srezki poglavar g. Jovan Dotlič, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti upravitelja policije, je kaznoval nad 200 siromašnih hišnih lastnikov, ki tudi niso raz obesili zastav in sicer vsakega na 4 dni zapora ali 100 Din kazni. Vsak od teh siromašnih hišnih lastnikov je moral naročiti zastavo po najmanj 200 Din, kar znaša za vse zastave 40.000 Din. •
Občni zbor vinarskega društva.
se je vršil dne 26. t. m. ob 11. uri dopoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Navzočih je bilo okrog 50 delegatov in vinogradnikov. Zborovanje je otvo ril podpredsednik g. svetnik Zidanšek, ki
omenja odstop velezaslužnega dosedaj-nega predsednika g. profesorja Majcena, kateremu izreče občni zbor prisrčno zahvalo za dosedajno vneto delovanje. Prve težkoče so premostene, društvo pa še čakajo velike naloge, kakor n. pr. vprašanje sortimenta za bodoče trsne nasade itd. itd.
Tajniško poročilo g. inž. Zupaniča ome nja, da se je vso delo društva dosedaj o-sredotočilo bolj na organizacijo vinograd ništva in sicer potom reklamnih prospektov in vabil. Društvo je tudi interveniralo pri oblasteh glede trgovskih pogodb, zaščitne carine, uvoza vina v Avstrijo i. t. d. Društvo šteje sedaj že 1376 članov.
Vestno sestavljeno blagajniško poročilo izkazuje že premoženjski prirastek.
Nato je poročal urednik »Naših goric«, g. ravnatelj Žmavc, o težkočah pri sestavi lista, ter je pohvalno omenjal veliko število sotrudnikov, tako da bi list lahko izhajal celo na 32 straneh. Ker imajo naši kmetski ljudje po zimi več časa za či-tanje, je predlagal, naj bi list v zimskih mesecih bil bolj obširen, nego poleti. To je bilo soglasno sprejeto. Na predlog g. župana Brenčiča se izvoli uredniški odsek: dr. Leskovar, Bouvier, Zabavnik in Zidanšek.
Predlogi glavnega odbora se soglasno sprejmejo: 1. Zvišanje članarine od 20 na 30 Din. 2. Prihodnji občni zbor se vrši meseca maja v Krškem. 3. Vinarsko društvo, podružnica Ptuj, naj priredi prihod nje leto zopet razstavo. Volitve načelstva so soglasno potrdile za načelnika: oblastnega odbornika g. Zu-paniča za I. podpredsednika: oblastnega referenta g. Zidanšeka; za II. podpredsednika: g. Bajuka iz Dolenjskega; v odbor pa so bili po daljši debati izvoljeni sledeči: Brenčič, Bouvier, Košar, Goriup, Rajh, Robič, Zabavnik, Zupanič, Spin-dler.
Med predlogi članic so bili sprejeti sledeči: glede oddaje cenejšega trsja iz državnih, oziroma oblastnih trsnic; proti točenju in sajenju šmarnice; naj bi Kmetijska družba prirejala svoje občne zbore tudi na Štajerskem; o viničarskem redu, ki se naj prouči; glede cenejšega uvoza ga-
—	Štev. 604. — je rekel, ko se je vrnil. — Sedaj bodeva vprašala, kdo stanuje v oni kabini.
Z gospodarjem ladje je bil dobro znan,, ker sta večkrat pila skupaj žganje, zato mu ni bilo težko izvedeti, kdo potuje v kabini št. 604.
—	V št. 604. — stanuje madam Alvear, žena uglednega Amerikanca. Govori samo španjolsko. Dali zna holandski? Kolikor vem, niti besede.
Dubell se je vrnil k prijatelju in mu povedal, kar je izvedel. Vrnila sta se na prejšnji prostor. Dubell je pograbil stol in je dvakrat močno udaril po steni kabine.
—	Ne razbijajte! — se je slišal glas v španjolskem jeziku.
Dubell se za trenutek niti ni premaknil. Potem pa je zgrabi) Gregorja za roko.
—	Groma! Glej plamen, ladja gori! — je glasno jecljal.
Gregor je skočil pokoncu.
—	Kje?
Dubell ga je sunil proč in napeto prisluškoval. V kabini je ostalo vse tiho.
—	Stara dama gotovo ne zna holandski, ker bi drugače ne ostala tako mirna.
Peti dan so zapustili Rio de Janeiro, Gebria je plula navzgor po reki La Plata. Las Casas je peljal Betko na krov.
