Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas
- * r	, ; -

-
List Slovenskih delavcev v olmeriki.
The first Slove/ Daily" in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO«.
Enter«* m Second-Claa* Matter, Septemb tl, 1903, at the Poet Office *t New York, N. Y., under the Act of Congreea of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 7. — ŠTEV. 7.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 9, 1907. — V SREDO, 9. PROSINCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Strajkarski nemiri Odmevi volitev mayorja v Orizabi, Mexico, iz leta 1905 v New Yorku.
V MEHIKI ŠTRAJKA 28,000 PRE-DILCEV IN TKALCEV.
Pri nemirih v Orizabi, država Veracruz, je moralo posredovati vojaštvo.
POŽIGANJA.
Mexico CiuJad, Mexico, 9. jan. Gla.-tom najnovejših poročil iz mesta Orizaba. Veracruz, kjer je prišlo do nemirov, je bilo tamkaj 30 osob u-streljenih. Vojaštvo je streljalo med delavce z zgorajšnjim žalostnim u-spehom. Razun usmrtenih je bilo tudi 80 ljudi ranjenih. S tem je štrajk končan.
Mexico Ciud3d, Mexico, 9. jan. Semkaj se poroča, da so štrajkujoči predilci in tkalci mesta Orizaba, država Veracruz, požgali neko proda-jalnico, ktera je last tamošnjih lastnikov predilnic in da prete požgati in razde j at i vse tovarne. Vlada je poslala na lice mesta dva polka vojakov, <la prepreči nadaljne nemire. Tudi iz Jalape in Pueble je odšlo vojaštvo v Orizabo.
V predilnicah v Orizabi, kjer so nastali nemiri, dela 5000 delavcev, kteri pa radi premalo plače že par tednov štrajkajo. V petek se je zatrjevalo, da ještraj k vsled posredovanja predsednika Diaza končan, toda štrajk se je še razširil na druge mehikanske države, tako, da znaša sedaj število štrajkarjev 28.000. Pro-dajalnica, ktero so štrajkarji požgali je last tovarne Rio Blanco.
Agitaeija za štrajk se je pričela v novembru m. L. ko so uslužbenci to?arno Leon v Puebli prenehali z delom. Sedaj štrajkajo delavci 53 tovarn. Lastnik tovarne Rio Blanco je Eduardo Garcia.
v n pari pari
PARNIK PONCE ŠE NI DOSPEL.
O njem ni nikake vesti. Parniška družba izjavlja, da je par-nik zgubljen.
Parnik Ponee, kteri je že pred pol mescem ostavil Puerto Rico in od-plul v New York, še vedno ni dospel luko in v krogih lastnikov v *■> sedaj prepričani, da je zgubljen.
bi temu ne bilo tako, bi parnik gotovo že kaka ladija srečala.
New York & Puerto Rico Steamship Co., ktera je lastnica zgubljenega parnika, še upa, da bode parnik Caracas, ki prihaja iz Trinidada, in ki pluje po istem potu kakor Ponce, slednji parnik kje srečal in ga dove-del semkaj.
A ko so se stroji na parniku polomili, potem pluje parnik s pomočjo jader in ne more pluti hitreje, nego po štiri milje na uro. V tem slučaju je plul najbrže proti otočju Bahama in	izven poti drusrih parnikov
in jadrank.
Ak
Dež v Indiani in Ohio.
Evansville, In J., 9. jan. Po vsej dolini Ohio tako dežuje, da se je bati povodnji, kakoršnja j»- Mia 1. 1884. Voda je narasla za 40 čevljev. Union Township je deloma že pod vodo in škoda, ktero imajo farmerji, je velika.
Springfield, O., 9. jan. Voda Buck C reek, a pri Sprmgtieldu neprestano nnrašoa in ljudje, ki bivajo na bre-gmiL ae pripravljajo na Lk:£. JSa U-M>ce ulai zetuijLsea Je pou vodu. MVj« je lzvauieilnu.
KOLEDAR
za leto 1907 a|
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ca naročili. Obewa 128 strani. Ima zanimive spije, pore •ti, poučne In humoriatifcne stvari %ei ga krasi obilo slik. Oena s poito vred SO centov. primerno DARILO ZA BOtlt
nr novo leto svojcem v rr ropii .
GENERALNI PRAVNIK ZAHTEVA, DA SE NEWYORSKI MAYOR ODSLOVI.
McClellan baje ni bil pravilno izvo-1 j en.
HEARST NA KRMILU.
Generalni pravnik Jackson v New Yorku je pri vrhovnem sodišču v imenu prebivalstva države new York vložil tožbo proti mestnemu mayorju George B. McClellanu, kterega dolži, da si je po krivici in nezakonito prilastil mayorski urad mesta New York.
On predlaga, da se McClellana odslovi in postavi na njegovo mesto postavno izvoljeni mayor William Randolph Hearst.
Tožba trdi, da je bil pri volitvah v novembru izvoljen Hearst newyor-škim mavorjem, da so za H ears t a podpisane volilne listke šteli uradniki za McClellana; vsled teh "pomot" je bil volilni izid napačen. Nadalje se trdi v tožbi, da so za Mc Clellana smeli glasovati tudi ljudje, ki v to po zakonu sploh niso imeli pravice in da se je pri telanjih volitvah vsestranski grešilo. V mnogih okrajih se glasovi oddani za Hearsta sploh niso šteli.
Tozadevna obravnava se bode vršila pred pomožnim generalnim pravnikom Donellyjem.
McClellan za sedaj o zadevi še molči, vendar bi pa meščani radi vedeli, kako varstvo ima navaden meščan. ako se celo mayor mesta, ka-koršno je Xew York, na ta način od strani generalnega pravdništva nadleguje. Obravnave radi te tožbe bodo veljale gotovo $200,000 in kljub temu Hearst še vedno trdi, da je prijatelj ljudstva.
PARNIŠKE DRUŽBE MED SEBOJ.
Angleške parniške družbe nameravajo izpodriniti nemške par-nike iz Angleškega kanala.
Hamburg, 8. jan. Cena delnicam obeh nemških parobrodnih družb, Hamburg - America Line in Severo-nemškeLra Llovda, je zelo padla, kajti v finančnih krogih Nemčije so zelo vznemirjeni radi naznanila, da bodo v nadalje angleški parniki od White Star Line vozili tudi v luke Angleškega kanala (La Manche) in sicer v Dover, Southampton, Portsmouth in Plymouth. Nemške družbe bodo vsled tega prisiljene ceno znižati in tekmovati z angleškimi.
Tudi Cunard Line je sklenila, da bodo njeni parniki v nadalje vozili v imenovane luke. To pa pomenja za mesto Liverpool velik udarec, toda za Anglijo je pred vsem največjega pomena, da prepode Nemee iz kanala.
Praznik v New Orleansn.
New Orleans, La., 9. jan. Trgovine in tovarne, kakor tudi bombaževa ^»orza, so bile včeraj zaprte, kajti tu je bil praznik v spomin na bitko pri New Orleans a.
Denarje v staro domovino
pošiljamo;
za | 20.50 ............ 100 kron,
aa * 40.90 ............ 200 kren,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 6000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do 12. inek
Denarje nam poslati je najprilič neje do $26.00 v gotovini v prlporeče-aH regis Vrovanem pismu, večje pe Domestic Postal Money Drier ali pa Hew York Bank Draft.
FRANK" IA s'CTl, 109 Greenwich Street, Xew Tort «104 St-Olair Ave. 1TJS. Cleveland, O.
Perzijski šah
Muzafer Edin umrl.
PERZIJSKO LJUDSTVO ŠE NE VE O SMRTI SVOJEGA VLADARJA
Življenje in delovanje pokojnega "kralja vseh kraljev".
MUHAMED ALI MIRZA NASLEDNIK.
Teheran, Perzija, 9. jan. Perzijski šah Muzafer Edin je včeraj zvečer ob 9. uri umrl. Prebivalstvu Perzije se bode naznanilo o šahovej smrti še le danes, ko solnee doseže teheranski poludnevnik.
V ponedeljek je na dvoru že vsakdo vedel, da se hitro bliža smrt. Zdravniki so mu morali štirikrat injektirati Ikafro, da so mu življenje nekoliko podaljša.!.
Zvečer so pozvali ik šahu prestolonaslednika Muliamed Ali Mirza in ministre>. Tudi šahove žene so se pripravile na žalovanje.
Kmaio po solnca zahodu so harem-ska vrata zaprli v znak. da je vse končano. U-iee so prazne in v mestu vlada popolna tema.
MUZAFER EDIN,
umrli perzijski šah.
Mnteafer Edin je bil drugi sin dne 1. maja 1S96 umorjenega šaha Nasr Edina; rojen je bil dne 25. marca lfio3 v Teheranu in je po smrti svojega očeta prevzel vlado, ker je njegov starejši brat Masud Mirza kot prestolonaslednik odstopil. Pokojnik je večkrat ]x»toval v Evropo. Ko je bil leta 1900 v Parizu, ga je nek anarhist skušal umoriti. Leta 1902 je obiskal Anglijo, Francijo in Rusijo in leta 1905 je bil zopet gost carja Nikolaja v Petrogradu.
Najvažnejše, kar se je zgodilo za vlade jKfkojnega Šaha, je bila podelitev ustave Perziji in ustanovitev iz dveh zbornic obstoječega par.amenta.
Muzafer Edin je ostavil šest sinov in jednajst hčera. Njegov naslednik in najstarejši sin Muhamed Ali Mirza je bil rojen dne 21. junija 1872. Do sedaj je bil generalni gubernator pokrajine Aserbaijn.
ROPARSKI NAPAD V OREGONTJ
Bivši newyorski zdravnik v Port-landu, Ore., umorjen.
Portland, Ore., 9. jan. V minolej noči so našli pod mostom pri Jefferson St. umorjenega newyorskega zdravnika Fil. E. Johnsona, ki je nedavno prišel semkaj s svojo ženo in se nastanil v hotelu Nortonia. Potom preiskave se je dognalo, da so zdravnika umorili roparji. Na mostu so ga pobili, mu odvzeli uro in vrednostne predmete ter ga vrgli na ulico pod mostom. Zdravnik je dospel semkaj pred dvema meseci, da se tu nastani. Ko je šel zvečer na Oregon Heights, da obišče nekega kolega, so ga napadli roparji.
Tovarna zgorela.
V Richmnndu, Va., je zgorela velika tovarna tobaka tvrdke J. N. Royd & Co. z vso zalogo.
lo si oameDleii
ter
Žtfi* otroki
ali pa v Ameriko vzeti-in voine cene na: FRANK Qreeawlch St, New Yeric, N, Y,
Zamorska afera v Brownsville, Texas.
PREDSEDNIK ROOSEVELT SKUŠA VPLIVATI NA SENATORJE ZA TO ZA-DEVO.
Debata v kongresu radi po predsedniku odšlo vi j enih zamorskih vojakov.
SENATORJI PRI PREDSEDNIKU.
