N —>*Mni Mm t*> 1
"GLASILO"
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND. 0.
Thi liiun T1 iit anion VMkly In the United States
of America. 1
Sworn circulation 17,900
i«*ied mry Tneoday
Terms of subscription: Jar members yearly _jnj4
For nonmembers -SI.00
Foreign Countries___33.00
Telephone: Randolph 3012
'Muniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Največji aloveaakl tedalk v Zdruienib Driavab
I*ha|a vsak torek
Ima 17,900 naročnikov
Naročnina:
Za člane, na leto--00J4
Za nečlane .............$1.00
Za inozemstvo__$3.00
NASLOV
■rednlitva in npramUtrat
0117 St. Clair A ve. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3011.
nniniiiinnniniiiiiiiinnnimmttmt
J
ACCEPTED FOB MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3. 1917. AUTHORIZED ON MAY 22. 191R
VESTI IZ CLEVELANDA
SMRTNA KOSA
—Prihodnjo nedeljo (na Vi dovo), dne 19. junija se bo na še društvo sv. Vida, št. 25 kor-porativno udeležilo sv. maše ob 10:30 v farni cerkvi sv. Vida Člani se zbirajo v Knausovi dvorani ob 10:15. Prošeni ste, da pridete v velikem številu; prinesite s seboj društvene re-galije. — Tajnik.
—Jutri, dne 15. junija se bo vršila v cerkvi sv. Vida poroka Mr. Anton Skulja ml., in Miss Mary Kovatch. Oba, ženin in nevesta sta bila rojena v Cleve-landu in sta iz občeznanih slovenskih katoliških družin. Zve čer označeni dan se vrši poročna gostija v Grdinovi dvorani, kamor je bilo povabljenih' številno prijateljev in znancev Naše čestitke novoporočence-ma!
—Naše, nad vse agilno društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Notthinghamu bo priredilo dne 10. julija svoj redni letni piknik in sicer na znani Močilnikarjevi farmi. Komur so znani pikniki vrlih Ciril-Me-todarjev, ta bo tudi dne 10. julija ž njimi v senčnatem gozdu rojaka Močilnikarja. Za danes omenimo samo to, da ima žen^ kočah, ski štab pripravljalnega oitib? -■ ra v svojih rokah sestra Mrs. Močil nikar. Kaj vsega dobrega se bo cenjenim gostom nudilo na tem pikniku, se boste lahko sami prepričali. Brat Anton Kaušek je pa že najel spretnega kino-operatorja, ki bo povzel vse izletnike na filme za premikajoče slike. Več o tem prihodnjič.
—V pondeljek dne 6. junija je bil pokopan John Kmet, sin Kmetove družine iz Hill St. v Newburgu. John je bil vedno zdrav. V petek zjutraj je šel na delo in spotoma je padel. Kmalu potem je na domu zdih-nil. Stariši, bratje in sestre in veliko znancev in prijateljev Kmetove družine ga je spremilo k večnemu počitku. Naše sožalje hudo prizadetim.
—Procesija sv. Rešnjega Telesa v Newburgu se vrši letos 19. junija, in sicer na prostem, ako bo vreme dopuščalo. Vsi farani so prošeni, da pri kinča-nju cest pomagajo, tako da bodo ceste v najlepšem stanju. •Kdor hoče iti v procesiji, je dobrodošel, bodisi domač ali tuj, ne bo pa se pustilo posfbpanje po cestah, ker imajo izključno permit za ceste od mestne oblasti za tisti čas.
—Pretekli četrtek so zopet dobili trije naši ljudje državljanske pravice na Common Pleas sodniji. Mrs. Anna Li-kozar, Anton Vidmar in Dan Hrkalovich. Za ' letos je bilo izkazanih že 337 novih ameriških državljanov, od novega leta sem, trije, torej skupaj 340. Novim državljanom naše iskrene častitke.
Ameriška slovenska pijonirka umrla v visoki starosti.
Smrtna kosa.
Tajnik društva sv. Jožefa, št. 60 v Wenona, 111., nam poroča, da je dne 8. junija tamkaj umrl predsednik označenega društva brat Josip Oražen.
Iskreno sožalje hudo prizadeti njegovi družini. Svetila mu večna luč, naj počiva v miru!
Iz naselbine St. Stephen (Brockway) v Benton okraju, Minnesota, ki se po vsej pravici smatra za najstarejšo slovensko naselbino v Ameriki, nam poročajo, da je ondi dne 27. maja-,t. 1. nanagloma umrla Mrs. Helena Peternel, rojena Cerhe v visoki starosti 72 let. Pokojni-ca je bila doma iz Dobrave na Gorenjskem, rojena dne 24. aprila, 1855. V Ameriko je prišla s svojimi stariši kot enajstletna deklica leta 1866, ali baš ob času prvih naseljencev na selbine Brockway-Sv. Stefan v Minnesoti; torej t je živela v Ameriki neprestano celih 61 let Lahko torej trdimo, da je bila navedenka najstarejša ameriška slovenska pijonirka.
Naši prvi slovenski farmarji, ki so dospeli že pred toliko leti Brockway. in v Kraintown, Minn., so morali spočetka trdo delati, kajti treba je bilo na homesteadih" prvotne gozdove sekati in izčistiti v" njive ter travnike za farme; tako so sprva živeli samo v bornih lesenih e* „se potomci naš!h prvih ameriških sloveir-skih farmarjev v onih krajih ponašajo z najbolj liplmi farmami, modernimi gospodarskimi poslopji in vsemi napravami; mnogo izmed njih je z umnim gospodarstvom že tudi obogatelo. Pri sv. Štefanu je pokopan zadnji izmed naših petih slovenskih škofov, Rt. Rev. Ja kob Trobec. Zadnjih 26 let opravlja to župnijo nečak označenega škofa Rev. John Trobec.
Pokojna Mrs. Peternel se je poročila začetkom leta 1875 z Gregor Peternelom, tudi doma iz divne Gorenjske. Njen mož je umrl že pred desetimi leti. Zapušča štiri dobro preskrbljene otroke, več vnukov in pra-vnukov.} Pogreb, ki se je vršil dne 30. maja je bil nad vse lep in veličasten, kakoršnega ondi že več let ne pomnijo.
Blagopokojnica je bila pridna, marljiva in skrbna gospodinja; tako tudi vzorna krščanska žena in mati, ki je svoje otroke vzgojila v pravem katoliškem duhu. Na stara leta je bilo njeno največje veselje, da je redno hodila v cerkev in se na ta način pripravljala na pot v večnost.- Naj ji bo v zgodovini ameriških Slovencev ohranjeno častno mesto in blag spomin! R. L P.
o
U URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Prva polovica fiskalnega leta se zaključi kakor običaj no dne 30. t. m. Zato se uljudno prosi vse cenj. tajnike in ta j nice, da pošljejo denar v pokritje ases. kakor hitjro mogoče Računi bodo zaključeni a dnem 27. junija, vsled tega pro sim, da bi društva do onega časa imela plačane ases. da bo mogoče finančna poročila pravočasno izgotoviti za predloži tev nadzornemu odboru.
Z bratskim pozdravom, 1
' Joseph Zalar, gl. tajnik
V P
Splošno glasovanje za nakup ali zgraditev novega urada K. S. K. Jednote.
Iz glavnega urada K. S. K. Jednote. r
Mi spodaj podpisani glavni uradniki K. S. K. Jednote smatramo. da postaja rajanje glede Jednotinega urada vedno bolj važno in resno.
Is do sedaj v "Glasilu" priobčenega razmotrivanja ta podanih izjav raznih krajevnih društev, tako tudi nekaterih posameznih čfanov(ic) Jo razvidno, da ae mera glede Jednotinega urada nekaj ukreniti.
Minula konvencija je sklenila, da naj se sedanji urad tako popravi, da bo odgovarjal svojemu namenu.
Ko se je pričelo o tem razprav ljaU kako naj bi ae sedanji glavni a rad K S. K. Jednote popravil, ee je oglasilo več društev kakor tudi posameznih čla nov in članic, Id ne odobravaj« nikake poprave starega «siroma sedanjega Jednotinega urada.
H Društvo sv. Cirila In Metoda ¿t. 144, Sheboygan. Wis. je izreklo inicija Uvo za zgradbo novega Jednotinega urada. Za inicijaiivo omenjenega društva se je iareklo ie d« sedaj več društev, ki priporočajo zgradb« novega urada.
In ker je ielja glavnega odbora K. S. K. Jednote rešiti to točko tako, da bi bila po volji vsema članstvu in tako tudi v korist naše dune organi/a eije, ter da bo potem enkrat za vselej mir glede Jednotinega urada, zato pri hajamo na podlagi Jednotinih pravil člen IX, točka 1 in:2, stran U pred cenjeno članstvo a sledečo
RESOLUCIJO:
1.) Sedanje staro jednotin«-poslopje naj se proda p» najboljši kupni ceni.
S.) Kupi ali zgradi naj se v JoUetu, Illinois; na kameni primernem pro-štoru n«v jednetin urad.
J.) Nakup stavbe alfr prustera za novi jednoOn urad naj določi ali izbere glavni odbor K. S. K. Jednote.	.
4.) Splošno glasovanje noj step* v veljavo 15. Junija in s*zaključ> 15A
avgusta 1927.