—	To je Rio de la Plata — srebrna reka — je rekel. — To je bila pot starih raziskovalcev. Po tej reki so pripluli moji predniki. Tu so bili boje za svojo domovino.
Besedo »domovina« je tako mirno in tako ponosno izgovoril, da je Belko ganil.
—	Ker ste tu, bi vam rad pokazal vse, kar je najlepše v Argentiniji. Brata sem povabil na svoj dom in on je z veseljem obljubil, da gre z menoj. In tako bom imel srečo, da vam pokažem svojo domovino Sv. Martin.
—	Zelo ste ljubeznivi, g. Las Casas — se je zahvalila Belka. Prav rada grem z vami.
Las Casas je povabil tudi Dubella. Stvar se mu ni dopadla, ker sta Gregor in Belka sprejela povabilo, ga tudi on ni odklonil. Casasu namreč ni zaupal in tako je hotel biti vedno poleg Goversa in Betke. šel je v kabino, da bi se pripravil za pot. Komaj je vstopil, je zagledal poleg ogledala nekaj belega.
Bila je kuverta. Odprl jo je in izvlekel iz nje veliko polo papirja, na katerem je bilo zapisano:
»Nocoj ob ednajsti uri ste čaka ni v Cafe Peru, Pedro de Mendoza — J u a n i t a.«
lllli!lll!lllll!lll!l!llilUIUIIUII
fSs ars i
« — c.2 o
«< gN a
!/!'»■ N — "O to C c w
SQ2 2-"b co 3 S -a
Dce; glede skupnega dela vseh kmetijskih društev v Jugoslaviji.
Ob H dveh popoldne je predsednik g. Zupanič zaključil prav dobro uspeli občni zbor.
Oblasto! poslanec živinozdravnik Pirnat
Ali so nam okrajni ekonomi res potrebni.
»Kmetovalec« kot uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo je gotovo iz-nenadil marsikaterega izmed članov imenovane družbe in bravcev, ko je prinesel v svoji 3. številki iz leta 1921, torej skoro že pred 7 leti, obširnejši članek z naslovom »Okrajni in okrožni ekonomi v Srbiji«.
L
Mnenja sem, da ne bo odveč, ako ta-le članek radi boljšega razumevanja te moje razprave navedem dobesedno. Glasi *e sledeče:
»Ker je baš sedaj to vprašanje na dnevnem redu in se v kmetijskih in strokovnih krogih mnogo govori o okrajnih ter okrožnih ekonomih, ki se bodo pri nas nastavili, ko bodo urejene razmere na znotraj, hočem podati kratek pregled o njihovem delovanju v Srbiji.
Srbski zakon glede nastavitve drž. ekonomov v Srbiji datira iz leta 1898. Tam je vsakemu okrajnemu glavarstvu (sre-zu) in okrožju (okrugu) prideljen kmet. strokovnjak. So to po večini kmetski sinovi, absolventi kmetijskih šol, imajoč nekaj let prakse na kakem drž. posestvu. Okrajni ekonomi so referenti v kmetijskih zadevah okrajnih glavarjev, okrožni ekonomi okrožnih načelnikov. Ti imajo skrbeti za procvit in napredek kmetijstva v dotičnem okraju, oziroma okrožju. Drž. ekonomi skrbijo za razvoj kmetijskih društev in zadrug v svojem okraju, prirejajo po okraju predavanja ter navajajo kmetovalce z domačo, preprosto ter popularno besedo k umnemu gospodarstvu. Zaradi tega morajo biti vešči vseh kmetijskih panog, pred vsem poljedelstva, živinoreje, travništva, vinoreje in sad
jarstva ter dobro poznati kmetijske razmere dotičnga okraja.
Ne samo z besedo, ampak tudi v praksi je treba preprostemu in konservativnemu kmetovalcu pokazati zboljšanja in napredek v kmetijstvu. Zaradi lega ima vsako glavarstvo vzorno posestvo (zasad nik), oziroma kmetijsko postajo, ki obsega 10 do 20 ha zemje in tudi več. Tu je pred vsem vzorni hlev, na njivah in travnikih se delajo poizkusi z umetnimi gnojili, iz drevesnice in trtnice se oddajajo drevesa, oziroma trsje posestnikom dotičnega okraja po znižani ceni. Ekonomi imajo poleg kmetijskega referata pri okrajnem glavarstvu obenem tudi vodstvo teh vzornih posestev.