"Washington, 8. jan. Senat je včeraj sklenil stopiti predsedniku Roose-veltu na kurja očesa. Predno je pričel senator Gearin iz Oregon a s svojim velikim govorom o japonskem vprašanju«, prišjo je do debate o zadevi po RoseVeltu iz vojske odslovlje-nih zamorskih vojakov v Brownsville. V senatu eo hoteli priti do sklepa , je-li ta čin storjen v okviru postavnih pravic predsednika,' ali je pa odslovitev, kakor nekteri trdijo, protizakonita, dede tega vprašanja je republikanska stranka razdvojena v dva dela, vendar pa še ni znano, na kterej strani je večina senatorjev. Do debate je prišlo radi znane For-akerjeve (Ohio) resolucije, ktera predlaga, da se izreče predsedniku nezaupnica. Za Rooseveltov čin se zavzema njegov intimen 'prijatelj, senator Lodge, ki je predlagal k For-akerjevej resoluciji amendment, kateri tudi ravna nasprotno nego reso .ucija in odobrava Rooseveltov čin.
Jedva da se je včeraj pričela se-natova seja. že se je zvedelo, da je Roosevelt povabil več republikanskih senatorjev v Belo hišo in da jih je naprosil, naj podpirajo amendment senatorja Lodgeja. Istodobno se je tudi zvedelo, da senatorji niso bili zadovoljni s predsednikovo prošnjo in da je splošno mnenje proti predsedniku. Le v jednej točki se večina senatorjev ne strinja s Forakerjevo resolucijo. Oni so si jedini v tem, da mora priti odslovitev zamorcev pred senatov odsek za vojašlkž zadeve, ne pa da bi se bavili, je-li bil predsednikov čin postaven ali ne. Ta predlog je Foraker vzel na znanje in spremenil v toliko svojo reso .tičijo.
GRADNJA PANAMSKEGA PREKOPA DVOMLJIVA.
Pri gatunskem nasipu so priši do velike plasti blata.
Washington, 9. jan. Senatovemu odseku za prekope dospele so zelo vznemirljive vesti o gradnji panamskega prekopa. Semkaj se namreč poroča, da so pri vrtanju na prostoru, kjer se ima ugraditi gatinski nasip, do velike plasti blata, ktero se nahaja pod i.ovco. Vsled tega ne bo mogoče zgraditi nasipa, od kterega je gradnja prekopa odvisna in potem takem se je panamski prekop izjalovil. Zgraditi je mogoče prekop na višini morske gladine, nikakor pa ta-eesra z dvisralnimi bazeni.

Dragocena ladija pod vodo.
Kittery, Me., 9. jan. Nek potapljač, kteri je nedavno preiskoval dno reke Piscataqua, je pri tem našel pred 18 leti potopljeno ladijo George Savage, ktera je polna velikih sider, ktere so druge ladije tamkaj zgubile. Ladija leži v 30 čevljev globokej vodi. —
Mraz na Filipinih.
Manila, 8. jan. Na Luzonu in sosednih otokih je nastal izreden mraz. V Manili kaže toplomer 55 .stopinj in v Benguetu le 30 stopinj nad ničlo. Tacega mraza še ni bilo odkar obstoji zgodovina Manile. V gorovju kaže toplomer na nično in domačini morajo vsled nenavajenega mraza mnogo prestati.
Požar v poslopju lista "Tribune".
Včeraj popolndne je pričelo v 18. nadstropja poslopja lista "Tribune" v New Yoiku goreti. Par policajev se je potem, ko so opazili ogenj, odpeljalo v 18. nadstropje imenovane hiše, kjer so našli v nekej sobi omaro in razne barve v plamenu. Ogenj so kmaio pogasili
L j..	,'.
Južne republike. Revolucija v Honduras.
REPUBLIKA NICARAGUA SE DOLŽI, DA PODPIRA HON-DURSKE VSTAŠE.
Honduras pošlje vojaštvo na meje Nicaragpe.
NA CTJBI.
"Washington, 9. jan. Vladin zastopnik v Costa Riki poroča državnemu oddelku, da predsednik republike Ni-carague podpira revolucijo v Hondu-rasu, radi česar je hondurski predsednik sporočil vladi Costa Rike. da namerava posuti vojaštvo na mejo Nicarague. Razun tega se poroča, da Nicaragua, ktera je tudi prisostvovala mirovnim pogajanjem v San Jose, ni hotela podpisati mirovne pogodbe. Pri tozadevnem pogajanju je bila Nicaragua le neofieijelno zastopana.
Washington, 9,. jan. Brigad ni ge neral Crozier, kteri se je vrnil iz Cube, naznanja, da je 90 odstotkov vsega premoženja na Cubi last ino-zemcev, ikteri pa klj-ub temu nečejo postati Cribanci. Trgovina na Cubi je v rokah Američanov, Angležev in Spancev. Radi tega je zelo težavno na Cubi ustanoviti cubansko vlado.
ITALIJANSKI SUŽNJI.
V West Virginiji so morali Italijani proti svoji volji delati v gozdu.
Washington, 9. jan. Skozi tuakjš-nje mesto potovala je danes četa Italijanov, kteri so namenjeni v Hobo ken, N. J. Italijani trdijo, da so bili v sužnjištvu, kjer so morali delati v gozdovih West Virginije. Svobodo so zadobili vsled prizadevanja itali janskega poslaništva pri zvezinej vladi. Delavci imajo še za dobiti plačo, ktero bodo tudi dobili s pomočjo energičnega nastopa italijanskega poslaništva. V West Virginijo jih je poslal nek posredovalec dela v Ho-bokenu, N. J., pod pretvezo, da bodo delali pri železnici. Ko so prišli v tabor, 18 milj daleč od Prince, "W. Va., so jih silili delati pri razstreljevanju skalovja. Italijani so protestovali in hoteli oditi, ko so jih oboroženi mo žje, ki so trdili, da so šerifi, vjeli in zaprli v vagon. Vsled lakote so se morali udati. Devetim se je posrečilo odkupiti se, nakar so o sužnjištvu sporočili italijanskemu poslaništvu v Washington u.
Dogodki v Franciji. Sole in muzeji.
Razne novosti
iz inozemstva.
POSLOPJA BIVŠIH SEMENIŠČ OBRAVNAVE GLEDE PORAV-
Velik požar v Brooklynu.
Včeraj je pričelo goreti v prodajalni« sadja D. Grattama, 46 Washington Ave., Brooklyn Borough v New Yorku. Od tu se je požar hitro razširil po okolci, tako, da so morali skoraj vsi gasilci Brooklyna priti na lice mesta. Kmalo je bil ves blok v plamenu in škoda mora biti zelo velika, to tem bolj, ker so tamošnja poslopja večinoma skladišča. Med gašenjem se je sedem gasilcev onesvestilo.
MANJŠA UMRLJIVOST.
Dasiravno se nam dozdeva, da so naši pre iniki živeli dalj Časa, nego sedanja generacija, je to popolnoma napačno, ako vpoštevamo povprečno dolgost življenja sedanjih ljudi z nekdanjimi Iz statistik je razvidno, da je sedanja umrljivost primeroma manjša, nego je bila kedaj popre je. To prihaja vsled boljšega zdravljenja, javne higijene in inteligentnejšega načina življenja. Znano nam je sedaj, da zamoremo zelo nevarne bolezni preprečiti, ako pričnemo z zdravljenjem takoj, ko se pojavijo prvi znaki. Talki znaki, kot zguba teka in slabost, se lahko ozdravijo s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. Ono podeli truplu moč, da za-more bolezni kljubovati, ker prenovi kri in odstrani slab materija! is trupla. Qno ojači živce in miiiSevje ter napravi zdravo kri, čegar posledica je zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL
IN ŠKOFIJ SE SPREMENE V JAVNOSTI KORISTNE ZAVODE.
Spremenitev napisov na francoskem denarju.
NOVOUSTANOVLJENA OBČINA KAZNOVANA.
Pariz, 9. jan. Naučni minister Briand naznanja, da bodo cerkvi odvzeta poslopja semenišč in škofij spremenili v vzgojevalne zavode in muzeje.
Pariz, 9. jan. Finančni minister Caillaux je ukazal ravnateljstvu zavoda za vlivanje denarja, naj skrbi za to, da pride na ves stari denar, na kojem je napisano: (1 Boj čuvaj Francijo", napis: ''Svoboda, jedna-kost, bratstvo.''
Izgnani redovniki asumpcijonisti so odpotovali v Belgijo. Na kolodvoru so jim priredili katoličani demonstracijo, ki je bila naperjena proti prostozidarjem.
Seje parlamenta so se zopet pričele. Obe zbornici sta si izvolili zopet prejšnje uradnike.
Pariz, 9. jan. Katoličani okraja Quend, 67 milj daleč od Amiens so hoteli ustanoviti cerkveno občino po novem zakonu. Vsled tega jih je škof "kaznoval" s tem, da jim je odvzel duhovna in tako zakrivil, da ostanejo ljudje brez božje službe.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Črkostavci v Norfolku, Va., zahtevajo, da se jim tedenska plača poviša za $3.50.
Norfolk, Va.č. 9. jan. Unijski črkostavci tukajšnjega mesta zahtevajo, da jim delodaja.ci povišajo teden ^ko plačo za $3.50. Tej zahtevi so se pridružili vsi tiskarji, vslužbenei časopisov, mašinisti in delovodje. Povišanje plače zahtevajo radi tega, ker so se živila in vse drrage potrebščine podražile. Dnevni delavni čas ostane še vedno osemuren. kakor preje.
Chicago, H., 9. jau. Mašinisti, ki delajo pri gradnji panamskega prekopa, bodo te dni pozvali predsedni-(ka, da jim poviša plačo. V to svrho so že izvoli.i posebni odor, kteri se bode glede te zadeve posvetoval s p red sedniko m.
Anglija in Japonska.
Angležka je pričela poslednji čas opominjati evropske velevlasti, naj se čuvajo Japonske. In ta opomin je priobčil "Standard", glasilo stranke, Iki je sklenila angležko-japonsko zvezo. ''Standard" pravi, da vodi Japonska na skrajnem Iztoku svojo lastno politiko in da ima svoje posebne namere, brez ozira, se-li one strinjajo z mednarodnimi interesi ali ne, so-.i v soglasju s politiko njenih zaveznikov ali ne. Kdor je živel na Japonskem, ta je v kratkem u videl, da se Japonska pripravlja, da dobi v svoje roke oblast in moč nad skrajnim Iztokom. Ta težnja se je seveda še povečala vsled zmag nad Kitajci in Rusi Japonski narod bi ne bil' nikdar podal v vojno proti Rusom, da ni računal na podporo svojih prijateljev. Toda pride čas — piše il Standard", — Iko postanejo sedanji prijatelji Japoncev njih največji sovražniki. Japonska dobi lahko vpliv nad Kitajsko. Ali koncem konca se zopet zje-dinijo Kitajci in Angleži proti Japonski.
Preprečeno linčanje.
Lynchburg, Va., 9. jan. Kacih 75 linčarjev skušalo je včeraj brezuspešno odvzeti oblastim pet zamorcev, ktere so zaprli, ker so sumljivi, da so v zvezi z napadom na belega de-(k'.<etat Gladys Shelton v Monroe.