Kakor hitro bo splošno
nja znan, naj glavni odbor g. S. K. Jednote gleda na to, da se tako- kupi ali
5J Kakor hitro bo splošno glasovanje zaključeno in rezultat glasova
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
V
Velik požar v Starem trgu pri Črnomlju.
Črnomelj, Slovenija. — V soboto, 21. maja ob 2:15 popoldne je naenkrat izbruhnil ogenj v hiši gostilničarja Butala v Starem trgu pri Črnomlju. Ogenj se je razširil s silno brzino. V desetih minutah je bila v plamenu vsa bližnja okolica. Pogorelo je do tal 16 poslopij, med njimi devet hiš. Zgorelo je tudi poštno poslopje. V zadnjem trenotku je poštarica rešila z življensko nevarnostjo poštne listine in denar. Pošta-rico so morali pri njenem požrtvovalnem delu. orožniki s si-
prične i delom nove etavbe
To resolucijo smo vestno preči tali, presodili in podpisali glavni uradniki K. S. K. J.
< ■	URADNO POTRDILO
Uradno se potrjuje, da je bila predstoječa resolucija v smislu pravil člen IX. točka 1 in 2, stran 34. člsnom(lcam) glavnega odbora K. S. K. Jednote pismenim potom predloicna, ter da je bila z nad 213 večino glavnih urad nikov(Ie) odobrena. Original resolucije je shranjen v arhivu glavnega urada.
Joliet, Illinois, dne U. junija 1927.
Za K. S. K. Jednoto: JOSIP ZAIAR, glavni tajnik	ANTON GRDINA, glavni .predsednik.
GLASOVNICA-
Ste li zato, da se sklepi, tikajoči ae glavnega urada, sklenjeni breni pri minuli konvenciji K. d. K. Jednote vršeči se avgusta
in odo-meseca
1926 v Pittsburgh, Pa. 'razveljavijo, ter da se sedanji glavni urad proda, ter kupi drugo posestvo, sli zida. novi urad na primernem prostoru v Jolietu, Illinois pod pogoji kakor V točkah gornje resolucije označeno?
dne
................1927.
Podpis člana(ice). Clan dr.............KSKJ.
(Društveni pečat)
POJASNILO*.—Splošno glasovanje Je v veljavi 60 dni. Prične ae 15. junija in ae zaključi dne 15. avguata 1927.
Vsak član(ica) lahko voli na društveni seji ali doma. (X) VoHU ** m0r* Uk*' ** T enem l,m*d četTerokot°T	kriiec
V slučaju, da kateri član (ka) ne prejme glasovnice od društvenega tajnika(iee), naj Jo izrdle iz "Glasila", nakar naj glaaovnico odpošlje tajniku (ici) društva.
lo odvesti iz hiše, da se ni po- la umorjenka. Morilec je od-nesrečila v. plamenih.	nesel samo 25 dinarjev, ki jih
Pogorelci niso rešili ničesar je vzel iz pmare v sobi. in je škoda ogromna. Pogoreli! ^ r
so vsi poljski pridelki in tudi' GIaVno vrednost. hranilno
živina. En sam posestnik ima
škode nad pol milijona dinar jev. Človeških žrtev ni. Na
knjižico za 1,900 dinarjev in 400 dinarjev gotovine ni našel, ker je bila «krita v ^lamnjači
pdmoč so prihitele štiri požarne j atelje, na kateri so našli
brambe, ki pa niso mogle dosti rorjenko- Umor je bil izvr"
sen ponoči, morda okrog polnoči, ker so našli zjutraj umor-jenko že otrpnelo. Našla jo je ob 7. uri zjutraj njena postrež-nica Frančiška Glogovšek, ki je dobila ob svojem prihodu vrata odprta.
pomagati radi pomanjkanja vo-fle, ker je Kolpa preoddaljena. Izmed pogorelcev so bili zavarovani le nekateri. Na mesto požara sta prihitela tydi sreski poglavar iz Črnomlja ter poštni inšpektor V. Kos. .
Grozen umor pri Brežicah. V
nedeljo, 22. maja zjutraj so našli v Zverinjaku, občina Artiče pri Brežicah 70-letno užitkarico, vdovo Ano Kopinc umorjeno v njenem stanovanju. Imela je pet smrtnih ran na glavi, vratu in na rokah. Udarci so bili prizadeti s težko drvarsko sekiro, ki so jo našli prislonjeno ob postelji, na kateri j« leža-
Zločinec se je po umoru mudil bržkone še dalje časa v sobi, kjer si je pripravil jajčno jed, katere ostanke so še našli v posodi na peči. Ko je kuhal je za-kril vsa tri okna, da ga ni bilo mogoče opaziti od zunaj.
Pristopajte h K. S. K. Jednoti.
NOV SLOV. ZDRAVNIK
Sobrat Anton Skur promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
Te dni se je število naših ameriških slovenskih zdravni kov pomnožilo zopet za enega Dne 9. junija je ta izredna čast dosegla znanega beneškega Slovenca rojaka Anton Skurja, brata Rev. Josip Skurja, sloven skega župnika v Pittsburghu Pa. Naš najnovejši ameriški slovenski zdravnik Dr. Anton Skur je bil na gorinavedeni dan na medicinski šoli Cornell uni verze v New Yorku promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
Iz življenja in študiranja Dr Anton Skurja se nam poroča sledeče: Rojen je bil v Prosni du (Prossenico), beneška Slovenija. Ljudske šole (tri leta) je dovršil doma, dva letnika pripravnice in -tri razrede gim nazije pa v Čedadu (Cividalej Italiji. V Ameriko je prišel s prijatelji 10. junija, 1910 kot 15Jetni dečko in sicer v Boston Mass., kjer je obiskoval večer ne šole. Ker se mu je čedalje bolj zbujala želja do višje izobrazbe, je prišel v Lorain, O. k » svojemu * bratu (župniku) kjer ie leta 1916-1917 obiskoval tamkajšnjo višjo šolo. Te-com svetovne vojne je bil ameriški armadi, «leta 1917-1918 tu in na Francoskem. Zatem je obiskoval Glenville višjo šolo v Clevelandu, O., leta
1919-1920,	kjer je prejel diplomo 20. junija. 1920. Od leta
1920-1923	je bil slušatelj Adel-bert College Western Reserve univerze v Clevelandu, kjer je dobil diplomo B. A. Med tem je pa v poletnem času 1920-1923 obiskoval tudi učiteljski kolegij; v poletnem času 1923 državno univerzo v Columbus,
0.,	od leta 1923 do 1924 Cornell univerzo (medicinski oddelek) v Ithaca, N. Y., kjer je dobil doktorsko diplomo. Od
1.	julija t. 1. do 1. julija, 1928 bo kot zdravnik dodeljen v bolnišnici sv. Aleša, nakar prične
svojo prakso; v katerem mestu ravno, je še neznano.
Iz teh podatkov življenja Dr. Anton Skurja je razvidno, kaj vse zmore trdna volja nadebudnega slovenskega mladeniča, ki je poleg svojega napornega de-a posvetil toliko let študiran ju, da doseže svoj namen; študiral je torej v Ameriki vsega skupaj skoraj 17 let. Nič ga ni oviralo zadnja leta pri tej ideji, dasiravno je že poročen. Bo^ dočnost mu bo nudila gotovo zadovoljno življenje v njegovem lepem stanu ob strani ljubljene žene in enega otroka.
Za sobrata doktorja Anton Skurja je mesec junij gotovo najsrečnejši mesec v letu. Rojen je bil junija, njegov god je junija, meseca junija je prišel Ameriko in meseca junija je postal zdravnik.
Sobrat doktor Skur, ki je že 13 zdravnik, ki spada k naši tC. S. K. Jednoti,"je bil ustanov-nik društva sv. Jožefa, št. 169 in prvi blagajnik istega; zdaj spada k društvu sv. Jožefa, št.
v Pittsburghu. Sliko Dr. Anton Skurja priobčimo v prihodnji izdaji.
Slavnost v Barbertomi, 0
Ze v zadnji izdaji smo na pr vi strani bolj na kratkom omenili o slavnosti 20-letnice naših <lveh društev, št. 110 in 111 Barbertonu, O. Za danes prihodnjič hočemo pa bolj obširno opisati popoldanski program v dvorani samostojnega društva ' Domovina." Ker slič ne jubilejne slavnosti kar dveh društev skupaj ali naenkrat še ne pomnimo, in ker so bile tudi vse točke te prireditve nad vse izborno izbrane, tako tudi izpe Ijane, zato zasluži vrla barber-tonska naselbina malo več pozornosti v javnosti.
Popoldanski program se je pričel okrog 2:30 v označeni dvorani. Predsednik skupnega pripravljalnega odbora, sobrat L. Arko je naj prvo vse navzoče iskreno pozdravil in jim klical: Dobrodošli od blizu in da leč! Čestital je še živečim na vzočim ustanovnikom in usta-novnicam društva, ki delujejo že neprestano celih 20 let na društvenem polju v ugled in korist naselbine. Zatem je predstavil domačega g. župnika Rev. A. Bombacha. ki naj kot stoloravnatelj vodi nadaljne točke slavnosti.	. ,
Father Bombach je kot mojster v tej stroki najprvo obema društvoma v imenu fare časti tal k 20-letnici. tako tudi vsem ustanovnikom in ustanov-nicam društva; zaeno je na (ratko obrazložil pomen današ nje redke slavnosti, nakar je orkester družine sobrata Peternel iz Akrona zasviral ameriško himno Star Spangled Ban-ner. \
V naslednji točki je prikorakalo na okrašeni oder 20 belo oblečenih deklic društva Srca Marije, št. 111, razdeljene po st&rosti in velikosti. Zapele so nam dokaj lepo Jednotino himno. Pri tem nastopu je držala vsaka deklica spredaj v rokah svojo letnico društvenega delovanja od 1907 do 1927, kar je naredilo izboren vtis na navzo-
če.