Drž. vzorna posestva so dostopna vsakemu kmetovalcu, kjer se lahko na lastne oči prepriča o napredku posameznih panog v kmetijstvu. Na teh posestvih pri rejajo ekonomi dvakrat na leto praktične tečaje, ki trajajo do pet dni. Na te tečaje mora poslati vsaka občina vsaj po dva udeležnika.
Ekonom mora biti vedno v zvezi z župani in kmetovalci v okraju in jim biti vedno na razpolago z nasvetom in s poukom ter poznati vse vrline pa tudi slabosti preprostega kmetovalca.
Drž. ekonom mora biti vedno v zvezi s kmetovalci v okraju, prirejati po potrebi predavanja ter skrbeti za razvoj kmetijskih društev in zadrug.
O svojem delovanju in uspehu v okraju mora ekonom redno, mesečno in letno poročati ministrstvu poljoprivrede v Bel-gradu. To poročilo obsega stanje vseh kmetijskih panog v okraju, vreme, elementarne nezgode, razne pojave škodljivcev v kmetijstvu ter setveno in žetveno statistiko.
Delovanje okrožnih ekonomov je do malega isto, kakor okrajnih. Oni nadzirajo podrejene okrajne ekonome, jim dajejo potrebna navodila in delujejo z nasveti in s kmetijskim poukom za razvoj in procvit kmetijstva v okrožju. Vsako leto pozove vse okrajne ekonome svojega področja na sestanek, posvetujoč se tako vsestransko o delu za dobrobit dotičnega okraja v bodočem letu.
Državni ekonomi so si s svojim nau-mornim delovanjem za napredek kmetijstva in popularnim nastopom med tamkajšnjimi kmetovalci pridobili vsestransko zaupanje. Ekonom je nekak zaupnik in svetovalec ne le v kmetijskih, ampak tudi v splošno vseh drugih zadevah ta-mošnjega kmetijskega ljudstva.
Po istem načinu naj bode tudi pri nas čim preje nastaviti pri posameznih okraj nih glavarstvih državne ekonome. Pred vsem bi se gledalo na to, da bi se nastavilo za to ljudi, ki so s primerno šolsko izobrazbo in prepotrebno prakso pripravili na to važno in za napredek našega kmetovalca tako potrebno mesto. — A. Dular.«
(Dalje prih.)
Organ-stovske zadeve.
Redni občni zbor Društva organistov za mariborsko škofijo se vrši dne 20. februarja t. 1., ob 10. uri dopoldne v sobani SLS v hiši na Koroški cesti št. 1, poleg cerkve sv. Alojzija v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Govor o pokojninskem zavarovanju organistov. 5. Proračun in določitev članarine za leto 1928. 6. Volitev novega odbora. 7. Razni predlogi in slučajnosti. — Člani društva imajo polovično vožnjo na železnicah. Vsak naj zahleva na svoji odhodni postaji vozni listek do Maribora z mokrim žigom. Tega listka ob prihodu v Maribor na postaji ne sme oddati. Ta listek bode veljal tudi za nazaj. Na članski legitimaciji mora vsak imeti potrdilo, da se je u-deležil občnega zbora. Torej, da ne bode pomote, še enkrat: Nobeden naj ne zahteva polovičnega voznega listka do Maribora, ampak celi vozni list do Maribora, pač pa mora ta list imeti vzadaj mokri žig (pečat) tiste postaje, kjer kdo vstopi. — Kdor še ni član, lahko pristopi v Ma-| riboru, tam dobi člansko legitimacijo in ima potem istotako polovično vožnjo. — Organisti, pokažite svojo stanovsko za-! vest in se tega važnega občnega zbora v prav obilnem številu udeležite! Ob tej priliki tudi lahko vsak poravna zaostalo članarino.
Pozvonil je.
—	Ste vi prinesli to pismo? — je vprašal strežnika.
—	Ne, g. Dübell.
—	Kdo pa ga je potem neki prinesel.
—	Niti slutim ne.
—	Dobro, hvala!
Dübell je kar zijal. Kako je moglo priti to pismo v njegovo kabino, ko je vendar pustil Juanito v Rio de Janeiro. Morda ga je komu izročila in ga je ta vtihotapil v sobo. —
Naposled so lahko zapustili ladjo. Las Casas je Gregorju in Betki pomagal pri izstopu. Pri tej priliki se je pokazalo, kako velik vpliv ima doma. Bilo mu je treba le namigniti in paketov sploh pregledali niso. Na obrežju jih je čakal velik avto, ki je drvel z n jimi v hotel Plaza. Tu je bilo že vse naročeno in hotelir jih je peljal v najlepše sobe.