Delolica, iki je stara 17 let, je bila sama doma in tu jo je nek zamorec posilil. Potem jo je odnesel k potoku, da jo utopi, česar pa ni storil in je raje bežal. Popoludne so aretovali pet zamorcev, ktere je skušala drahal liniatL
NAVE MED AVSTRIJO IN OGRSKO SE PRENEHAJO. NOVE VOLITVE V A-PRILU
Srbski kralj Peter Karagjorgjevič ne odstopi.
LOČITEV ZAKONA AVSTR. NADVOJVODE.
Dunaj, 9. jan. Razprave glede poravnave med Avstrijo in Ogrsko, o-ziroma med obema ministerskima predsednikoma, so se završile neuspešno. — Vlada je razpi.-ala nove državnozborske volitve po novej splošnej in direktnej volilnej pravici na prvo polovico aprila.
Belgrad, 8. jan. Vesti, ktere je raztrosilo avstrijsko dinastično in či-futsko časopisje, da namerava kralj Peter odstopiti, so navadna avstrijska laž, ktera se uradomi dementuje Dunaj, 9. jan. Avstrijski nadvojvoda Leopold, ki se je oženil z natakarico Marijo Adamovič, se v resnici loči, ker se je zakonskega življenja naveličal.
Teheran, Perzija, 9. jan. Šahova bolezen se je zopet poslabšala in njegovo stanje je skrajno kritično.
Pariz, 8. jan. Minister inostranih zadev, Pichou, dobil je danes poročilo, da se šeik rodu Vadras, pri kte-rem je ubegli glavar roparjev Ras Ulah, z vojnim ministrom dogovarja glede prepodaje vsega rodu z Ras Ulahom zajedno, vladi.
"PRINC HIŠE IZRAELA."
Pri njegovem prihodu v Portland, Me., so ga pridržali v nasel-niškem uradu.
Portland, Me., 9. jan. S parnikom Canada dospel je iz Liverpoola "princ Mihael, ki je vodja verske sekte "hiša Izrael". Carinski uradniki naznanjajo, da je "princ Izrael" bil štiri leta zaprt v Illinoisu, ker je leta 1S92 izvršil nek zločin. Tedaj so mu jedno leto odpustili pod pogojem, da odide v inozemstvo, kar je tudi storil. "Princ" je star 65 let. Sedaj ga bodo poslali nazaj v Liverpool.
Zarota zamorskih vojakov.
Oklahoma City, Okla., 9. jan. Iz Fort Reno se poroča, da se je pri zaslišavanju zamorskega desetnika Knowlesa, ki je streljal na kapitana Macklina, dognalo, da so vojaki sklenili vse bele častnike na Fort Reno postreljati.
KRPTAN.TE PARNIKOV. Dospeti imajo:
Finland iz Antwerpena. Carpathia iz Reke. Georgic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Hivds.on iz Havre. Smolensk iz Libave. Celtic iz Liverpoola. Sofia VHohenberg iz Trsta, La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Acilia iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdam^ Samland iz Antwerpena.
Odplnli ao:
Teutonic 9. jan. v Liverpool. Vaderland 9. jan. v Antwerpen. Odpluli bodo:
La Bretagne 10. jan. v Havre. Hamburg 10. jan. v Genovo. New Yoife 12. jan. v Southampton. Etruria 12. jan. v Liverpool. Patricia 12. jan. v Hamburg. Caledonia 12. jan. v Glasgow.

"GLAS NARODA"
LUt slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
£a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropj, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
(ssued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING company
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 :entov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pn spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč«1 naznani, da hitreje najdemo » aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Nativisti in naseljenci.
V ravnokar objavljenem letnem j*>r<ičilu glavnega naselnižkega komisarja Sargenta, kteri je — kakor vsi delavski vodje — skrajno nativistič-nega mišljenja, čitamo med drugim tudi taUe stvari, ktere bodo naži *' knowm>tlringi" brozdvomno porabili za svojo propagando proti naseljevanju. Sklicevaje se na razna prikrojena dejstva, ktera navaja naselni-fr-ki komisar v svojem poročilu, pričeli s<) sovražniki tujeev zopet s svojim '• n >evanj in'' naselniskega vprašanja. —
Medtem, ;o >■> naiivisti in njihova glasila preeje nastopali vedno z gospodarskimi argumenti in se sklicevali na to, da j«- v Aderiki že itak preveč delavcev, »edaj odkrito naznanjajo, da agitujejo proti nase jeva-iiju i _rnlega <. »vra/.tva proti tujcem in v-lt-.l bolezni. da oni ne zgube političnega vpliva. Xi k newyorSki angle/.;* i časopis piše doslovno:
" Xa>i'lj«'va: je i/, -ever icvropskih dežel -< je s ...raj popolnoma poneha Med 1,100.00(1 naseljenci, kteri s«> v ti: ..- i-m let i dosjK'li k nam,, je največ rn-^ili, rumun-kih in jM>ljskih č i t'u t • - . «i« i Ti; -o (.stali Slavjani in I tali ani Ti ljudje nikdar ne po-am«*r;č;inijo. < > i i s«' nastanijo v veli ..ii tih'»tilk. - bdi/.e svoje navade in j« /J; ter -i končno prilaste tudi konti • .lavnih zadev. Ako se ta tok m- us;a v i. -e in.-h- moralo anglosaksonsko j i'ine jx.časi. toda trotovo u-Tt;a.< ili i ; k »nčno l»o<lo pri nas za-viadaii arugoiXHlcj.
V? t » ni nič druzega, karior ne-siuist*!. Znano je namreč, da se le malokti-ro drugo pleme tako hitro ne ]H.atnerh ani. kakor čifutsko. Pri slavja-.-k i h in romanskih naseljencih se p arm-ričanjenje vrši sit-er počasneje, toda njihovi otroci so po mišljenju in /iv':.it>n :u ravno tako Ameriea-'<• - i*'tomei Yankee je v. Zaa to "■»''I"' že na-^e izvrstne javne sole.
Resnično je. da j*>menjajo velike kolonije inozemeev v naših mestih za mesta nevarnost, toda ta ni velika. Temu pa ne -krbe posta\odajalci za ti«, da »rdi de jo naseljenci v redko ob-raje rej»ub ike ? Na jugu in 1 bore prebivalci s kronio-mjkanjem delavcev in n4k magna t je ravnokar dejal, ldnja železnic takoj prene-■bi ne pustili r,a-seljeneem
I JU c zap
ha. a v dež<
O razmerju med šolo in domom ]>iše «• !.:< jiteljioa Wieiinowska v reviji 44 Wane":
"Glavno z vezo med šolo in domom tvori izpričevalo. Ta zveza ima pr-\.>:>ii namen. spajati	■> in domačo
vzgojo in f>m<-tr>w'-iti na ta način nekako harmonijo skupne vzgoje. V resnici se pa ta zveza suče ofkoli redov. Sta riši \-prašajo, kako je s sinovi in učite ji jim z izpričevali odgovore. Ako pa pridejo stariši poizvedovat k učitelju, kako je z otrokom, vedejo se ponižno (ne povsod!), kakor bi hoteli prosit odpuščanja, da imajo otroke, kakor bi bila učiteljeva milost, da smejo njihovi otroci hoditi v šolo, kakor da bi bili učenci zaradi učitelja. To je nečastno razmerje, ki m stariši, dasi neradi, vendar prenašajo zaradi učenca."
Tako razmerje vlada morda v oboli Pruski, pri na« ne, temuč je oči tel j-•tvo ie srečno, da se etariži brigajo ca nap red dk svojih otrok v Sofi.
Protislovna prorokoa vanja.
Medtem	^kuča zvezini tajnik
za k a da oficijel-nim potom deželo pomiriti, češ, "da se ni financijeLne ikri-ze bati", svari milijardar Rockefeller, kakor smo že poročali, prebivalstvo: "z letošnjim letom moramo pričakovati slabih časov." On, ki ima za tisoč milijonov doJarjev premoženja. pričakuje, da bode vrednost raznih listin pričela nazadovati. To bodo pa naravno tudi delavci čutili.
Ako je človek, kakoršen je Rockefeller, tako pesimističnega mnenja, potem je to brezdvom.no tudi za borzne špekulante važen argument, to tem bolj, a-ko špekulirajo na nazadovanje cene vrednostnih listin. Toda kedo ima prav: optimistični tajnik zvezi-nega zaiklada, ki prorokuje trajno lepo vreme, ali pa milijardar, ki naznanja poslovno tnevibto in gospodarski vihar?
Vprašanje je zelo resno, Iker od tega je odvisno blagostanje vsakega po-jedinea. Tajnik <zvezinega zaklada se s svojim pro ro-ko van jem o lepem vremenu gotovo moti, ker se ne ozira na to, da je dolga doba gospodarskega blagostanja in napredka, oziroma plošna prospeiiteta ustvarila tudi mnogo -nezdravih razmer na inače zdravem truplu republike. Te nezdrave razmere so pred vsem špekulacija na borzah in drugod, vsled česar postajajo cene vedno višje. Temu ne more biti vedno tako in končno prične vsestransko padanje cen natančno po Rockefellerjevem prerokovanju.
Izdajica.
Ruski spisal Evgen Čirikov.
(Konec.)
Ivan Zaplotin je sedel v sobi svoje matere in se igral s prsti po divann. Mama njegova se je napravljala v k lib. Stala je pred velikim zrcalom, obračala glavo na desno in levo in se ogledovala od vseh strani.
Zraven matere je stala hišna Gru.a in ]imagala svoji gospodinji.
44 Vse nas je poklical k sebi in ukazal. naj priznamo. Kaj naj priznam? Jaz nisem ubil stek.a.", je mrmral Ivan in nadaljeval svojo igro po turškem divanu.
''To bi lahko tujdi povedal! Gru--a! Tulkaj! Oh. moj Bog! e tukaj, globoke je! Ali, neumna gos!" je govorila mama z Ivanom in s hišno istočasno.
"Saj sem tudi rekel: Sokolov je ubil in jaz sem nedo_žen."
"Nič ti ne morejo napraviti, ah, kako je to grozno!" ga je prekinila mama in se obrnila proti Gruši.
".laz sem rekel, in sedaj me za-- mehu jejo, pravijo mi izdajica, obre-ko valeč "
"Ah. Vanja, ti si zelo siten — in • edno, u> nimam časa Saj vidiš, koliko dela imam! Popravi še'tukaj. Grušt!"
Ivan je umolkniL Se nekaj časa je brskal s prsti po divann, vstai in -el mimo in tiho iz sobe. Šel je k očetu. Rahlo je odprl vrata v očetovo -obo in i>ogledal vanjo.
Tudi papa se je pripravljal za klub. Njegov obraz je bil vesel, zadovoljen je bil gotovo sam s seboj in si skrbno vihal svoje brf*e.
Ivan je vstopil.
"No, Ivan Petrovič, kaj mi imate lepega povedati?" se je šalil papa.
"Ali si že končal?" je vprašal žalostno Ivan.
"Že, dragi prijatelj."