Naslednja točka 5. je pa go-riomenjeno še skoraj prekašala. Tu so pa nastopile deklice društva sv. Jožefa, št. 110 enako epo belo oblečene in razvrščene po velikosti. Vsaka izmed njih je za svojo letnico spregovorila svojo kitico v čisti in lepi Slovenščini kakor sledi:
1 (Bertha Leksan), stara pet et: v "Pred leti dvajsetimi je bilo, ko sem se kot dete malo porodilo."
2.	(Angela Škroba): "Res, mlado sem bilo, pa imelo sem pogum. Skoz življenje sem hotelo iti, sirotam kruha pridobiti."
3.	(Ozbolt). "Bilo sem mlado in neizkušeno. Težave bile so velike; težko za mene bilo breme."
4.	(Leksan): "Vkljub moji mladosti je smrt posegla svoje coščene roke; v vrste moje je zagrebla."
5.	(Lukežič): "Vkljub temu srce mi ni vpadlo, pač pa z za-
sočerega članstva naše Jednote naše naj iskrene j še čestitke. Mnogo sreče, uspeha in blago-K sklepu mu izražamo v ime-J slova božjega v njegovem le-nu vsega glavnega odbora in ti-; pem novem stanu 1
vestjo, da pomagam sem delo nadaljevalo."
6.	(Frantar): "Pa zopet lepo se je zjasnilo; potekali so mi dnevi v zavesti, da sirotam solze se sušijo."
7.	(Mežič): "Ali zopet smrt ta kruta je posegla v moje vrste; vzela nam je mladega soproga in pustila tužno je siroto."
8.	(Brus): ' Prišle druge so težave, sebičnost je hotela vladati ; zato mi je jako težko bilo, ker mir jaz vedno sem ljubilo."
9.	(Zeleznik): "Pa se vreme lepo je zjasnilo; ljubezen bratska je zmagala; in tako sem z močjo novo šlo na delo, za zmago, za ljubezen bratsko."
10.	(Hiti): "To leto zame srečno bilo, ker v tem letu mladino pod okrilje svoje sem dobilo, cvet naroda; zato mi srce ukalo je od veselja."
11.	(Nedoh): "Polnile so se moje vrste; z veseljem zrlo sem v bodočnost v zavesti, da postalo bom moino."
12.	(Palčič): 'Pa zopet čelo se mi je zmračilo: smrt, bolezen sta gospodarile. Tužno pla-Jcale so sirote; smrt ta kruta vzela je iz vrste moje celo mojega pijonirja."
13.	(Lukežič): "Polagoma celiti so se začele rane; vkljub temu jaz sem trepetalo, ker smrt le kruta je grozila, da svoje delo bo ponovila."
14 (Bertoncel): "Razun tež-koč malih, leto srečno sem skončalo, in tudi veliko močnejše sem postalo."
15.	(Arko): "V mojem letu nič posebnega se ni zgodilo; leto srečno sem dovršilo, z dobrimi deli zaznamovano."
16.	(Debevc): ' Moje leto je veselo bilo, kajti članov novih je veliko pod okrilje moje pristopilo."
17.	(Mihelčič): "Pa me zopet močno je zadelo, ker smrt ta kruta vzela iz vrst je mojih dobra dva očeta. Res hudo za sirote to je bilo; kolikor jaz pač sem moglo, sirotam solze sem sušilo."
18.	(Lintol): "V.tem letu korak k napredku sem storilo, zakaj v zvezo z drugimi društvi za podporo v bolezni sem stopilo."
19.	(Gerbec): "V letu mojem nič posebnega ni zaznamovanega. Vse lepo se je vršilo; vrste moje so se polnile, z mladimi močmi sem veliko pridobilo."
20.	(Bertoncel): "Res, kar prvo leto je govorilo, da pred leti 20 je bilo, ko sem se kot dete malo porodilo. Ali danes nisem več dete malo, pač pa sem kot mož odrastel; kot hrast stojim močno in čvrsto. Klubo-vati morem vsem nezgodam in viharjem, ker imam moč in voljo pravično. Zato pa, ti mladina draga, mladeniči in vi možje odrastli, ki še niste pod okriljem mojim, pristopite v vrste moje; saj geslo moje lepo je in pravično: Vse za vero, dom in narod."
Ta nastop deklic je naredil na navzoče tak vtis, da so jim burno in dolgo časa aplavdirali., (Konec prihodnjič) Opomba uredništva: Iz vpo-slane nam slike skupine te slavnosti smo dali narediti klišej za objavo v listu. Ker se pa klišej ni posrečil, slike žal ne moremo priobčiti.
g -TI ».L'J. V" V.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, .14.JUNUA, 1327,
Is urad* druitra »▼. Cirila in Metoda it 8 Joliet, 111.
S tem naznanjam cenj. članstvu našega društva, da se bo vršila dne 19. junija t. 1. polletna seja. Uljudno vas vabim, da se te seje radi tega polnoštevilno udeležite ker bo treba rešiti več važnih točk. Tako bomo morali izvoliti pripravljalni odbor za nameravani piknik, katerega bo priredilo naše društvo dne 10. julija t. 1. v Homewoodu na John Gajetovi farmi. Vsled tega vas še enkrat prosim in vabim, da pridete vsi na prihodnjo sejo, da se dobro pripravimo za omenjeni piknik;
Ob enem se tudi opominja one, ki mi še niso oddali spo-vednega listka, da to nemudoma storijo, kajti zdaj je že zadnji čas, da se pošlje poročilo duhovnemu vodji K. S. K. Jednote. Kdor bo zanemaril svojo versko dolžnost, naj posledice sam sebi pripiše.
S sobratskim pozdravom Matthew Buchar, tajnik.
Iz urada društva sv. Alojzij«, it. 42 Steelton, Pa.
S tem naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila kakor običajno 3. nedeljo, to je dne 19. junija toda ne v naši društveni dvorani ampak v šolski dvorani sv. Petra. Dne 29. maja je društvo na svoji izvan-redni seji soglasno sklenilo, da se našo društveno dvorano dozida in popolnoma prenovi; radi tega bomo imeli začasno vsa nadaljna zborovanja v šolski dvorani sv. Petra; ko bodo vse poprave naše lastne dvorane gotove, potem pridemo s ponosom zopet nazaj pol lastno streho v naš novi dom.
Dalje vas nekatere opozarjam na poravnavo mesečnega asesmenta; polletna seja se bliža, na kateri bo treba dati račun za prvo polovico tekočega leta, da bodo knjige či-- ste in brez vsakega dolga, zato ponovno prosim slehrnega izmed vas, da še tekoči mesec poravna ves zaostali dolg.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos naše društvo na svoji izvanredni seji 25. maja določilo na vsakega člana 50c in na članice 25c izvanrednega ases. za upravne stroške. Ta posebni ases. se bo pobiral takoj na prihodnji seji 18. junija t. 1. Ker se je ravno sedaj začelo z dozidavo društvene dvorane, zato naj noben član (ica) ne misli, da se je ta posebni asesment razpisalo za popravo dvorane, pač pa za pokritje stroškov društvenega poslovanja za celo leto 1927.
Dno 21. junija bomo imeli plesno zabavo v Hrvatski dvorani dr. sv. Lovrenca. To bo ravno na god našega društvenega patrona sv. Alojzija; imeli bomo ta dan peto sv. mašo zjutraj ob 9. uri, katero bodo darovali naš preČ. g. župnik Rev. L. Gladek. Vsled tega naj se vsi člani (ce) kakor tudi mladinski oddelek zbere v dvorani dr. sv. Lovrenca ob 8. uri zjutraj, da potem korpora-tivno odkorakamo v cerkev k službi božji. Po sv. maši gremo zopet nazaj v Hrvatsko dvorano, kjer nam bo vse pripravljeno, da se okrepčamo z vročo pečenko; prav gotovo bomo dobili tudi kaj mokrega!
Naše društvo šteje sedaj 248 članov in 305 otrok. Lahko smo ponosni s tako velikim številom. Toda glejte, da nas ne bo sram, če bi se 21. junija parade udeležilo samo nekaj mož. Vsak, kateri bo le doma, da po dnevu ne dela, naj se
udeleži društvene parade proti cerkvi k sv. maši. Upam, da ne bo nobenega, ki bi izostal.
Z bratskim pozdravom
A. Maleaic, tajnik...
Društvo Vitezi sv. Mihalja br.