S	V.
1 Henrik Dübell je zopet prečital Juanitino pismo: »Nocoj ob ednajsti uri te čakam v Cafe Peru, Pedro de Mendoza — Juanita.«
Te besede so zelo razumljive. A kako čuden kraj za sestanekl O Café Peru ni vedel ničesar, o ulici Pedro d» Mendoza pa mu je bilo znano, da je zloglasna.
Kako je moglo priti dami, kakoršna je Juanita, na misel, da gre tje?
Mogoče je to pismo le past, ker je E1 Boca, kakor nazivajo ulico Pedro de Mendoza vsi mornarji sveta, kraj, kjer človek lahko doživi vsakovrstna presenečenja in ni redek slučaj, da se vrne od tam z razbito glavo, ali pa tam obleži za vedno.
Dubell se ni mogel odločiti, da bi šel. Vplivalo je na njega tudi razmerje, ki se je zadnji čas razvilo med Casasom in Betko. Ni se mogel otresti misli, da preti dekletu nevarnost. Morda mu je celo Casas nastavil to past! Saj ga je v Rio de Janeiro razžalil in ni mogoče pričakovati, da bi se Argentinec ne maščeval.
Nasproti temu so mu zopet migljale pred očmi Ju-anitine besede: ». . . da vedno prideš, kamorkoli ti naročim!«
—	Grem! Videti hočem, kaj je na stvari.
—	Gospod, vaš avto je tu! — je javil vratar.
Dubell je potipal žep, da se prepriča, ali ima revolver in se je vsedel na avto.
Pri »Darseni« je obstal in izstopil. Pred njim je u-lica Pedro de Mendoza, nekoliko bolj razsvetljena kot druge sumljive ulice; a vkljub temu pa je še dovolj temna.
Dalje prih.
wiiiiiiüiüiiüiiiiiiiiiiiiiihiiiü
«

1 »Prijatelj zdravih« 1 »tolažba bolnih«:
tako so nazivall že naši sta riši in dedie pravi lepodiseči „Felierjev" bol ublaaujoči
„EISA FUJI D
tako so nazivali ved kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sred stvo in kozmetikum in v mnogim zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edi-so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kaš-ljem, hripavostjo, kakor tudi, da niso trpeli na nespavanju, nervo-zi in slabosti
in na kaki način se kr-votok najneškodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pranja s pravim »Fellerjevim« Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raz- ; nih zdravilnih rastlin, ' in koja uporaba zuna- I nja kakor tudi notra- • nja prija želodcu in j vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu | bo Vaše razpoloženje ! veselo, Vaš tek izvrs- | ten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bode- g te osveženi in pomla- | jeni! Toda, kje si bo- | dete nabavili ceno pra- c vi »Felierjev« Elsa- | Fluid?
Ker kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje
V lekarnah in vseh tozadevnih trgovinah, kjerkoli bodele zahtevali. Povsod bodefie plačali za poizkusno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno steklenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omolom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeeijalnih samo 139 Din. Naslov označite jasno: Lekarnar
I EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA | g^	Elsatrg 341, Hrvatska.
Poročne prstane
vsake vrste kapajote najbolje tn najceneje pri «rarja In slatarjn:
F. Kneser
prej A. Kiffmann
Maribor Aleksandrova cesta 17
(prt glav. kolodvoru). Istotam največja ealo-ga vnakn vratnih ar po brezkoak ur? učnih cenah.	15
Prepričajte se sami i
SLA iS C
Za ženine in neveste, vileni r»bci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d
MJft J
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor. Glavni trg 17

•2 •2 •2
•2
•2 «
NOVO l
102
NOVO!
Na novo upeljana zaloga vsakovrstnega usnja, pod-m—m—^mm platov in č-vljarskih potrebščin mmmmm^m
VALENTIN DREO, ™
Priporočam cenj. občinstvu svojo najboljšo kvaliteto usnja iz prvovrstne tovarne v Sloveniji ter po najnižjih cenah. - Kupujem tudi svinjske kože in poljske pri-■■■■■■■■■■■■■ de ke po najvišji Črni. ^mmmmmam^mm
POSTREŽBA TOČNA! POSTREŽBA SOLIDNA!
s
»
»
IHIjf
Denai* naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještojerclii ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica G r' n. z- Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po (j°/0
na trimesečno odpoved po
7o
8°/c
mnnnnnr niiiniiiiii
linn
Imamo čez 32 nadomestnih preparatov in ponaredb Distolal Kateri od teh preparatov je pravilen? Ali hočete vse poskusiti?