"Mama bode tudi kmalo gotova", je tiho omenil Ivan.
Molčala sta. Ivan je sedel na velik naslonjač pred pisalno mizo.
"Okno so pri nas danes razbili", je rekel in vzdihnil.
"A.i ste ga vi ubili, Ivan Petrovič?" se je zopet šalil papa.
"Ne, papa; Sokolov ga je ubil in mene hotel ravnateelj zapreti brez kosila, dasi sem bil nedolžen."
Solze so zablišča« Ivanu Petrovi-čui v očeh. Talko hudo mu je del spomin na to nepravičnost.
" K-he-he. Ivan Petrovič !— Zakaj pa jočete ? Stvar se je gotvo pojasnila?... Si-li rekel, da nisi ti abil stekla?"
"Da, papa. Toda zasmehujejo me z izdajieo, z obreekovaleecn."
"Kteri pa? Kaj? Kdo, moj dra-gi?"
"Vsi.... povedal sem resnico in oni nečejo več z menoj... govoriti..." ^
41 No, potem tudi tebi ni treba več ž njimi govoriti. Saj nimaš povoda, da bi se jokal? Saj si govoril resnico? Resnica, moj prijatelj, pred vsem resnica! Ne laži nikdar, to ti bodi javno pravilo. Ti si -moj dobri sinko. Nehaj! Dovolj!"
In papa je božal svojega resnicoljubnega Ivana Petroviča.
Ivan Petrovič pa je začel še bolj jokati V tem trenotfm se oglasi zvonec v predsobi. Pa/pa se je prestrašil in pustil' dečka. Ivan ai je
hitro obrisal solze z rokavom. Oče
je hitel k durim in poklical: "Gru-Ša! Grusa! Red, da me ni doma! •Smo v klubu! Ali slišiš?"
Gruša se je takoj vrnila in izročila očetu posetnico. Papa jo je prebral in jo jezno vrgel na mizo. Naprošen je bil, "naj takoj pride lk nekemu bolniku.'' Ivanov papa je biil namreč zdravnik.
"Niti minute počitka! Ne razumejo, da sem tudi jaz človek in da rabim počitka", je godrnjal papa.
Ivan je vzel posetnico v roke in začel brati— "In če umre -bolnik, papa?"
"Ne vtJkaj povsod svojega nosu, kjer se ne potrebuje!" ga je prekinil papa,.
Mama je prišla v tem trenotku v sobo, majestetična, s svetlečim se o-razom, z nagim vrataom in nagimi rokami. Po njeni obleki so se bliskali biseri in zlato. Njena navzočnost je razširjala šmarnični vonj, in papa se je nehal jeziti.
"No, upam, da je vse v redu. Pe-Itjiva se!"
Papa je poljubil mamo. Ivan Petrovič je pa začel premišljevati. Zakaj laže papa, da ga ni doma? Saj
se ne sme lagati!
» * •
V jedilnici sta sedela pri okrogli, z voščenim platnom polkriti mizi Ivan s svojo latinsko slovnico in guvernanta nogovico v roki- Učenje je počasi napredovalo, vedno je mučilo Ivana vprašanje: "Ali sem prav storil, da sem izdal Sokolova, je bilo-li dobro, da sem govoril resnico?!"
"Mihejevna, si se že kdaj lagala?"
"Zakaj naj bi se lagala, Vanja?"
"Nikdar? Niti enkrat ne?"
"Ne spominjam se, da bi se lagala kdaj."
"In papa, ali se laže?"
"Ah, Ivančelk, kaj govorite 1 Ali se to spodobi?"
"Jaz nisem kriv, da se papa laže. In on se laže, laže — malo poprej se je lagal."
"Nehajte, Ivan, in učite se svojo nalogo!"
"Ti, Gruša, zakaj se lažeš?" jo je prekinil, ko je zapazil ravnokar vstopi všo hišno.
"Kdaj?"
"No prej! Saj si rekla, da ni papa doma, četudi je bil."
"Kaj meni mar?... Jaz rečem, kar se mi zapove. Z resnico samo se ne da živeti, mladi gospod!"
'' Zakaj ne ? Jaz bodem pa ž njo živel!" je lk ljubo val Ivan. "Kaj menic, ali je bilo opravičeno, da sem izdal Sokolova? Ubil je stek'lo in jaz sem povedal!"
"Ni prav izdati svoje ko.ege", se je vmešala guvernanta v pogovor, "združiti se je treba, med kolegi se marsikaj dogodi."
"Potem sem jaz izdajica?"
"Da, sama verujem v to,"
Ivan je molčal. Zalobil se je v -lovnieo, sklanjal je in bral. ne da bi riiizume. besedice. Po slovnici je začel z verstvom in hotel ponavljati.
"Papa pravi: laž je greh, sam pa la/.e... In guvernanta in Gruša mi pravita izdajica... " Čutil je, da ni prav napravil, ko je izdal Sokolova, čeprav je povedal resnico.
"Kaj delaš, Ivan?"
Ivan ni dal odgovora.
"Mislim, da je zaspal. — Ivan Petrovič! Ah. Ivan Petrovič!"
Guvernanta je prijela Ivana za ro-fko. "Sleči ga bode treba, če -ne, se bodo milostljiva zopet jezili", je šepetala guvernanta. Kako se je ustrašila, ko jo je Ivan Petrovič jezno pahnil od sebe:
"Sam se slečem! Pusti me v miru!"
"Mislila sem, da spite..."
"Ne, nisem spal."
Guvernanta se je odstranila in na njeno mesto je prišla Gruša. "Ivan Petrovič! Slecite se vendar!"
"Stran od mene!"
"To ni lepo. — Gospoda ne spi v hlafiahh,- Milostrjiva. se bodo jezili", je prigovarjala liiŠna Gruša Ivanu Petroviču.
"Jaz spam v haeah!" je odgovoril jezno.
Gruša je skušala opisati Ivanu Petroviču mamdn strah, ako ga najde spečega v hlačah, poskušala nepoboljšljivemu mlademu gospodu .astnoroč-no seznki škornje in eleči hlače. Toda Ivan Petrovič je brcali z nogami in vpil: "Pusti me, Gruša; ja se ne zmenim za-te, ne moti tudi ti mene!"
"Ne brcajte, mladi gospod! Taka nesramnost 1"
"Ja« bodem brcal... Jaz nisem kriv. da...
'' Nesramnost!''
Gruša se je vjezila in odšla. Ivan Petrovič je ostal sam in zopet premišljeval o onem vprašanju. Dolgo časa je mislil in vzdihoval- Slednjič je zaspal v hlačah in škorajih, in guvernanta in hišina sta se zeelo bai.
Min ki...
Napisal Drago Komac.
Jasna noč je bila. Tam na nebu se je sprehajal zamišljeni mesec, ko smo se odpravljali od doma tja gori na visoki Kuceijj. Bila si ti, pored-no-nagajiva ono jutro, gospica učiteljica, moj prijalj in pa moja velika malenkost.
V moj nahrbtnik si mi dela vse potrebno za turista — in umevno je ob sebi, da nisi zabila na glavnik in ogledalo in različno drugo šaro.
VeseJo smejoči smo stopali v hrib. Ti naprej kakor lahkonoga srna, za teboj jaz in daleč za nama učiteljica in prijatelj.
Petelinček doli v vasi je zapel jutranjo molitev in tam v daljavi so mu odgovarjali drugo vi. Lahka meglica je ležala po dolini ter se dvigala počasi.
Prispela sva tja gori k onim skalam pod vrhom. Solnce je ravno za-zdehalo in nas radovedno pogledalo sem preko daljnih gora. Tu je obstal tvoj korak. Vzradoščena na prekrasnem pogledu, stala si tu v tvoji veličastveni postavi, kakor boginja bodočnosti — lepe sreče.
Nežne grudi so se dvigale naglo. Molče sem jaz pristopil k tebi ter ogrnil gorki pled okoli krasnih, polnih ramen. Pogled iz tvojih me oča-rajočih oči mi je bil v plačilo.
Učiteljica in prijatelj sta prišla za nama. Tu smo posed .H ter čakali, da zlati žarki solnca preženo meglo, ki je še tu pa tam ležala v dolini.
Med smehom in šalo smo se okrepčali s seboj prinesenim provijantom.
Polagoma je izginila megla. Prekrasno! Pod nami je ležala rodovita Vipavska, proti sinjemu morju se je širil valoviti skalnati Kras, in tam doli se je smehljalo k nam zrcalo Jadranskega morja. Sredi Istre kimala nam je nasproti U9ka gora, ob levici so nas pozdravljale notranjske gore s svojim očakom starim Nanosom. Za nami nam je šumi j al trnovski gozd svoj pozdrav, na desnici smo zrli ^bogato Furlianijo z rodovitimi briškimi goricami.
Molče ste občudovali ta lepi krasni svet). Jaz sem gledal samo tebe, krasoto nad vso naravo!
Vroče je pripekalo julijsko solnce. !ko smo stopali dalje gori proti golemu vrhu Kuclja. Tudi tvoja lahka noga je bila trudna, podal sem ti roko in stopal sem srečen in lahak proti vrhu.
i
PopoludLne smo šli nazaj skozi tihi trnovski gozd. Ti si se zmeraj smehlja.«a in jaz sem se napajal sreče ob zvokih teh.
Tisočkrat sem že imel na ustnih "Te ljubim", a bal sem se tvoje jeze
—	in sem molčal. Ti pa nisi nič občutila—.
Dolga vrsta let je že minila. Ti si že gospa, mati — a jaz vedno sam še
—	sam.
Cesto se dviga spomin ter p ava tja doli v daljno domovino — in v duhu žijem zopet čase prošle prošle. Spet se vidim vrhu Kuclja, zraven sebe — krasno — tebe — iki te ljubi duša moja----
Zastonj — izginite mora tudi ta >en — in občutiti britko resnico, da si ti že oddajna — in morda srečna tudi.
A jaz sem vendar tebe ljubil, ljubil nekdaj z m^dim ognjem, ljubil sem te — Minka — — tiho!
ZAHVALA.
Pred nedavno čitali ste v listu "Glas Naroda" o nesreči rojaka Andreja Kastelic, za kterega sta rojaka Jernej 'Kavčič in Anton Marinčič nabrala pri dobrosrčnih rojakih v Trestle in Craigsviile, Pa., svoto $72.05. Darovali so:
Silvester Kastelic $2.
Maks Fatur, Anton Marinčič, Nace Fatur, Jernej Kavčič, Ivan Možina, Martin Glažar, Peter Sedmak, Josip Knafele, Anton Fatur, Fran Fatur, Ivan Fatur, Ivan Hrvat, Anton Kruh, Ivan Kosmač, Štefan Bole, Iv. Kacin, Ivan Kiren, Fran Bole, Anton Lavtar, Jernej Fatur, Anton Fatur, Fran Bole, Jakob Olak, Martin Kumar, Josip Škerl!, Fran Eržen, Jakob Podobnik, Lovrenc Kokal, Jakob Vi-čič, Anton Pintar, Jakob Kokalj, Iv. Sifrar, Simon Viktoršič., Martin Pe-ter-nel, Matevž Homs, Ivan Jereb, Ivan Kacin, Andrej Bogataj, Tomaž Previč, Matevž Primožič in Mihael Vadnjai vsi po $1.