61 Youngstown, O.
Cjenjenoj brači i sestram našeg društva se daje nazna-nje da čemo imat sjednicu 19. juna. Zapamtite dobro: točno se otvori sjednica u 12 sati o podne (u 12. a ne u 2), i neče dulje trajati nego do 2:30. Mislim, da vam je več pozna-to zašto to? Pošto čemo imat veliku slavu u 3 P. M. gdje it se blagosljivljati temeljni kamen naše hrvatsko-slovenske škole; stoga znadem, da svaki ima volju da ovo vili pa i društveni odbor. Velikih stvari nemarno toliko za rješevat, glavno je to, da platite svoju pristojbu; stoga odmah posli-je druge sv. mise u halu; ja ču vas tamo čekat.
Bračo i sestre! Budimo svi skupa ponosni, da i mi ovdje u Youngstownu nismo zadnji; i to pod vodstvom našega vrlo-ga g. župnika.
Brači na znanje, da je naše društvo poklonilo dar od $150 u prilog blagoslova kamena. Pošto imamo mnogo bolestni-kov ove godine, stoga nismo za sada moguči da veči dar darujemo; a opet mislim, da i ovaj dar nije zadnji; a opet Bogu hvala, da se budu naša djeca veselila u svojoj novoj školi.
Još nešto! Kako ste vidjeli več u Glasilu, da je naše društvo staro 25 godina, stoga jc na zadnjo j sjednici soglasno zaključeno, da čemo slavit 25 godišnjicu čim bude škola i hala gotova, i to mi prvi jer dozvolu smo več dobili. Mislim, da če to moči biti oktobra ove god. Stoga svi na rad, da nam što ljepše uspije.
S sada vam naš bratski pozdrav svima skupa!
Vinko Žitnik, preds. J. Baja, tajnik, M. Pavlakovič, blag.
Društvo sv. Petra in Pavla, a t. 64 Etna, Pa.
S tem naznanjam vsem čla nom našega društva, posebno pa tistim, ki se ne udeležujejo redno mesečnih sej, da mora vsak član plačati meseca junija lOc posebne naklade in sicer za pogrebne stroške umr lih članov.
Letos smo izgubili že dva naša sobrata. Meseca marca je umrl br.. Štefan Zivkovič; po preteku dveh mesecev nam je pa kruta smrt pobrala že drugega člana in sicer dne 31. maja je preminul naš dobri sobrat Rudolf Lukšič, član dr. že 16 let. Pokojnik je bil star ob svoji smrti 45 let; rojen je bil v Rači na Hrvatskem; tukaj zapušča žalujočo ženo in šest malih otrok, katerim izrekam iskreno sožalje. Bodo pokojniku ohranjen blag spomin, naj počiva v miru!
Pozdrav vsemu članstvu naše Jednote
John Skoff, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, it. 78, Chicago, 111.
Članicam našega društva se uljudno naznanja, da se vrši naša prih. redna mesečna seja v četrtek, 16. t. m. ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. To bo polletna seja, nakar se članice še posebno opozarjajo. Za rešiti imamo več zelo važnih zadev, zatorej naj nobena ne manjka.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottfieb, tajnica.
•' •. m ;' ;
Naznanilo.
Tem potom: se naz^ja vsem članom društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis. sklep zadnje društvene seje, da se korporativno udeležimo blagoslovljenja nove zastave hrvaškega društva "Majka Božja Bistrička" št. 36 HBZ. v nedeljo, dne 19. junija. Torej se prosi vse člane, da se udeležite te slavnosti ohienje-ni dan; zbiramo se na 7th in Galina St. ob "9:30 dop. Člani na West Allis naj se zbirajo pri slovenski cerkvi na West Allis ob 8:30 zjutraj, nakar se potem skupno odpeljemo na zgoraj omenjeni prostor; člani živeči v Milwaukee naj pa pridejo točno ob 9:30 na zgoraj omenjeni prostor. Torej vas prosim še enkrat, da se vsi udeležite te slavnosti. , ¡Z bratskim pozdravom i J Louis Sekula, tajnik.
ZAHVALA Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110
in dr. Srca Marije it. 111
KSKJ. v Barberton. Ohio.
' čas hitro beži naprej; vse mine, vse se spreminja, le spomini nam vedno še ostanejo. Tako je tudi dr. sv. Jožefa št. 110 in dr. Srca Marije št. 111 KSKJ. ostal le spomin dvajsetletnega jubileja, ko sta imenovana društva 29. maja skupno obhajala svoj dvajsetletni obstanek. Vsa prireditev se je prav lepo izvršila in nam bo ostala za vedno v lepem spominu. Ah, kako se crce človeku topi veselja, da bi vriskal kot brezskrben pastir vrh planin, ko vidi toliko zavednosti, toliko bratske ljubezni, katero so nam izkazali častiti duhovniki, glavni uradniki K. S. K. J., naša domača društva»in pa sosedna katoliška društva.
Na tem mestu se čutimo dolžne najlepše se zahvaliti vsem častitim gg. duhovnikom: Rev. J. J. Omanu, Rev.'Slajetu in pa našemu dopia$emti gospodu župniku,. Rev. Anton Bomba-chu; najlepša hvala Vam za Vaše krasne govore in pa za Vaše sodelovanje. Bog Vam povrni! • -
Najlepša hvala vsem glavnim uradnikom, neumornemu delavcu glavnemu predsedniku Mr. Anton Grdina, John Zulich, Mihael Hochevar, Ivan Zupan. Hvala Vam za Vaše krasne spodbujevalne govore in za Vaše sodelovanje. Prav lepa hvala vsem sosednim katoliškim društvom, oziroma njih zastopnikom, dr. sv. Barbare, št. 23., dr. sv. Vida št. 25, dr. sv. Lovrenca št. 63, dr. Marije čistega Sopečtja št. 85, dr. sv. Cirila in Metoda št. 101, dr. sv. Ane št. 123, dr. Marije Magdalene št. 162, dr. Presvetega Srca Jezusovega št. 172. še enkrat najlepša hvala Vam za Vašo bratoljubnost. Najlepša hvala našim domačim društvom: samostojnemu dr. Domovina, dr. Majnik SDZ., kakor tudi posameznim članom društva, sv. Martina JSKJ. Prav lepa hvala Pevskemu dr. "Danica", kv nas je presenetilo s tako krasnimi pesmicami, hvala Vam. Lepa hvala orkestru (godbi) družine Peter-nel, za njih krasno igranje; želimo in upamo, da nam bo dana še priložnost slišati Vas. Najlepša hvala vsem glavnim uradnikom in uradnicam za njih poslane častitke. Najlepša hvala vsem posameznim Rojakom in rojakinjam, ki so se vdeležili naše slavnosti.
Še enkrat 1 najlepša hvala vsem skupaj, kateri ste se dejansko ali pa v duhu vdeležili naše slavnosti in ste s tem ta-korekoč pokazali, da se zavedate gesla K. S. K. J.: Vse za vero, dom in narod!
Za odbor:-
Joaeph Lekian.
Iz urada druitva »v, Jožefa it.
148 Bridgeport, Conn.
Dragi mi sobratje in sestre:
S tem vam naznanjam, da se
vrši prihodnjo nedeljo, to je 19. junija gfles ali seja našega društva, ha katero vas vabim, da pridete polnoštevilno. jgKer smo" imeli vsled proste pristopnine v društvo in Jednoto zadnji čas kampanjo, se je ista prav dobro obnesla. Vsi na. novo pristopli Člani bodo na prihodnji seji zapriseženi. Pridite torej, da boste videli koliko novih sobratov je pristopilo v naše društvene v/ste. Prosta pristopnina v društvo se zaključi z dnem 30. tega meseca.
Na zadnji seji je bil tudi pogovor zaradi nameravanega društvenega piknika, ki se ima vršiti dne 3. in 4. julija v korist naše blagajne. Sklep zadnje seje je bil, da vsakdo, kdor se tega piknika ne udeleži, mora plačati 50c kazni v blagajno društva. Piknik se bo vršil* na starem prostoru, ki je-gotovo že vsakemu dobro znan. Pridite torej dne 19. junija na sejo; pričetek iste točno ob dveh popoldne. Asesment za deco bom začel pobi-ratiže ob 1. uri.
Na minuli majevi seji smo imeli debato tudi glede Jedno-tinega doma. Naše društvo je, , „ za to, da naj se stari dom po-lfložno »veseljem dočekali, ma-pravi in naj se ravna v tem'10 1 vellko' p"P°mozimo kod oziru po sklepu zadnje kon-
stvari ili kakvi zapreka'pri'društvu.
4. Brača i sestre! Imate još koji koga da nije organiziran pri društvu niti nobenoj organizaciji? Sada vam je ljepa priljika: bezplatan pristup u društvu, i to valja samo za ovaj mjesec juni. Zato dove-dite svaki svoga prijatelja do mene, da ga sprejmemo u društvo, a na drugoj sjednici lahko zaprisežemo. To valja za od-rastle člane i za pomladak. Molim, da ne bi zaboravili ovy le-pu priljiku koja vam se nudi.
Isto da budete znali koji niste bili na sjednici, da je naš piknik 26. juna; i za taj piknik svaki Član plača 50 centi, koji bio u bližini ali daleko, jer taj sklad ide u pomoč bolestne potpore; isto plati, koji bude prisutan na pikniku ili ne bude, svejedno platit mora. Onda bolje da idemo skupa u šumu, da si uzrtiemo zraka i da se poraz-govorimo i upoznamo jedan z drugim. U drugom dopisu budete čuli sve upute i plane našeg piknika. Toliko samo javljam, da se bolje spremimo ove naše prve zabave ove godine, našeg društva.