2e vsak poljedclec ve, da je
vDistol"
najsigurnejše sredstvo proti metiljavosti, ki je izkušeno na milijonih živin.
Male kapslne za ovce z napisom t cirilici
J5HCT0JT
Velike kapslne za govedo z napisom v latinioi
„DISTOL"
Izdelovanje „DISTOLA" se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fd.kult.eti vseučilišča v Zagreba (Prof. Rajcevič). Varujte se pred ponarejenimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje
KASTEL, tvornica kemičnih izdelkov, Karlovac.
1477
i M-JUH AJLIJt JLOJUUt Jt^LlJLIJLJLIJLIJL^
KMETOVALCI. POZORl
Kar it bilo nekdaj, to velja tudi dane«. Uporabljajte «tare, vsestransko preizkušeno sredstvo redilai prašek za Hi viso, posebno za prašiče:
Zakonito zavarovana znamk* „MASTELIN"
Samo poikuiite in prepričali te bodetel Dobi m v vaeb trg*, vmah na deželi in v glavni zalogi
'630	A. KOSEC. MARIBOR.
Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na
1610
Kože se'pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka
KAROL KIRBISCH, usnjaraa Sv. Trojica v Slov. goricah
wn!ii!iiiinni!iiiiii!iiiniHii!iiiww
Zmagovalka
ti tekmi za najmanjo ceno je Snttner
jeva prava šv ctrska budilka št. i05
Ona ima zatieslj Ankarjev r»; ai aa stroj vkljub 3 l.jamstvom le UU1 04 ¿U
Ravno tako prava Švicar-«; 4Q.cn ska žepna ura št. 100 An- U1H 0U
nerevstroj Remontoir-Ro-skopf samo
(Anker-Remontolr-Ro-,.. __ _ A skopf št m z 3 letnim ja- Dlll 69'ZO
mstvom za samih po povzetju ali vnaprej poslani vsoti.
Noben riziko 1 Kar ne dopade se zamenja ali denar vrne.
Veliki ilustroTani eenik nr, verižice, zlatih in «rebrnih predmetov ril V «t kakor tudi cenik stotine drugih up rabnih predmeto* dobit« brv plačno, ako pošljete svoj natančni naslov
Svetovni hiši ur H. SUTTNER - LJUBLJANA it.»92
0200020200010200020102010000010101010000020001029102020202010000020201000200020201015323020100020102482353
Do sedaj je
preteklo polnih devet let, odkar sem spoznal »Thilrpil« (tirpil). To sredstvo je učinkovalo naravnost presenetljivo. Od tedaj rabimo samo »Thiirpil« proti driski telet in pra-iiiev.«
L. G. načelnik poljed. okr. zadruge v H.. »Thurpil« se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Edina tvornica: Cl. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lvkos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8

Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
»JIUiLJIUaLJHUa!JLJILjilJI^LJ!L^L3L,aL&
0(jfm v ..Slorm.skem <rospotlarjii" ima nav^V v-frpeh ■
£ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri 4
j Ljudski posojilnici v Celju
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
•3 •2
neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
> > > >
»
» % «¡p %
«T

KLOBUKE, ZIMSKO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE (moške in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637
Jakob Lah - Maribor sam o Glavni trg 2
Velika izbira, najnižje cene l
AMTnM I rpuiuf URAR-ZLATAR-OPTIK 1	CELJE, GLAVNI TBG 4
Največja zalogi nr, zlatnine In sre-brnlne, očal, poro nib pr-
titanov. — Kapo]« srebrna krone po na]višjl dnevni cesl.
hmiESMst— 1501
1569 nejše kupilo kakor pri
Franc Ko3e?ič v Apačah
Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejšem najlepši izpeljavi.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
dE
lJliU
v Celju, Krekov trg
MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo iodiiča, ter naložbam cerkvenega in občimkega denarja posveča posebno pažnjo.
lRinnnninilllllllllllilllUllllllilll!l!!l||||!!l!!!|||!!!||!!!|||||!l||!ii
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje 4
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najniiji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.
(gm® (®X®X(5)X®X®AWM»A®
i©X®X® ut)X®X®M ®X®X®X®X®X®A®A!Ai
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin. poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Matiboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Januš Goleč, novinar, Maribor.