Martin Avčin 75c.
Matija Peternel 70o.
Josip Možina, Ivan Šubic, Fran Gabre všek, Josip. Jeran, Anton Kern, Josip Kern, Mihael Sabec, Valentin Šuštaršič, Fran Goru^>, Tomaž Tomšič, Josip Šajn, Ivan Sitingar, Anton Čepek, Ivan Šištaršič, Ajiton Zaletu, Andrej Kosmač, Gregor Klun, Fran Tamine, Josip Fatur, Jakob Kacin, Ivan Gl'azar, Gregor Čfešnik, Ivan Fatur, Rudolf Šesnik, Fran Olaik, Ivan Homs, Valentin Gruden, Fran Šinkovec, Matevž Peternel, Ivan Ka-tin, Anton Primožič. Matija Primožič, Anton Veher, Anton Škerl, Anton Eržen, Anton Jenko, Jurij Previč, Ivan Denser, J. Lavtar in Nace Dem-šer vsi po 50c.
Jakob Flander 40c.
Anton Primožič, Ivan Kokalj, Josip Povlik, Ivan Boštjančič, Alojzij Obest, Anton Kosmač, Fran Šidar, Pavel Kokalj, Peter Jeram, Jakob Likor, Jakob Bramovš, Mat, Gantnar, Peter Bežen, J. Later, L. Mihol, Jurij Jeram, Jernej Subič, Ivan Božie, Al. Bevk, Jakob Šircel. Fran Jelovean, Fran Frank, Fran Bantie, Jakob Ban tir, Anton Lovretičič, Anton Jagodnik, Jaikob Selak in Anton Skube vsi po 25e.
Fran Zalar 20c.
Najsrčnejša hvala vsem darovalcem, posebno pa zgoraj omenjenima rojakoma in rojaku Mike Vadnjal za prijazno nabiranje. Bog vam povrni !
•Vaš hvaležni
Andrej Kastelic, Box 8, Trestle, Pa,
Slo vensk j katoliško

podp. društvo
a
=£i
svete Barbare

ZJedlnjene države Severne Ameriko.
Sedež: Forest City\ Pa.
a*, januarja 19CX2 v driavl PwineEptvaurrtiU^
-o-o—
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: FAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. #. Box rest City, Pa.
Droit veno glasilo je "GLAS NARODA".
naznanilo.
Sorodnikom in prijateljem ▼ Clere-landu, Ohio, nimenjam, da jih ob-iščem ▼ mesecu februarju. Is Cfels-holma odpotujem 1. februarja.
S pozdravom
M fttafan Econc, ; fflifrtnfn, MtanJ
ffitft&A
ZAHVALA.
Podpisani se v imenu- vseh vašČa-nov iskreno zahvaljujem vsem darovalcem, kteri so darovali za našo po-družno cerkev sv. Jerneja in sv. Valentina, posebno pa Tebi Ivan Bre-zar. ki si se toliko potmdiL Darovali so:
Ivan Brezar $10.
Josip Škerelj in Josip FranceIj po 2 dol.
Fran Grebene, Josip Jamrnk, Ivan Železnikar, Mat. Pretnar, Alojzij Kožer, Anton Gerael, Alojzij Kozina, Jakob Sleršič, Fran Zidar, Josip Centa in Ivan Bainbič po $L
Marija Jane, Ivan Francelj, Ivan Muren, Zek Venont, Janko Modic, Martin Križman, Matija Bevc, Fran Osredkar, Ivan Šute, Fran Šteblaj, Fran Suerel, Josip Perič, Josip Kr-vina, Josip Brodnik, Ivan Štku j, Anton Brodnik, Ivan Pelčič, Josip Za-bukovee, Josip Mihelčič, vsi po 50 centov.
Zmago si a v Štej h, Mat. Marolt, AL Gale, Anton Gale, Anton Zgone, Martin Centa, Matija Primožič,, Anton Truden, Anton Bleje, Ivan Bene, Fr. Petrovič, Fran Fink, Marija Korošec, Fran Mistk, Jernej Žnidaršič, Fran Tkavc, Marija Jeromelj, Jakob Petrič, Fran Jop, Ivan Širok, Josi-pina Dolenc, Fran Babnit, Mirko Mik Kavčič, Fran Velkaurh, Matija Lavšin, vsi po 25c.
Ivan Žurga 20c.
Josip LoŠin in Fran Dolenšek po 15 centov.
Fran Longu, Ivan Lovšin, Fran Lcrvšin, Fran Smole, Degak Jom in Ivan Zidar po lOe.
Bog Vem obilo povrnil Ftaat Ytomaifa,
psi TeNkih Laftafc.
..,:'.. jr _ j , >
Išče se JAKOB KRANJC, doma iz Saporje, pol. okraj Maribor, Štajersko. Pred petimi leti je pustil obrt na Ptujsiki Gori ter odpotoval v Ameriko. Pretek o je pa že tri leta, oJliar se ni zglasil bodisi materi ali sestri njegovi. Če kdo iz-med rojakov ve za njegov nasov, je naprošen, da ga naznani materi: Jedert Kranje v Novi Štifti pri Ptujem, Štajersko. Austria, aii pa sestri: Marija Radler, vdova gozdarskega paznika v Novi Štifti pri Ptujem. Štajersko, Austria. (9-15—1)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Oblo
izdelovalecjkranjskih in nemSkih
harm o IN£jI k.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
VABILO NA NAROČBO!
"Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem
času zelo razširil po Z je d. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. —
"GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikakc pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo. umno a sigurno razširjanje.
Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike; v tem ožini prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda".
Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite ie kaj novih naročnikov, temveč ji ko bode naš krog, tein laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati
Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati.
Uredništvo in nprarnliUv.
Iščem JOSIPA BEZEK, doma iz Se-miČa na Dolenjskem. Pred 18. leti je prišel v Ameriko, pa mi ni znano, ali še živi ali ne, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bodem jako hvaležen. Moj naslov je: Joseph Scharabon, 217 Superior St., Dulnth, Minn.
(S-9—1)
NAROČNIKOM NA *NANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
J

i%ii'-t .%>: Mctiinfo
(i if'i r	,t^
| I
i
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutuiin boleznim, ali posebno tisti katero niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsiin tistim kateri so bolni ia da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svefc in povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti!
In veste zakaj 1
Tuknj v Ameriki slo venci služijo svoj ki*uli večinoma S prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike, kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo iu tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEIv ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOYS KI SVET. TORAJ PREDXO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM I)A VAM SVETUJEMO I
Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naii zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let tor skoz njihovo dolgo prsiksoso pridii do prepričanja da so te oolezui naj l«>ije za ozdraviti s zdravili kateri s > pripravljeni p<> predpisih katere so ustanovili naj bolj sliik :.i zdravniki <-<1 t-olega sveta. Ali vesto d i j j mnogokrat	mnogo ia mnogo let in
tuli celo življf-il-j od engi Mov<-V:i tla j • izmijdil snmo za eno bolezen zdnivil > p«, l;.-tier m s-o j - tista l.-olezeu gotovo ali p i v.sij ji iji> tV - o-!«lravii:i. A!:.» tako kakšen zdravnik znajde zdravilo zi bolezen, I ;'< ro nikdo ui mogel poprej za gotovo ozdraviti, jiotetn jmstane on poznan in slaven p > celem svetu kjer Ou ju <:i>Kpol do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamere < zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako b »lezen jiosebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila bo pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in ver drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popre je poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša i:i iz naj večjim uspehom.
* -t- Vsim bo'nikoni sled2Č2 na znanfe! -r -f
NAŠA POŠTENA IN NEFOBITA PONUDBA.
Kjer srno gotovi d;i noša, zdravila v vsiki bolezni ponisitpijo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite d t Vaiu naši z;lra-vili hočejo pomagati, poSlite nam jili po expressu pliitinn s dovoljenjem pregledanjii in ako niste porabili o 1 njih več od jedne tretinje. Vam hočemo povrniti brez kakSne okolnosti Vagi denar katerega ste nam dali nazaj. To Vain garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. B3GF, Or. SCHUH in Cr. KNIGHT!
ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VA.\1 MORE POMAGATI.
Vidite, vpralalte In prepričajte se sami, posebno tJst! TiatJri so v New Yorku.
Mi no dajem ) v časo-)' 1 1 . .Iv ■ 2 Lsma s pod i. om od ljudi katerih r-3 i :. \ i kateri K'.;:it:Jeto v IJcv/ Yorku poznate gotovo f^oppoda T"udira, sa:uo pl£,itc na i-jc^a cli ga pa vprašiijte osebno. 13 rite haušno pisjino nam jo daL
Velecenjeni zdravniLi od
tA:/I2RICA-EUR0?E COMXANIJE v N^v/ Yorha. Velenčeni gospoil!
Prav navJaSen sevi o<l VaSe^a tispeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera i.;e je trpinčila celili pet let in od katere i:.e niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznani.a Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel mbiti Vaša zdravila, katera .ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi s;; samo bol,Sega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila i"i se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pasiil in d v f • nebodo d li premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj gr. lil.). Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče till t v korist lulnikom.
Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živin* t ikaj v Kew Yorkr, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v VaŠ korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra 190C. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSI'. HUDIN A!
PoHite nam VaSi naslov da Vam takoj poSljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da A as ozdravimo piSite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
& AMERICA-EUROPE Co. A*
161 Co?umtn»sAve.	>. t - j r NEflV YORK.
, »Byetayemo tistim kateri pridejo osebno, da pridqjp ^koje mogoče aMd <Wtoin dvanajsto uro.	■' 4	v
1X29
.cr » r
M.
\
-w :.•.••-..- •:•: *• ;.-«' '- V,, -' 'i?

					
Ju	goslt	wan	ska		Katol. Jednota.
					
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
--■ ■""rxn
URADNIKI:
Pre .isednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddook, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	*
Društveno glaaUo je: "GLAS NARODA".
Asesment št. 102.	ETy, Minn., 1. jan. 1907.
ZA MESEC JANUAR 1907.
Za imrlega Ivana Traven, cert. št. 36S0, uda društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti. Minn. Umri dne 24. novembra 1906. Vzrok smrti: Jeterna bolezen*. Zavarovan je bil v I. razredu za $1000.
Za umrleira brata Franja Hlad, cert. št. 5357, člana društva sv Janeza Ivrstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio. Umrl dne 27. novembra 1906. Vzrok smrti: Vročinska bo.ezen. Zavarovan je bil v II. razredu za $500.
Za umrlega brata Petra Velikonja, eert. št. 5574, člana društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Jolietu, 111. Umrl dne 7. decembra 1906. Vzrok smrli: Zastrupi je nje krvi. Zavarovan je bil v II. razredu <za $500.