Stoga molim da bi ove gore navedene točke upoštevali, svi
vencije. Ker je sklep konvencije najbolj merodajen, naj se torej po istem ravna, ne pa kar društva ali člani Jednote sedaj želijo in predlagajo, čemu se potem vršijo konvencije in ogromni stroški, ako se kak sklep« i.-te zavrže! Pri sedanjem razmotrivanju želim vsem dopisnikom največ uspeha, da bi se zadeva Jednotine-ga doma že kmalu rešila v popolno zadovoljnost vsega članstva na podlagi sklepa minule konvencije: •
S sobratskim pozdravom
Anton Kolar, tajnik.
(Pečat driištva)
to! :n ;o T.vaavl i^.irt rt:
Druitvo <v. Jeronima it. 153 Canonsburg, Pa.
Vsem našim" cenj. članom in članicam se naznanja, da je društvo sv. Jeronima sklenilo prirediti društveno zabavo zabavo dne 25. junija. Glede te zabave moramo vsi vpoštevati sklep decemberske seje, ker bo dobiček namenjen za društvene' stroške, torej mora vsak član plačati pristopnino 50c, članice pa 25c. Enako velja to naznanilo tudi za vse one člane, ki živijo izven društvenega sedeža. Torej na svidenje dne 25. junija!
Vas vse uljudno vabi: odbor.
John Pelhan, tajnik.
sami sebi za pomoč nam svim u bedi i nevolji.
Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik, 121 — 44th St., Pittsburgh, Pa. Moj novi telefon: Fisk ^783.
PREDNAZNANILO društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O.
Na zadnjih dveh sejah je bilo sklenjeno, da bo naše društvo dne 26. junija obhajalo svoj društveni god; praznik Presvetega Srca Jezusovega bo na dan 24. junija; zaeno bomo obhajali tudi petletnico ustanovitve društva.
Zato bo v nedeljo popoldne .Ob 2. tfri-slovenska pridiga is
slovenske pete litanije Presvetega Srca Jezusovega; pridigal bo Rev. Matija Jager.
Zvečer bo mladinski oddelek našega društva priredil igro "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga." Enako se vprizori tudi v cerkveni dvorani igra "Cašica kave in pipa tobaka." Več o tem v prihodnji številki.
Josip Grdina. tajnik.
i Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Javljam tem putem članom i članicam gore imenovanog društva, da se je vršila prošla sjed niča 12. juna.. Zapamtite si ove točke:
1.	Svi člani i članice, koji nisu bili na prošloj sjednici i nisu vplatili svbj dug pri društvu, da budete znali to učiniti do 21. juna, inače budete suspendirani bez drugoga oporne na. To neka služi članstvu bili u bližini ali na putni listi. Ako vam se šta zgodii bolest ili smrt. posledice pripišite sebi. Koliko vidite nesreče okolo: smrti i bolesti. I najprije vam se zgodi nesreča kad pustite društvo. Zato ima j te brigu prvo društvo, onda znate kad pitat za svoje, jer vam je naj-sigurnija banka i majka u ovoj zemlj.i -'
2.	Svakog člana i članico molim koji imate kakve ispite ali govore ili menjati certifikate, da bi mi se "prijavili na domu, da vam sve uredim; kad ne bi bio jako zaposlen, jer na sjednici imam veliko posla.
3.	Molim sve člane, koji ste se selili ir,svoje atrese prome-nili, da bi mi svaki svoga pre-dao, jer da vam znam kamo do-pisevati u slučaju kakvi važni
Naznanilo.
Iz urada društva Marije Čistega Spoč. št. 211 Chicago, 111. se naznanja vsem članom in članicam, da se bodo v bodoče naše društvene seje vršile vsak tretji pondeljek v mesecu, in ne več tako kakor prej na tretjo nedeljo. Prihodnja seja bo torej dne 20. junija zvečer ob pol 8. uri v navadnem prostoru. Ta prememba velja za ves čas poletne dobe.
Toliko v blagohotno nazna-nje cenj, članstvu, kar izvolite vpoštevati.
S sestrskim pozdravom Mrs. Mary Anzelc, tajnica.
ZAHVALA
Me, spodaj podpisane si štejemo v prijetno dolžnost, da se prisrčno zahvalimo prijaznim Jolietčanom za vso gostoljubnost, katero ste nam izkazali ko smo se mudile v Jolietu. Posebno lepa hvala uradnicam cenj. sosestrskega "društva sv. Genovefe št. 108, KSKJ. Mrs. Jean Težak, Mrs. Antonija Struna in -Mrs. Mary Golo-bitch. Torej še enkrat prisrčna hvala za vse! Uriula Jerina, Francea Terček,
France» Svete, uradnice dr. sv. Ane št. 127, KSKJ.
Waukegan, III. dne 3. junija 1927.
mirnim
itrahdm in mallín številom našega članstva. To prireditev je obiskal tudi naš gl. predsednik br. Anton 1 Grdina iz Clevelanda, ki je s svojim krasnim govorom tako hrabro nastopil, da nam bo ostal ta dan za vedno v spominu. Naš br. gl. predsednik je sicer bolj šibke postave, ali kot govornik je pa z besedami velikan. Mi hočemo biti z umnim gospodarstvom in vodstvom društva v čast in ponos našemu vrlemu gl. predsedniku, tako tudi naši dični, veliki in najstarejši podpor, organizaciji K. S. K. Jednoti. Delovati hbčemo ne samo v korist društva, ozir. sebi, ampak tudi v ugled fiásé ri-mo-katol. vere m naš^nasel-bine. Prav iskreno želimo, da bi se zopet skupaj zbrali tukaj v Mc Kees Rocksu v zelenem gozdiču,-v javorovi senci.
Ravno tako lepa hvala br. Rud. G. Rudmanu, gl. porot, odborniku in njegovi g. soprogi, ker sta se potrudila priti na našo veselico. Lepo hvalo izrekamo dalje uglednemu pevskemu zboru ( "Prešeren" iz Pittsburgha, ker so s svojimi domoljubnimi popevkami tako lepo dramili naše brate in sestre. Dalje izrekamo zahvalo vsem bratom in sestram, ki so nas posetili ta dan in nam pripomogli do tako lepega finančnega uspeha; čistega prebitka za blagajno je ostalo $106.91.
Najlepši pozdrav vsemu članstvu naše velike organiza-
cije!
Anton Krulac, predsednik.
Bridgeport. O. — Namen teb mojih vrstic je v prvi vrsti, da izrazim v imenu našega K. S. K. J. baseball kluba članom Ool-linwood Sports kakor tudi društvu sv. Jožefa, št. 169 iskreno zahvalo za nam izkazano vljudnost ob času našega sestanka 29. in 30. maja v Collinwoodu. Ker mi je nemogoče osebno omeniti vsakega, naj te male vrstice zadostujejo vsakerfitl; mi želimo, da bi nam bilo ob priliki mogoče to povrniti.
Posebno se pa želim zahvaliti sobratu glavnemu predsedniku in drugim glavnim uradnikom, ki so z vso vnemo dajali navdušenje in kazali zanimanje za naše članstvo.
Ob tej priliki si pa vzamem svobodo, ter zopet vabim vse udeležence, ki so bili navzoči, ter tudi druge, da bodo zopet zraven, ko se bo igrala tretja igra in se bo določilo prvenstvo naših žogarjev iz Ohio. Kje in kdaj se bo igrala prihodnja igra, nam za sedaj še ni znano. To bo v Glasilu pravočasno naznanjeno, da boste vsi znali.
Skušali smo dobiti za 4. julija prostor za igro v Pitts-burghu, kar pa še ni gotovo. Morda želi kako drugo mesto dobiti nam prostor za igranje tretje igre omenjeni dan ali pa kasneje? Kaj pa delajo naši športarji v Canonsburgu., Bar-bertonu, Broughtonu ali kje drugje?
Oba naša kluba (mlajši in večji) želita igrati na kakem nevtralnem prostoru; to je vzrok, da ne igramo doma. Ako kako društvo želi, da bi se igrala tretja igra v njih naselbini, naj me pismenim potom takoj obvestijo, da se bo zadevo uredilo; potrebujemo takozvani Regulation Baseball Diamond, to je vse; klubi plačajo vožne stroške sami.
K sklepu še enkrat vsem iskrena zahvala za izkazano nam uljudnost; želimo, da bi se zopet kmalu videli. S pozdravom,
v	Anton Hochevar,
R. D. 2, Box 31, Bridgeport, O.
JAVNA ZAHVALA.
Nasje, še mlado društvo sv, Antona št. 216 v Mc Kees Rocks, Pa. je priredilo te dni svojo prvo veselico z velikim j
So. Chicago, ID. — Pomlad je minula, poletje je tu; tako je tudi nastopila sezona raznih športnih iger, ki se igrajo v prosti. naravi.
