Izračunajmo stanarino V Ljubljani in seveda tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik bodo stanovalci v družbenih stano-vanjih pričeli plačevati ekonomske najemnine i letošnjim prvifn aprilom. O temu, kakšen cilj skušamo doseči z ekonomskimi najemninami smo pisali že v prejšnji številki. Marsikoga zani-ma tudi povsem konkreten način, kako izraču-nati stanarino za svoje stanovanje. Stanarina in njen izračun se ne bo spremenil glede na sestav-ne elemente. Spremenila se bo le višina posa-meznih elementov računa. Vsakdo, ki si želi izračunati stanarino, mora pomnožiti število kvadratnih metrov svojega stanovanja s števi-lom točk na katere je bilo ocenjeno stanovanje ob točkovanju in to pomnožiti z vrednostjo točke in s faktorjem. Vrednost točke je bila lani 28.76 dinarja, letos pa bo po prvem aprilu 35,77 dinarja. Faktor je bil lani 0,0324 in je enak tudi letos. Sprememba v računu je torej le pri vre-dnosti točke, sicer ostanejo vsi elementi isti kot prej. Konkreten primer izračuna stanarine po no-vem za stanovanje s 50 kv. metri, ki je ocenjeno s 140 točkami in je staro 15 let: 50 x 140 x 35.77 x 0,0324 = stanarina = 676,05 dinarja. Lani (in letošnje štiri mesece) je bila vrednost točke 28,76 dinarja in je torej stanarina za opisano stanovanje bila (oziroma trenutno še je) 543,56 din na mesec. Vrednost točke se bo vsako leto spreminjala in dvigovala, s tem tudi stanarina. Faktor 0,0324 v izračunu ostaja nespremenljivka. Re-valvorizirano vrednost stanovanja si lahko izra-čuna vsak stanovalec sam tako, da pomnoži kvadraturo stanonja s številom točk in z vre-dnostjo točke (tu gre za drugo vrednost točke), ki pri izračunavanju revalvorizirane vrednosti znaša 51,76 din. To pomeni, da je to stanova-nje, oziroma njegova revalvorizirana vrednost, 362,320 din. Stroški amortizacije so letno en odstotekte-valorizirane vrednosti v konkretnem primeru 3.623 din na Ieto, ali mesečno ena dvajsetina te vsote. Hišni svet dobi v primeru navedenega stano-vanja za manjša vzdrževalna dela glede na sta-rost objekta 37,61 odstotka dinarja, namenje-nega v okviru stanarine za stroške vzdrževanja. Preostali denar gre za večja vzdrževalna dela. Letni strošek strokovnih služb za stanovanje katerega primer navajamo, je 878 dinarjev in strošek delovne skupnosti skupnih služb 251 dinarjev. Funkcionalnih stroškov je v stanarini tega stanovanja letno za 432 din - torej toliko gre za zavarovalne premije, bančne storitve, civilno zaščito in prispevek za zaklonišča. Stanarina je potemtakem razdeljena (zbralo se je v konkretnem stanovanju 7.715 dinarjev v letu dni in ne več, ker bomo prve tri mesece plačevali še po starem) na naslednje dele: 46,96 odstotka za amortizacijo, 32,79 odstotka za sredstva za vzdrževanje, 14,64 odstotka za stro-ške upravljanja in 5,61 za funkcionalne stroške. V faktorju s katerim se izračunava stanarino (torej 0,0324) so vsebovani naslednji elementi: z zakonom predpisana 1 odstotna amortizacija in 0,10 funkcionalnih stroškov. S temi podatki si lahko vsak izračuna stanari-no. Seveda mora upoštevati razrede glede staro-sti stanovanja in si lahko tudi izračuna koliko od stanarine nameni komu ali čemu. Sedanje stanarine predstavljajo komaj 56 od-stotkov ekonomske stanarine, ki jo moramo doseči v šestih letih. Ob ekonomskih stanarinah pa je potrebno posebej poudariti, da moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju vložiti izjemne napore predvsem v to, da znižujemo stroške in zaustavi-mo rast cen tako gradnje stanovanj kot obrtni-ških del. Če tega ne bomo dosegli, bodo seveda stanarine precej drugačne kot so po današnjih izračunih in to pomeni višje. Rast cen moramo nujno zaustaviti, ker bodo sicer stanarine nara-ščale naravnost vrtoglavo. Zvišanje gradbenih cen in s tem vre