Za umrlo Marijo Kožar, soprogo brata Anton Kožarja, cert. št. 426, člana društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. Umrla dne 22. novembra 1906. \>rok .-mrli: Izkrvavljenje. Zavarovana za $500.
Za umrlo Marijo Barle, soprogo brata Fran Barle. cert. št. 592. člana društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Eiy, Minn. Umrla dne 4. dee. 1906. Vzrok smrti: .-rčna bolezen. Zavarovana za $500.
Za ponesrečenega brata Josipa Laboda, cert. št. 2731, člana društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn. Izgubil jedno nogo v členku. Opravičen do podpore v znesfcu $4000.
Ta asesmeut je razposlan na 41^2 članov prvega in 43S članov družeča razreda ter 1845 soprog ali Članic.
Vsaki <- an prvetra razreda plača i><> 50e. za smrt ni no članov, 25c. za rezervni -klad in 10q. za ]x>škodbe in bolezni, vkupuo 85c.
rhrii .1''izeira raziv.la plačajo po 25c. za smrtnino članov, 25c. za rezervni skh' 1 in 10c. za poškodbe in b >!ezni. vtkupno 6i>e.
Članice ;ili s pn st' imajo za p.a-at i ]*> 60c. za smrtnino članic.
Tom |mi<-ni najvljudneje zahvaljujem vsem tajnikom in drugim ui-a.lnt':om ki-ajevnih dinštev Jugoslovanske Katoliške Jednote za vso nnk1.kter«> mi izkazali v preteklem .«etu, kakor tudi za poslani- mi pi-mene in brzojavne čestitke in vošila k praznikom in novemu letu. < as mi ne dopušča vsakemu1 osobno odgovoriti.
V pn-ti-klcm letu je naša organizacija res lepo napredovala, kar bode pokazal <-• letni račun, ktereira objavim koncem tega meseca a.i kadar bo,u- j»r> -It "ta i in p trji-n od nadzornega odbora, tedaj priobčim tudi nekaj druzih junlatkuv o našem poslovanju.
Fj a.o -. da mi bodo tudi v bodoče naklonjeni vsi, kteri imajo kaj z mojim uradom kaj opraviti, kajti le v složnem in sporazumnem poslovanju je naš uspeli zagotovljen.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.

KRANJSKE NOVICE.
Volkovi na Kranjskem. Volkovi se klatijo po notranjskih gozdih in so napravili baje že veliko škode med divjačino. Nedavno zjutraj so lovili volka na Suhi pri Kranju, pa jim je kljrb velikemu številu lovcev fige pokazal.
Medveda obstrelil Dne 22. decembra napravilo je nekaj novomeških ljudi lov v takozvani hrib "Reber" pri Straži. Lov se je izvanredno dobro posrečil, kajti od sedmih lovcev padle so štiri srne in štiri zajci. Proti večeru prišel je nekemu lovcu iz ko čevskih hribov prav lačna mrcina — medved — nasproti. Dobil je strel v glavo. Je-li žival mrtva ali ranjena, se še ne ve, pač pa je gotovo težko ranjena, ker je dobila strel ravno v oko.
Umor ali pa nesreča. Dne 21. decembra napil se je posestnik Franc Vrhove iz I»<ra pri Brezovici nekoliko žganja, potem se jo pa vlegel na domačo peč in je cel j>opo!dan spal. Ob 7. uri se je že raznesla po vasi novica. da ju Vrhove nenadoma umrl; ko so prišli sosedi k Vrhoven, dobili so istega res na peči mrtvega, ki je pa bil ves z vodo polit in po različnih mestih telesa jako opečen. Ker je živel Vrhovec s svojo ženo v vednem prepiru, in se je poskušala ista od svojega moža sodnijf?ko ločiti, se misli splošno, da je Marija Vrhovec svojega moža v spanju s kropom polila in ga tako zadušila, ker opekline tudi niso mogle drugače nastopiti, ker je bil ponesrečenec popolnoma oblečen in bi se morale opekline vsled pregorke peči tudi na obleki poznati. Marija Vrhove se nahaja Irot sumljiva umora v zaporo. Sodni jska p.V ietkava *e je pričel*.
Gradba ženske bolnišnice v Novem mestu kljub slabemu vremenu dobro napreduje. Za stavbo je že ves svet splaniran in tudi kleti so že izkopane. Nedavno je prišlo več delavcev Maeedoncev, kteri bodo delali celo zimo. Ker na tem prostoru primanjkuje kamenja, pričeli so lomiti kamen od kolodvora na Ljubljanski eesti do vile Gerdešiča.
PRIMORSKE NOVICE.
Za župana na Bovcu je bil izvoljen namestu umrlega Šulina Leop. Jonko.
Draginja v Gorici V Gorici velja eno jajce 12 vinarjev.
Umreti je hotel v domovini. Nedavno je dospel v Trst Lloydov parnik "Imperator" iz Bombaya. Ladija je imela zelo slabo pot. Poleg Kan-dije v Sredozemskem morju je malo manjkalo, da se ni potopila. Na ladiji je umiral ladijini zdravnik German Ciss, doma iz Tridenta. 24 ur, predrio je ladija v najhujšem vremenu dospela v Trst, je zdravnik, ki je želel biti pokopan v domovini, izdihnil. Ker se mora na ladijah po gotovem roku mrliče vreči v morje, je kapitan Mossa, da ugodi želji rajnega, vzlic strašnemu viharju, zaukazal napeti vso moč, tako da je z ladijo še pravočasno dospel v Trst. S povešeno zastavo je ladija izkazala zdravniku zadnjo čast. Truplo so takoj prepeljali v Trident.
Po neprevidnosti D se je nstTelil* Ravnatelj tovarne špirita v občini Ciče, okraj Gorica, Žiga Wolkenfeld, je čistil svojo puško, ktero je pozabil izprazniti. Puška s© je sprožila in je strel Wolkenfelda zadel v glavo, da je bil takoj mrtev.
koroSke kovice.
Osem železniških vozov je sko&ilo iz tira na do sedaj še neznan način dne 16. decembra zjutraj na glavnem
—	h.	- ■ v - —t j
kolodvoru v Celovcu. Pravzaprav je skočil naj prvo en sam voz, kteri j« pa druge potegnil za seboj. Poštni vlaki so imeli dopoldan radi tega do tričeJ rt ure zamude, ker je bil vhod na postajo v smeri iz Glinj in Maribora oviran. Nesreča se ni pri godila nobena. Opoldne je bil tir zopet prost.
Pri občinskih volitvah v Beljaka dne 17. decembra so bili izvoljeni vsi vsenemski kandidati.
HRVATSKE NOVICE.
O gojenju cvetlic v Dalmaciji Profesor dr. Wettstein je nedavno predložil avstrijski akademiji znanosti obširno izvestje, kako bi se dalo povzdigniti gojenje cvetlic v Dalmaciji. To izvestje je bilo ponatisneno v zadnji številki "Oesterr. Rundschau". Profesor Wettstein obžaluje, da ni Avstrija doslej posvetila pozornosti gojenju cvetlic v Dalmaciji, dočim se trosi na leto milijone za uvoz cvetlic iz Italije in južne Francoske. Ta učenjak je preiskoval pogoje rastlinstva z ozirom na zemljepisni položaj Dalmacije in Riviere ter se je prepričal, da je trditev, češ, da bi gojenje cvetja ne moglo uspevati v Dalmaciji, povsem napačna. Na temelju preiskovanj podrobnih odnošajev južne Dalmacije, ki so povsem enaki onim na Rivieri, govori profesor o razmerju vlage in vetra ter o sestavinah tal in transportnih sredstvih. Cvetlice z Riviere potrebujejo redno tri dni, preden dospejo na Dunaj. A danes je možno z brzimi parniki avstrijskega Lloyda in Ungaro-Croate dobiti po-šiljatev cvetlic iz južne Dalmacije v 48 urah. Torej bi se moglo v Dalmaciji v doglednem času pričeti z gojenjem cvetlic, kakor se to godi na ju-go-zapadni obali Francije. Ko bi se to gojenje cvetlic uvedlo v velikem obsegu, dosegel bi se popolen uspeh. Izvestje profesora Wettsteina je predloženo ministerstvu za poljedelstvo.
RAZNOTERO STL
Učitelj obsojen, ker je razžalil licenca. Na severnem Češkem je bil nedavno od okrajnega sodišča obsojen neki učitelj v 48urni zapor, ker je rekel učencu "lump". Učitelj se je proti razsodbi pritožil.
Samomor polkovnika. Zaradi slabih denarnih razmer je skočil v Kašavi polkovnik Nikolaj Biju pod osebni vlak, ki ga je povozil.
Dalmatinski bogataš. V vasi Jago-dinjah v Dalmaciji žive sorodniki nekega Giga Matijeviča, ki je odpotoval pred leti v Južno Ameriko in tam o-bogatel. V pokrajini Tarapaca v Chile si je pridobil silno imetje. Po njegovi smrti je podedovala polovico premoženja in posestva vdova, a drugo polovico je kupil tedanji predsednik za nenavadno nizko ceno. V tem kupljenem kraju so odkrili mnogo bogatili rud in zdaj se potegujejo ameriški Dalmatinci za to, da se kupčija razveljavi. Sorodniki Matijeviča so pričeli po napotenju drugih s procesom, ki bo imel najbrž uspeh.
Poraba tobaka v Avstriji L. 1905 je padel konsum tobaka v Avstriji za 1.729 q na 365.455 q. Dohodki so se pa zvišali z 2,858,808 K na 227,-584,831 K. Konsum cigaret in cigaretnega tobaka namreč narašča na škodo smodk in tobaka za pipe. Na vsako osebo pride 1,335 kg tobaka, ki je vreden 8 K 30 v. Cena se je zvišala povprečno od 6 K 12 vin. na 6 K 22 vin. Prodalo se je 1,190 milijonov kosov in sicer smodk vrednih 78 milijonov kron in 3,824 milijonov cigaret, vrednih 59 milijonov kron.
Poljska skupnost. Lvovski občinski svet je sklenil sporočiti poznan-ski šolski mladini svoje spoštovanje, starišem pa sočuvstvovanje na boju za poljske pravice. Občinski svet je podaril poznanjski mladini iz lastnega denarja občinskih svetnikov 10,000 kron.
Letošnja vinska letina. Letos se je na Kranjskem in na Nižjem Avstrijskem pridelalo za tretjino manj vina nego lani, v večini štajerskih in primorskih okrajev za polovico manj nego lani, samo v nekterih dalmatinskih okrajih so pridelali toliko vina kot lami. O kvaliteti letošnjega vina pravi poročilo poljedelskega mini-sterstva, da je na južnem Tirolskem , zelo dobra, v Dalmaciji in na Pri-! morskem dobra, na Kranjskem in ! Nižje Avstrijskem srednja.
Živalske kožne bolezni v Rusiji. Po avstrijskih konzularnih poročilih od srede meseca novembra so se v Rusiji silno razširile živalske kužne bolezni, posebno pa v Besarabiji, kjer se je število slučajev pomnožilo za tisoč. Najbolj se širi prašičja kuga, tako glede števila, kakor tudi glede obsega ter so sedaj posebno okužena okrožja Bendery, Bieiy, Chotin in Argyen.