Ko berem v Glasilu sedmo stran (Our Page) vidijn, kako se naši mladi člani zanimajo
za Beseball klube. Kako lepo bi bilo, če bi se kaj takega ustanovüo tudi med našimi mladikni članicami. Imamo raznovrstne klube, 1 da lahko damo malo razvedrila Članicam n. pr. Tennis, Basket Bali ali Foot Bali klub. Zato bi prosila vse društvene tajnice, da bi to misel sprožile na prihodnji društveni seji in o te?m malo razpravljale; jaz mislim, da bo šlo; kar bo v moji moči, vam hočem jaz z veseljem pomagati v tej zadevi. Upam in želim, da ne bo dolgo, ko se bodo lahko tudi naša dekleta, spadajoča pod okrilje K. S. K. Jednote ponašale s svojimi športnimi klubi poleg šivalnih in družabnih klubov. Lahko se bodo s svojimi igrami postavile kakor naši fantje. Kaj je vaša misel? čitajte uredniški člinek na 7. strani v Glasilu št. 20, ozir. dajte dotično številko pokazati svojim hčeram; iste naj se pa na seji za to idejo zavzamejo; jaz vem, da bo vsako društvo pri ustanovitvi takega kluba rado pomagalo. Zakaj? Zato ker bo imelo med seboj članice, ki se zanimajo in hočejo dati malo veselja in reklame tudi drugim s svojimi klubi; s tem bomo pridobile tudi nove Članice h KSKJ.. Mladina hoče imeti malo vese-ljji. In ako se za to misel zavzamemo vse članice, spadajoči k tako močni organizaciji kakor je naša, — ne bo dolgo, ko bomo imele močno športno ligo deklet pri K. S. K. Jednoti. Zatorej želim vsem ženskim društvom pri tem na prihodnjih sejah kar največ uspeha.
Pozdravljam vse članstvo K. S. K. Jednote.
Louise Likovich,
nadzornica KSKJ.
Indianapolis, Ind. — Prvi teden minulega maja se je vršila v naši naselbini poroka Jos. A. Zevnika ml. in so-šešfre Miss Mary E. Garbes v domači cerkvi sv. Trojice ob osmi uri dop.
Oba, ženin in nevesta sta rojena v Ameriki in iz znanih ter uglednih družin; oba spadata k naši Jednoti. Ženin je tudi član Kolumbovih vitezov in več drugih organizacij. Oče ženina je ustanovnik društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ. v Indianapolis in oče neveste je bil večkratni predsednik tega društva ter tudi cerkveni od-'bornik. '
Da sta novoporočenca splošno priljubljena se je videlo dne 4. maja na ženitovanju, ki se je vršilo na nevestinem domu, kjer so bili tudi domači župnik na opoldanskem kosilu. častitat je prišlo mlademu paru toliko gostov, da so vse sobe zasedli do zadnjega kotička. Posnemanja vredno je, da so pri poročni sv. maši pristopili vsi svatje k sv. obhajilu. Novoporočencema želim obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
Član dr. sv. Alojzija.
Himen.
Predzadnji teden smo poročali med^clevelandskimi novicami o poroki dveh članov nase Jednote in sicer o bratu Ant.
* rt ■ f}(f. *«'	A
(Dati« na 3. strani)
Zalarju ml., ter sestri Miss Frances Laurich. Poroka se je
Sobrat Anthony Zalar mL in njegova soproga.
vršila dne 4. junija v slovenski cerkvi v Collinwoodu. Isti dan zvečer je sledila velika poročna slavnost ali gostija v gornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Iste se je udeležilo do 300 oseb. Iz tega je razvidno, da sta novoporočenca splošno priljubljena in znana v Collinwoodu, tako tudi njih sta-riši. Danes prinašamo sliko novoporočencev, katero smo šele zadnje dni prejeli za objavo.
Duluth, Minn. — Dne 29. maja je priredil New Duluth Slovenski Dramatični klub igro "Kakšen gospodar tak sluga". Igra se je vršila v Srbski dvorani v Gary, katere sem se tudi jaz vdeležil.
Osobje. oziroma igralci pri predstavi so bili kot sledi: poročnik Muhič — Edward Stebla;/. poročnik šalic — Joe Stern, Matiček — Alojzij Ob lak, Lipe — John Skull, Neži-ka — Annie Novak, Ena — Mrs. Helen Kralj, Al. Raden ski — Frank Vesel, Medve dar — Tomaž Subie. •
Ob 7:30 zvečer je bila dvorana že polna do vhodnih vrat. Vsak sedež je bil zavzet in veliko ljudstva je bilo primora-no stati ker ni bilo dovolj sedežev. Vsak je pa bil radoveden kakšna bo ta predstava, in kako se bodo obnesli na odru naši slovenski igralci. Ako je bila kaka oseba v dvorani, ki1 je dvomila o zmožnosti naših slovenskih novih igralcev, je bila brez dvoma presenečena, kajti vsaka oseba se je tako izvrstno obnesla na odru in izvršila svojo nalogo, da se j vsak navzoč kar čudil kako je bilo to sploh mogoče storiti.
Po predstavi je pa nastopilo pevsko društvo pod nadzorstvom našega vrlega rojaka Edwarda Steblay in zapelo dve slovenski pesmi. Prva je bila "Po jezeru", ki je tako lepo donela po dvorani in vsakemu navzočemu segla globoko do srca, kajti oživljala mu je spomine na njegov rojstni kraj, kjer je prvič slišal to lepo pesem. Druga pesem je pa bila "Slepec". Oh, ta lepa in ganljiva pesem je pa marsikateremu izmed navzočih dovedla solze iz oči, ko je slišal lepo doneče besede iz grl naših slovenskih pevcev . . . "Le enkrat bi videl kod solnce gor gre".
Po zadnji pesmi je pa sledil ples. Ko je pričela svirati godba pod nadzorstvom našega rojaka Edward Steblaya, je kar naenkrat vsak pozabil na svojo starost in se počutil kot da bi bil šestnajst let star.*
Rojaki in rojakinje, taka dramatična društva bi morali imeti v vsaki ' večji slovenski naselbini v Minnesoti kakor tudi po ostalih slovenskih naselbinah v Ameriki. V istih naselbinah, kjer ni nobenega izobraževalnega društva, naj bi se taka dramatična društva vstanovila iz podpornih društev. V istih naselbinah pa, ki imajo kako izobraževalno društvo, naj bi se pa rodil dramatični klub iz izobraževalnih društev.
Torej rojaki in rojakinje na delo za dramatična društva! V
Minnesoti bi morala imeti vsa ka večja naselbina svoj dra matični klub ali društvo. Sedaj se nahaja skoraj v vsaki slovenski naselbini v Minnesoti klub, spadajoč k Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti. Eni izmed omenjenih klu-bov štejejo približno 150 (sto-pl|deset) članov in članic, in izmed tolikega števila članov se gotovo lahko dobi 15 ali 20, katere zanima dramatika in če jih zanima, bodo tudi pripravljeni nekaj žrtvovati za izobrazbo naroda.
Torej rojaki, na delo za pevska in dramatična društva!
Z narodnim pozdravom,
John Movern.
St. Stephen, Minn. — Malokrat se kdo oglasi iz naš« najstarejše slovenska farmarske naselbine v Ameriki; zatorej sem se jaz danes namenila nekaj poročati, toda nič veselega.
Dne 27. maja je tukaj preminula vzorna krščanska žena, dobra mati in gotovo najstarejša ameriška Slovenka, Mrs. Helena Peternel, vdova po našem prvem faranu pokojnem Gregor Peternelu, ki je umrl že pred desetimi leti. Bolehala je več mesecev; že januarja je nevarno zbolela in bila previdena s sv. zakramenti. Dasiravno tedaj ni bilo mnogo upanja na okrevanje, se ji je stanje polagoma vračalo na bolje. Na Velika nedeljo smo jo zopet videli v cerkvi; tako še je tudi zatem vsako nedeljo s svojimi domačimi peljala v cerkev, osobito pa maja meseca k šmarincam. Poleg tega je imela tudi doma krasen Marijin altarček s šmar-nicami, kjer je vneto častila Marijo. Tako je bila še dne 2G. maja, na praznik Vneboho-da v cerkvi pri prvi maši in zvečer pri šmarnicah. Drugi dan zjutraj so jo pa našli mrtvo v postelji, zadeto od kapi. Ko je farni mrtvaški zvon naznanjal to žalostno vest o nepričakovani smrti Peternelove stare mame, je to vso našo naselbino globoko prešinilo.
Pokojnica je bila rojena dne 24. aprila, leta 1855 v vasi Dobrava na Gorenjskem, iz znane Cernetove družine. S svojimi stariši je prišla v Ameriko kot 12 letna deklica leta 1866; torej je živela v Ameriki neprestano 61 let; smelo trdim, da je bila to najstarejša ameriško-J slovenska - pijonirka. . Leta 1875 se je poročila z Gregor Peternelom. Bog je blagoslovil ta zakon s petimi otroki, od katerih so štirje še pri življenju, in sicer: Frank, na kmetiji svojega očeta v naši fari, Andrew je uradnik banke v Albany, Minn., hčere so pa: Mrs. Charles Laurich in Mrs. Andrew Robich iz naše fare pri sv. Štefanu. Dalje zapušča edino še živečega brata John Cherne-ta v Kraintown, Minn.
Peternelova družina je daleč na okrog dobro znana; marsikateri izmed naših starih duhovnikov se je iste rad spominjal, ko je tukaj hodil in prenočil v Peternelovi hiši, tedaj še leseni koči; v tej hiši so se radi ustavljali tudi naši prvi misijonarji. Vse je dobra Peternelova mama gostoljubno sprejela pod streho in jim šla na roke.