Gospodarska univerza na Ogrskem. '' Magyar Nemzet" javlja, da se ogrska vlada pripravlja, ustanoviti gospodarsko univerzo s štirimi fakultetami: ekonomijo, veterinarstvo, gozdarstvo in vinogradstvo.
Tujci v Londonu. O ogromnem prometu tujcev v Londonu zbral je angteSki socijalni politik JiAm Borna podatkov, ki so zelo intereaantni
Burns ceni, da prihaja vsak dan v London 80,000 tujcev, torej na lete 29,200,000 ljudi. Ako se vzame, da tujec, ki obiskuje London, trosi na dan povprečno pet kron, potemtakem dobiva London od tujeev dnevno 400,000 kron, ali 140 milijonov na leto.
Anglepko-japonska banka. Ugledni angležki in japonski kapitalisti so ustanovili v Tokiju angležko-japon-sko banko, ki je že potrjena. To u-stanovitev banke smatra se v Tokiju kakor prvi praktični uspeh angležko-japonske zveze na financijelnem po-lju. -
"Bily Prapor" prepovedan. Češki škofje so pod kaznijo suspenzije prepovedali podrejenim svetovnim in redovnim duhovnikom urejevati in citati "Bily Prapor", glasilo moderne katoliške struje. Temu nasproti je predsednik češkega društva "Modema misel'1 poslal duhovnikom poziv, naj se ne puste od škofov ustrašiti —
Iz življenja potapljača. Splošno se misli, da je služba potapljača združena z neprestano nevarnostjo življenja, Eden oajglasovifcejih potapljačev, Jim Murphy, ki se že 30 let bavi s tem poklicem, pravi, da ni bil še nikdar v nevarnosti življenja. Zanimivo je, kar pripoveduje iz svojih doživljajev kakor potapljač: Pred desetimi leti — tako pripoveduje — čutil sem prvi in edinikrat neugodni čut strahu. Bilo je to v Zapadni Indiji. Neki parnik je za dobil pod vodo luknjo. Spustil sem se v globočino in poiskal, kje da je ladija poškodovana. Našel sem luknjo, skozi ktero je uhajala voda in jo zamašil. Toda ko sem.se hotel dvigniti in sem dal znamenje, čutil sem, da me spuščajo še nižje. Moštvo na ladiji se je bilo nekaj sprlo radi japonsko-kitajske vojne in tako so bili name pozabili. Ladija je bila globoka 23 čevljev, a mene so pustili na 91 čevljev, kjer so vrvili morski psi. Toda tudi oni se naše električne luči tako boje kot mi njih. Ko je moštvo na ladiji zapazilo svojo pogreško, so me naglo dvignili in prišel sem na površje tako naglo in s takim tlakom, da sem skoraj izgubil sapo. Sicer ni poklic pota pijača tako nevaren kakor se meni. Od sto potapljačev, ki sem jih nekdaj poučeval, zgubil je življenje samo eden. V globočini 95 metrov ne more se dolgo delati, ker je tlak preveč velik. V globočini 25 metrov možno je delati kake dve uri. Ako je potapljač nameščen z mesečno plačo, dobiva 600 do 800 kron. Navadno dela se na dan 10 ur. V največjo globočino je dospel James Cooper, ki je iskal potopljeno ladijo "Cape Horn'. V veliko globočino sta prišla tudi potapljača iz Liverpoola Rieliard in Penk. Našla sta potopljeni parnik in v njemu 1,200,000 kron gotovine, ki sta jo v vrečicah odposlala na površino. Richard je šel štirikrat pod vodo in ostal tamkaj vsakikrat štiri ure. Tako dolgo ni mogel vzdržati pod vodo še noben potapljač. Dokler je potapljač v vodi, ne čuti silnega tlaka vode, toda, ko ga dvignejo iz velike globočine na površino, tedaj ga bole vse kosti, kakor da so mu telo v kakem stroju zlomili.
Spopad pri stavki V Fougeressu pri Rennesu na Francoskem so se spopadli orožniki in stavkujoče delavstvo. Pet delavcev in tri delavke so ranjene.
DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI.
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
PRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich.
KFIKTiF. LUSTIK, Coal wood, Alger Co., Mich.
FRANK DEBELAK, P. O. Rnmley, Alger Co., Mich.
(7-29—1)
Rojaki naročajte so na "Glas Ha roda", največji in nalcenejii dnevnik
Pozor, rojaki!
5000 dolarjev m jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od
KNAJPOVEGA PRAŠKA! Zavitek praika sloji $1.00. Traja za jedno osobo celo letol Denarje blagovolite pošiljati po Money 'Order ali priporočeno!
Jakob WaKK,
SOtrnt FROHT STREET, j
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga „ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im oboe znanega:
Dr-. K C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da. vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najza nesli ve jši svetovalec za moza in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aH zastarele (kromčue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	11
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vara naznanjam da sern popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih poSiljali ia to Vam rečem, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in VaSa zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izku£en zdravnik, da tacega nima več svet.
Torai to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega
groba.
ANTON MIHELIČH i* E. 3Qth St. N. E.
Clevelan, O.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam veselo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOVVSHA.
Jenny Lind. Ark.
Na razpolago imamo se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	ISEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	t
Z a one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do
popoludne. popoludne
V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer.
5 tire
Ob nedeljih in praznikih od 10—1
PRATIKE
za leto 1907
Družinska, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov.
Razprodajalci kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe za |6. Dobe te pzi
FRANK SAKSE* CO., 109 Greenwich Street, New York. 6011 St. Clair Ave., Cleveland, O.
BREZPLAČNI KOLEDARJI V LEKARNAH.
Severjevi sloveiiski koledarji za 1. 1907 so izšli in so razposlani lekarnarjem za razdelitev. "V koledarju je 95 stopeev raznih informacij za vsakogar in 12 strani ikoledarja ter ravno toliko za zapiske. Vprašajte Vašega lekarnaja za tak koledar in dobili ga bodete brezplačno. Ako Vam pa lekarnar ne more ustreči,' ali aiko živite v kraju, kjer Severje-vega koledarja ni dobiti, pošlite nam Vaš NATANČEN naslov na dopisni- v ei in naznanite, v kterem jeziku naj bode ta koledar in v kterem listu ste videli ta oglas. Dopisnico naslovite: W. P. Seven Co.,
Cedar Rapids, Iowa. (3-9—1)
AVSTBO-AKBBICAN LINE
Regularni potni parniki
Najdelj do konca januarja 1907 s	"sofi« Hohenberg« odpise 15. januarja.
nudimo vam priliko,
da si lahko kupite za Z	vo*»j«> * v»-K»>r» , ! in K^ko. zelo malo svoto
Nvl//
$119»
z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno uro, prstan in prsno iglo iz pravega zlata za vedno jamčeno, verižico, privesek (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov sf manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo va5 naslov na:
"Slavla" Watch & Jewelry Go.
298 WX8T HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y.
in poilemo vam natančni opis e sli-Pofanrite ee. Jeklar Je fe»t
----,- '■ -ii-i.njijum
f
|	Uaiirfipravuejfia m jša paiubir «lim f-rtu v
{	Ljubljano in sploh n» Slovensko. Železnica velja do Ljub«
$	ljane le CO centov. Fotr.iki dospo <sti dan na paroik, ko
^	od doma gTedo.
Phelps Bros. C®* Co., General Agents,
A	2 Washington St., INeivi York.
L,
■•Jaki aaretajte •r*i.'«Oltir V*.
M t '
Iščem rojafka, oziroma prijatelja JOSIPA RiAKOŠE in njegovega brata MTTTAF.T, RAKOŠE, doma iz Potožarske vasi, fare Prečna, poŠta Bršljin, okraj Rudoifovo, Dolenjsko. Imam važnega njima za sporočati. Kdor izmed rojakov ve sa nju naslov, naj mi blagovoli naznaniti: Rudolph Brbežnik, 1325 E. 53rd St., N. £1, Ctertelamd, Ohio. (7-9—1)	'
OPOMIN.
Opominjam vse moje dolžnike, da v kratkem časa poravnajo svoj dolg, inače primoran sem jih s polnim imenom objaviti v tufcajsnjih in staro-ikr&jovih listih.
ANDREJ BIZJAK, 1837 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
(7-12—1)

via.	' /s-;®,-...
««
Winnetou, rdeči gentleman
Bpiui Karl May. Priwdil za "Glas Naroda" R
99
(Nadaljevanje.) ^
"Posvetovanje ni še končano. Razjahajte! Vi ste naši sovražniki in ne dovolimo, Ja ostanete na konjih. Ali mi mogoče prinašaš moje svetosti?"
"Ali bi ne bilo to neumno od mene? Ti si rekel, da se začenja sovraštvo mod BOBB2 9 trenutkom, ko p rej me š svoje stvari. Za nameček nas mi-: sliš še paliti na mučeniškem kolu."
"Tako se tudi zgodi. Jaz sem rekel in ostanem pri tem. Comanška jeza vas uniči."
"Mi m- tak" malo bojimo te jeze, da začenjamo sovraštvo takoj. Tu- ! kaj tvoje -tvari. Zdaj se pa hitro spomnite, kaj storite z nami!"
Strga ^ >a predmeta in jih vrže daleč proč. Zajedno spodbode konja, j da sko'-i !i:.d ojmjom; v trenutku se umaknejo eomanške vrste in naprdtvijo j vi/,l /a piv'"-d. Zamorec Sam jaha prvi za njim in pohodi mimogrede) glavarja. Ostali trije sme takoj za njima. Pogazimo deset do petnajst j v« .jnikov in pa skrajno stražo, ktera se je zoperstavila Old Deathu. Potem pa drvimo po ravni trati; spremlja nas kričanje dosedanjih tako nezanesljivih prijateljev.
"I'll!" se oglasi nekdo. "Stojte! Tukaj je Winnetou!"
Takoj ustavimo konje. Pred nami zagledamo vsepolno Apackov, kteri nam takoj odpeljejo konje. Winnetou nas spremlja proti ožini, ktera drži iz doline. Tam je že pot pripravljena, da gremo lahko mi in konji drug za drugim.
Ko imamo nasipe za nami, se hodnik razširi; kmalu vidimo jasen sij. Ožina -e odpre; mi zagledamo m a! ogenj, pri kterem sedita dva Indijanca in pečeta nekaj na ražnju. Takoj se spoštljivo umakneta, ko se približamo mi. Tudi druupi Apachi odidejo, ko oskrbe naše konje. Nedaleč od nas se pase ee1a čre la konj, ktero varuje nekaj stražnikov. To je že skoraj vojaška šola. Gibanja Apachov so tako točna in preračunjena, kot bi bili vsi vojaško izurjeni.
"Naj sedejo moji bratje k ognju," pravi Winnetou. "Tukaj je kos pečenega bivolovega stegna. Jejte ga, dokler se ne vrnem."
"Ali izostaneš dolgo?" vpraša Old Death.
"Ne. Moram se vrniti v dolino. Comanclii pridejo vsled jeze nad vami v bližino mojih ljudij. Pozdraviti jili moram z nekaj kroglami."
Odide. Old Death sede lepo k ognju, potegne nož in poskuša pečenko. Izvrstna je. Jaz in stari nisva sploh ničesar jedla; tudi drugi trije so komaj pokusili konjsko meso. Velik kos stegna se kaj naglo krči. Zdaj se vrne Winnetou. pogleda me vprašujoče, in jaz ga razumem. Vedeti hoče, ali naj me še zatajuje ali ne. Zato ustanem od ognja, dam mu obe roki in pravim:
"Moj brat Winnetou vidi, Ja mi ni treba hoditi na Rio Pecos za teboj. Moje srce se veseli, da te že vidim."
Objameva se. Ko vidi to Old Death, vpraša začudeno:
"Kaj je to? Ali se že poznata?"
"To je moj beli brat Old Shatterhand," pojasni Winnetou.
"Od Shat-ter-hand!" ponavlja stari in napravi v resnici zanimiv obraz. Ko potrdim smeje besede Winnetouva, nadaljuje jezno:
"Tako! Vi ste me torej nalagali, prevarali in za nos vodili. Old Shatterhand! Ta ni nastopal kot tak; vedno si je dovoljeval, da sem mu rekel greenhorn in novinec!"
Prepustiva začudenje njemu samemu; Winnetou mi začne pripovedovati :
"Moj brat ve, da sem mora! iti proti trdnjavi Inge. Tam zvem, da---."
"Že vse vem," mu sežem v besedo. "Ko bode malo več časa, pa ti povem vse, kako smo zvedeli. Zdaj pa moram pred vsem vedeti,, kje je tistih deset bledoličnikov, kteri so bili pri Comanchih, a so prestopili v tvoj tabor z obema tvojima ogleduhoma, ktera sta se izdala za Topias?"
"Odšli so."
"Odšli? Kam?"
"Proti Chihuahui k Juarezu."
"Res?"
"Da. Zelo se jim je mudilo, ker so napravili s Comanchi velik ovinek, kterega morajo izjednačiti."
"To je udarec za nas; pri teh sta namreč tista dva moža, ktera iščem jaz!"
"UiT, uff! Ta dva sta zraven? Tega nisem vedel. Ti morajo biti v gotovem r-a-u v Chihuahui, a so Josti zamudili. Winnetou ljubi Juareza; zato jim je pomagal, da so odšli čimprej. Dal sem jim druge konje, živeža, za vodnike pa oba dozdevna Topiasa, ktera poznata vsa pota po Mapimi. Bledo!i«"niki so rekli, da ne smejo lamuditi niti minute."
"Torej še to! Nove konje, živež in dobra vodnika! Tega Gibsona sem imel že v rokah; zdaj mi zopet ujde!"
Winnetou premišlja trenutek in pravi nato:
"Jaz >em storil nevede velik pogrešek; toda hočem ga popraviti. Gibson pride tebi v roke. Dovršil sem dano mi nalogo v Matagordi; ko kaznujem tukaj Comanche, sem prost in va<s lahko spremljan. Vi dobite naj-N»ljše konje; če se ne zgodi kaj posebnega, smo jutri dopoludne že skupaj."
Zdaj priteče neki Apach iz doline m naznani:
"ComanŠki p-i so pogasili ogenj in zapustili taborišča. Pripravljajo napad."
"Bodo zopet odbiti kot prej," odvrne Winetou. "Če hočejo iti moji beli bratje z menoj, jim odkažem tak prostor, odkoder bodo lahko vse
slišali.''
Mi ustanemo takoj. Pelje nas nazaj v ožino skoro do tam. kjer je , zaprta. Tam da Old Deathu pripravljeno laso in pravi:
"Plezajte po lasi dvakrat tako visoko kot je človek. Tam zagledate grmovje, za tem pa tisto stezo, o kteri sem govoril prej. Jaz ne morem iti 7. vami, ker moram k svojim vojnikom."
Vzame nekaj k skalovju prislonjeneea. Njegova puška je.
"Hm!" godrnja scout. "Na taki tanjki lasi plezati dvanajst čevljev visoko! Saj nisem opica, ktera je naučena, da pleza med dvema žicama. Hočemo poskušati.'*	j
Posreči se mu. Jaz mu sledim, za menoj pa drugi, dasi le z veliko te-j žavo. Med skalami je drevo, za kterega je lasa privezana. Zraven je gr- j movje, ktero zakriva stezo. Ker je tako temno, da prav ničesar ne ločimo, pomagamo si z rokami. Plazimo se precej daleč, dokler ne obstane Old Death. Naslonimo se na stene in čakamo, kaj pride. Zdi se mi, kot bi počivala v dolini tišina smrti. Napenjam ušesa, a ne slišim ničesar kot lahno vohanje Old Deatha.
"Ti Comanchi so pa res tepci! Ali ne mislite tako. Sir?" pravi. "Tukaj Ji-i i*, konjih, kteri gibljejo. Razloček je namreč, ali se konj giblje ali ne. Če je konj miren, se ne čuti nobenega duha, ker se ne razširja, ampak je okrog živali, če se pa konji gibljejo, se začne premikati in razširjati tudi dull. Kakor je nevrjetno, a je vendarle resnično, da loči dober avi—-tman /a- ju. duhu. ali ima stoječe ali gibajoče konje pred seboj. Seveda mora biti preJ vsem mirno ozračje. Zdaj prihaja od desne strani tak lahen konjski duh; v mojih starih ušesih sem tudi slišal nekaj takega kot konjsko stopinjo, votlo in susieeo, kakor če gredo konji po trati. Jaz mislim, da se plazijo Comanchi polagoma proti izhodu, da ga prodro."
Kar zaslišim jeden glas:
"Ntza-ho!"
Ta beseda pomeni: "'zdaj.' Trenutek pozneje zagrmita dva strela iz Winnetouvove srebrne puške. Zdaj sledi nepopisno rjovenje. Divji indijanski klici odmevajo po kotlini; tomahawki zvene. Bitka se je začela.
A ne traja dolgo. Med pihanjem in razgetanjem konj se sliši obupno vpitje comanŠ-ko, vmes pa zmagoviti 'Iwiwiwiwi' apaški. Slišimo, da se umikajo Comanchi v divjem teku. Njih koraki in peketanje kopit se umika proti sredini kotline.
"Ali nisem rekel!" pravi Old Death. "Pravzaprav bi morali tudi mi udariti. Apachi se drže čudovito. Iz varnih kotičkov streljajo s pši-cami ii a." Jo s sulicami Comanchi so nagostoma. Zato zadene vsaka pšiea, vsaka sulica in vsaka krogla Winnetouva. Zdaj se Comanchi umikajo, a Apachi so prepametni, da bi šli za njimi. Ti ostanejo v svojih varnih kotičkih, ker vedo, da jim ne morejo Comanchi itak nikamor uteči. Čemu bi torej hodili v dolino!"
i^S	(Dalje prihodnjič.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih jS in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. i. I A Brez varnostne znamke ^^^^^"sidro" ni pravo.
2o in 50 centov.
# F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Canonsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g.
JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsburg, Pa.
(Bell telephone No. 145 R.)
Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo.
FRANK SAESER CO.
Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl
LEFO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne.
NAZNANILO.
Slovensko katolišfko podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima soje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo znesečuino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny; delegat Fred Volk, 122 42nd St., Fittsburg. — Odibor: Ivan Borštnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Avenue, North Bt addock, Pa.
Msgr. Seb. Koeipp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne o Ua-šaj pisati takoj po knjižico: ? "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-2 vihi Knajpovih zdravil" Watero dobiš 1| astonj ako dopošiješ poštno znamko g /a dva centa za poštnino, i Knajpova zdravila so poznata in £ odobrena | o celem svetu in se upo-i. rahljajo z dobrim uspehom pri vsih Hj naprednih narodih.
fl Knajpova iznajdba je neprece^jlji-| ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt' o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K- AUSRNIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.

NAZNANILO.
Rojakom v John sto wnu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
PRAN GAB REN J A, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvezi.
Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO DT PRIPOROČILO
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
Compape Generale TraosaiMp.
{Francoska parobrodna družba.j
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M Coz ali pri C. A. Waterman; ta bo deta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in do vedeli v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter npamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO.
Rojakom ▼ Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,<
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsaik Tojak je pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
PRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda' največji in najcenejši dnevnik.
'tr '
Bratom Slovencem in Hrvatom
Tmyn»nj*T", da imam na prodaj po ZNlZANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35e galona in sieer d' 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se poilj« polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna narofcl* se toplo priporočam.
Frank StefanfcH,
posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, C al

GLAVNA SLOVENSKA
mmM m posojiljugh
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, Kongresni trg: št. 15,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po
i0/
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi
n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezeutnjcjo 5 milijonov kron ei-stega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čenr..r se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedne.r« to dobro, da mu ta t^koj obr^pf' r ese. Naslov j'.3 to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik. o	o
j j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Cacade posreduje j| ■j g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York,
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO s
"La Provence" na dva vijaka.................M,2no ton, 30,ono konjskih mo£L
t"LaSavoie"„ » » ...................12,000 „ .........
"La Lorraine" „ „ „ .................12,o00	„	25,000	„	„
"LaTouraine" „ „ ,, .................10,000	,,	12,00») ,
^'Apuitaine;; „ „ ...................10,000	„	16,000
"La Bretange" ............................... 8,000	O.ooo
"La Chamqagne" ............................ 8,000	„	9,000	„
"La Gascogne"............................... 8.000	„	9,000	,,	„
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri
dopoludne iz pristanišča št- 42 North Kifer, ob Morton St., N.Y. La Bretagne	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
•LA SAVOIE	17. jan. 1907 *LA TOURAINE 21. febr. 1907.
*LA TOUBAXNE 24. jan. 1907 *LA PROVENCE 28. febr. 1907. •LA LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretagne	7. marea 1907.
La Bretagne	7. febr. 1907 *LA SAVOIE	14. marca 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVlm W. Kozminski, generalni agent za zapad.
-'I Deaborn St., CKicajjo, III.
CUNARDL
FMlRINIKI plujejo med
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN P0KR1I PROSTOIi NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R ^ZKEDA.
odpluje iz Yorka (Lie 5' januarja. 4
TTLTONIA, SLAV0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj 1 in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi i>ostrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^enfcje in
Tie Cnnarfl Steamship Co., M,
^BOSTON s V IMIN^EAPCLIS: , CHICAGO: 126 State St- Guaranty Building. 67 Dearborn St, STATE ST., NEW YORK.
I ]
i
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike,
šunke itd. Govorim v vseh slovanskih
obilni obisk.
v m w w w t 1 f t i f '
dravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev !n drugih.
Lel«y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travaikar-ja 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pqjasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.	•
MARKO KOFALT,
249jjSo. Front St.,' STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse beljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. IVI ar k o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Frank Sakser,
■pip«1
Telefon 3034.
1 myuuijpii. iinpmniiiiiimitfiini^im

Frank Petkovšek
214-218 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sniodke.
Y svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.