Pogreb se je vršil dne 30. maja ob 10. uri s peto sv. mašo zadušnico, katero je daroval domači g. župnik Rev. John Trobec, nečak pokojnega škofa Trobca. To je bil eden izmed •največjih pogrebov v dolgih letih; istega se je udeležilo mnogo sorodnikov, znancev ter prijateljev od blizu in daleč. Iz Albany, Minn., je došel njenj sin Andrew s soprogo in družino, dalje Mrs. Martin Jesh,1 Mrs. Peter Pogačnik, Joe Leh-ner, Mr. in Mrs. Fred Christen, iz Kraintowna John Cherne, Mr. in Mrs. Joe Cherne, Frank Cherne, Mr. in Mrs. Willie Shiller in Mrs. A. Wolking. Iz Sartell, Minn.: Mr. in Mrs. F. Triller, Mrs. Frank Petach in
Math Rasinger. I« St. Clouda: Mr. in Mrs. John Plemel, Mrs. Johana Zimmer in družina Primus Skumautz, kakor tudi Mrs. Willie Waiters iz St. Paula, Minn.
Dasiraviio je pokojnica res nepričakovano in naglo umrla, lahko rečemo, da je bila vedno na smrt pripravljena kot vzorna katoliška mati. Zato jo je Bog naglo k Sebi poklical, kjer bo umivala večno plačilo. Bodi ji ohranjen blag spomin. Naj v miru počiva!	J. M.
POZOR
Waukegan in North Chicago, 111
Zopet se nam pripoveduje nekaj od strani Slovenskega Dramatičnega kluba, in sicer da bo imel klub izlet ali piknik v nedeljo dne 19. junija, pričetek
točno ob 12. uri opoldne, in sicer na Možinatovem prostori? ali "Francinovi farmi." Isti dan bo otvoritev tega prostora "Grand Opening."
Imeli bomo vsakovrstne zabave, na katere se že zdaj pridno pripravlja odbor. Preskrbljeno bo tudi za ples z izvrstno godbo; zraven tega pa tudi z a žejne in lačne z vsakovrstnimi pijačami, mehkimi in malo boljšimi.
Torej ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Waukegana in North Chicaga, da se udeležite tega piknika. Žal ne bo nobenemu, ker zabave bo dovolj. Priporoča se vsem, da pridejo zgodaj, Her se prične že ob 12. uri opoldne v nedeljo 19. junija.
Pozdrav,
Odbor Slov. Dramatič. kluba.
imiiiiiiiiiiiiiiiimittiinmmfiitiiitHtMHiiMitmm^
The North American Banking & Savings Company j
Edina Slovenska Banka v Cleveland*!
ZVELIČAR
PET GOVOROV ZA MESEC JUNIJ V stolni cerkvi sv. Nikolaja t Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka.
II.
Razložil sem predmet in zgodovino pobožnosti do presv. Srca Jezusovega: kaj častimo ž njo? in odkdaj? Zdaj nekaj o namenu te pobožnasti. Ves njen namen je točno izražen v dveh latinskih besedati: re-damare, reparare, t. j. izkazovati Srcu Jezusovemu ljubezen za ljubezen, in zadostovati mu za žaljenja sveta. Prelep namen! Predvesm: vračati Srcu Jezusovemu našo ljubezen za ljubezen njegovo. Ali ni to dolžnost in pravica? Kdo bi dopovedal ljubezen Jezusovega Srca do nas? Kdor bi jo mogel prav dopovedati, ta bi svet pridobil za Kristusa. Mo^a beseda, vem, da je nezmožna. Toda jaz sem pokoren namestniku božjemu na zemlji, slavnemu papežu Benediktu XV. On je hotel, da bodi ena prvih duhovnikovih dolžnosti današnji čas: oznanjati svetu ljubezen Kristusovo. Zakaj spoznanje njegove ljubezni do nas bo budilo ljubezen našo do njega, in: — Vi veste, častiti bratje, je dejal papež v svoji prvi okrožnici od 1. nov. 1914. 1. kako potrebno je, z vso gorečnostjo delati na to, da ljubezen Kristusova zopet zavlada v srcih človeških. Zato naj vam, ča-častiti poslušavci, kakor vem in znam, gdvorim o ljubezni Jezusovega Srca do nas, da boste videli, kako vredno je to
Srce vse naše ljubezni. — *
. Kam naj vas peljem gledat in premišljevat, ljubezen Srca Jezusovega? Stopite z menoj v hlevec Betlehemski! Zunaj je mrzla noč, v hlevcu je mrzlo uboštvo. V hlevcu ni drugega net'o skromne jasli in malo slame ... V hlevcu ni drugega nego vlaga in zatohel vzduh.— Hlev je zapuščeno, napol razpadlo pribežališče pastirjem in čredam ob vremenskih neprili-kah . . A v tem hlevcu leži dete .V. Siromašna žena kleči poleg njega in siromašen mož . . . Dete — prav zdaj rojeno . . . Ubogo, nago . . ..Trese se od mraza, joka ... In to dete je Sin božji; je Bog v človeškem mesu; je Kristus, Maziljenec Gospodov; je Jezus, Odrešenik sveta ... O čudež čudežev! Zakaj se je rodil ta otrok? s Poslušaj prve utripe drobnega Srca: ljubezen, ljubezen, ljubezen ... Izgubil se je človek — treba ga je zopet najti! Pogubil se je človek — treba ga je rešiti! Umrl je človek za nebesa — treba je, da se zanj Bog rodi na zemljo . . .
In ta Bog v človeškem mesu doraste. Zdaj pridite, m poj-dirrio za njim, koder hodi — od kraja do kraja, po celi Palestinski deželi, po Galileji, Sa-mariji in Judeji! . . . Ah, kako hodi — borno oblečen in bos, velikokrat lačen in žejen, po vročih cestah, po raskavih stezah, čez polja, čez vode, ob morski obali ... in oznanja božje kraljestvo in uči vzvišen nauk in razlaga svete zapovedi in dela čudeže in zbira in vabi
k sebi . . . koder hodi, gre pred njim plamen iz njegovega Srca. Ah, Kristus ti naš! Koga ni obžarila ljubezen iz tvojega božjega Srca, ko si hodil in delal za nas na zemlji, katere vrste ljudi ne, katerega stanu ne? Vi otroci! Ali ni bil deležen te ljubezni vaš rod? Kako je Jezus, ki je sam za nas otrok postal, ljubil otroke! Prinesle so mu matere svoje otro-čiče, da bi roke nanje položil in jih blagoslovil. Apostoli in učenci so jih nevoljni odvračali od trudnega Mojstra. Jezus pa jim je rekel: — Pustite otročiče k meni .priti in nikar jim ne branite, zakaj takih je božje kraljestvo. In jih je objemal in roke nanje po-kladal in jih blagoslavljal. (Mark. 10. 14, 16.) Da — in otroške duše je stavil za zgled vsem, kateri hrepene biti veliki v božjem kraljestvu. — Poklical je Jezus otroka in ga postavil v sredo med svoje učence in je rekel: Ako se ne iz-preobrnete in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se tedaj poniža kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu. (Mat. 18, 2—4.) Prijatelj otrok, je blagoslavljal vse, ki otroke ljubijo: — Kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. (Ib. 5.) Oče in varih otrok, je klical svetu strašno gorje zaradi pohujšanja teh malih. — Kdor pa po-hujša katerega teh malih, ki' v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja (Ib. 6.) — Otroci, in vi bi ne ljubil Jezusovega ljubečega Srca? in bi ne bili zarid njega pridni, ubogljivi in spoštljivi do svojih staršev? . . . Mladeniči in mladenke! Ali ni v svojem življenju Jezus ljubil vas? — Prišel je k njemu mladenič, pripoveduje sv. Marka: Dobri Učenik, kaj naj storim, da večno življenje dosežem? Jezus ga je podučil o zapovedih, on pa je rekel: Učenik, vse. to sem izpolnjeval od svoje mladosti! Tedaj se je Jezus vanj ozrl, pravi evangelist, in ga je ljubil ter mu rekel: Enega ti manjka; idi, prodaj, kakorli imaš, in daj ubogim in boš imel zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj. (Mark. 10, 17—21.) Resnično, izmed mladeničev si je izbral Jezus največ svojih apostolov in učencev, in. mladeniča Janeza Krstnika je poslal pred seboj pripravljat pot kraljestvu božjemu, in čisti mladenič sv. Janez Evangelist je smel pri zadnji večerji sloneti na njegovem Srcu ... In mladenke? On, ki si je najlepšo mladenko, prečisto Devico Marijo, izbral za mater svojo, on je z božjo-človeško ljubeznijo prisrčno ljubil tudi nje! Ali ni Mariji in Marti, sestrama prijatelja Lazarja, izkazoval svojega dragocenega prijateljstva? Ali ni dodelil zdravja hčeri Sirofeniške žene? Ali ni mrtve mladenke, Jairove hčere, zo-
TA BANKA JE VASA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler j« naložen pri nas Vam vloga vedno vila.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do S. in zve-i« od 6. do 8n v sredo od 9. do 12. Za denarno po-iiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, razven «redo zvečer.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do ¿asa gotovo poiiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
collinwoodska podružnica:
15601 Waterloo Rd.
FiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiii^
pet v življenje poklical? Ali vas ni, o mladenke, vseh učil svete modrosti s slovečo priliko o devicah, modrih in nespametnih? Ah vi mladeniči in mladenke, in vi ne bi ljubili ljubečega Srca Jezusovega? in ne bi čuvali čistosti svojih src zaradi njega, v njegovo čast? . . .— Vi zakonski, vi očetje in matere! Ali hočete slišati vi, če je vas ljubil Kristus? Kako je uredil vaše hiše in doružine, kako je vas sklenil v medsebojno ljubezen in spoštovanje, ko je vaši zakonski zvezi vtisnil pečat zakramenta, ko ji je obenem z milostjo za vse čase zagotovil sveto edinost in neraz-družljivost! — Vsak, kateri pogleda tujo ženo, da jo poželi, je že prešuštvoval ž njo v svojem srcu. (Mat. 5, 28.) Ali niste brali: da kateri je od začetka Ustvaril človeka, je ustvaril moža in ženo in je rekel: Zate-gavoljo bo človek očeta in mater zapustil in se bo svoje žene držal . . . Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči! (Mat. 19, 4—6.) O, in kako je Jezus trpečim očetom, žalujočim materam hitro na pomoč! S Tabora gre, z gore svojega izpremenenja, in od bolečine upognjen oče mu pride nasproti z obsedenim sinom, muta-stim in gluhim. — Učenik, pripeljal sem k tebi svojega sina. ki ima mutastega duha. In kjerkoli ga popade, ga meče, da se peni in škriplje z zobmi in sahne . . . Usmili se nas in pomagaj nam! In Jezus je zažu-gal nečistemu duhu in mu rekel: Gluhi in mutasti duh, jaz ti zapovem: Izidi iz njega in ne hodi več vanj! In hudi duh je zavpil, ga silno stresel in šel iz njega. (Mark. 9, 16 nasl.) Drugi nesrečen oče je prišel, kraljevi uradnik iz Kafarnav-ma, čigar sin je ležal bolan in je že začel umirati: — Gospod, pojdi dol, preden moj sin umrje! Jezus pa mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! In tako se je zgodilo. (Jan. 41, 46, 59.) In Jair pride s solzami v očeh, z bridkostjo v srcu: — Gospod, moja hči je zdaj umrla, ali pridi in položi svojo roko nanjo, in bo oživela. In Gospod je šel, je prijel deklico za roko, in deklica je vstala. (Mat 9, 18, 19.) In žene-matere! Ah, ali jih ni tolažil celo na svoji bridki Gol-gotski poti? On, ki je skrbel za mater svojo v svoji smrtni uri na križu, kako bi pozabil drugih mater, od skrbi za svo< je otroke obteženih, od bolečin presunjenih? . . . Kako blagohotno je sprejel mater Zebede-jevih sinov, ki je prišla prosit častnih služb za svoja otroka! Sirofeniška žena je bila po-ganka, a Jezus jo je vendar uslišal, ko je prosila za zdravje svoje hčere. In ona preža-lostna mati-vdova, ki so jo nesli njeno edino upanje mrtvo skozi vrata Najmskega mesta
_ ali se mu ni v srce smilila,
da ji je rekel: Ne jokaj? In je pristopil in se je dotaknil par, in ko so obstali ti, ki so mrliča nosili, je rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In mrlič je sedel in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. (Luk. 7, JI nsl.) —O vi zakonski! vi očetje in matere! — in vi bi ne ljubili ljubečega Srca Jezusovega? Živite v zakonu sveto in sramežljivo zavoljo tega božjega Srca in učite svoje otroke, vso svojo hišo moliti in de-
lati in se z molitvijo in delom posvečevati Jezusovemu Srcu! — v Katerih stanov, kakšnih vrst ljudi naj še naštejem, ko ni nikogar, da bi mu Srce Jezusovo ne izkazovalo ! svoje močne ljubezni? Vi ubogi! Ali ni bil Gospod z vami ubog, da bi vi lažje nosili svojo revščino? Ali ni učil bogatinov, naj se vas usmiljujejo s svojim 'bogastvom? Ali ni sam naredil največ čudežev zaradi vas iri nad vami? Ali vas ni s svojo božjo besedo zagotovil, ' da vas Oče nebeški v vaših zemeljskih težavah nikoli pozabil ne bo? — Poglejte ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš Oče nebeški jih živi! . . . Poglejte limbarje na polju, kako rastejo; ne delajo in ne predejo, pa še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen kakor eden njih. Ce pa travo na polju, katera danes stoji in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! (Mat. 6, 26, sq.) — In vi siromaki, ne bi ljubili ljubečega Srca Jezusovega in ga častili s potrpljenjem in z bogovdanost-jo! . . . Bogatini! Vi ne veste, kako vas ljubi Jezusovo Srce! Ne vašega bogastva — vas! Kako vas je svaril pred nevarnostmi posvetnega imetja, kako učil s krivičnim mamonom nabirati si zakladov, ki jih rja in molj na snesta, in tatovi ne izkopljejo in ne ukradejo! (Mat. 6, 19—22.) V tvojo hišo je prišel, premožni Simon iz Betanije, in pri tebi je želel biti gost, o bogati Cahej, in bogat mož si bil ti, o Jožef iz Ari-mateje, ki te je doletela čast, da m smel sneti mrtvo telo Jezusovo s križa! Ne, ni vas zavidal Jezus, o bogatini, ljubil vas je. Ce bi le tudi vi ljubili njegovo srce, če bi le tudi vi tako gospodarili s svojim premoženjem, da bi pri tem ne žalili Jezusa in ne križali brata njegovega, ki je vaš bližnji! — Učenjake vidim dvigati glave in vpraševati, če je ljubilo tudi nje Srce našega Jezusa? Kako da vas ni, vi možje duha. ki iščete resnice in jo razlagate ljudem? Ali ni to Srce Sinu božjega, ki je resnica sama? Ze k zibeli svoji je po čudežni zvezdi poklical poleg pastirjev tudi učenjake — Modre iz Jutro-ve dežele; v svojem javnem delovanju je rad občeval s pis-marji in učeniki postave; na ravnost ganljivo je, kako se je nekoč v pozno noč razgovarjal z modrijanom Nikodemom in mu z najvišje svoje učne stoli ce predaval o duhovnem prerojen ju človekovem odzgoraj . . . Ah, njegovo Srce da bi ne ljubilo mož prave prosvete, ki so se pri njem šolali apostoli in največji duhovi krščanstva! Sv. Pavel, sv. Avguštin, sv. Janez Krizostom, sv. Hieronim in tisoč drugih je zajemalo svojo učenost i^ tega Srca. Sv. Bonaventura je dejal, da se je pri nogah Križanega več naučil nego iz vseh učenih spisov in knjig. In sveti Tomaž Akvinski, ki je takorekoč pomakal pero v rane Gospodove, ali ni nesmrten v svoji učenosti? Je! O najvišjih skrivnostih je pisal tako, da mu je Gospod sam položil -na glavo lovor, ko mu je s križa, pred katerim je molil svetnik, čudežno izpregovo-ril: Bene seripsisti de me, Tho-ma! Dobro si o meni pisal, To-
f maž! . . . O, Kristusovo Srce ljubi resnico igvse, ki so v | njeni službi. Ljubite tudi vi Jezusovo Srce, možje duha, vodite s svojo znanostjo k Bogu, h Kristusu — ne stran od Boga, od Kristusa! Kam le hočete stran? On sam ima besede večnega življenja! — Se ene ljubezni božjega Srca ne smem pozabiti: ljubezni do grešnikov. — Približali so se mu cest ni nar j i in grešniki, da bi ga poslušali, tako začenja sv. Lu-kež 15. poglavje. Ali ni to zaupanje, ta želja, biti v njegovi bližini, znamenje, da jih je ljubil? Resnično! Saj je prišel iskat in rešit, kar je bilo izgubljenega. Farizeji in pismarji godrnjajo: Ta grešnike sprejema in je ž njimi. (Luk. 15, 2.) on pa jim pove priliko o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi, o izgubljenem sinu . . . (Ibid.) S Samaritanko, grešno ženo, se pogovarja ob vodnjaku, da ji srce izpreobrne; in drugo — zaloteno v prešuštvu — reši njenih sovražnikov, ko vidi ke-sanje v srcu. Magdalena sme s spbkornimi solzami omčiti noge njegove; in ropar na križu prejme njegovega Srca blagoslov ... O Jezus! o predobri Jezus! Kako čudovito, ljubezni in usmiljenja polno je tvoje presveto Srce! Gorje nam grešnikom, če so trda in nespokor-na naša srca, če se ne obrnejo v ljubezni k tvojemu Srcu, ki nas ljubi, ki nas išje, ki nas vse zveličati hoče!
Predragi! Vedel sem koj v začetku govora, kako se bo zgodilo. Vedel sem, da bom o ljubezni, ki nam jo je izkazovalo Srce Jezusovo v svojem rojstvu, v svojem svetem življenju in delovanju na zemlji, da bom o tej ljubezni samo je-cal kakor otrok ... da ne bom v resnici dopovedal nič . . . Ah nič! In kaj pa šele, če bi se zdaj lotil govoriti o ljubezni božjega Srca v njegovi smrti, v njegovem trpljenju za nas— za vse nas— za vse ljudi brez razločka? Tam gori na Gospo-svetski cesti v našem mestu, pred prehodom čez železniško progo, je bil ali je še velik križ z lepim napisom: Aspice in cruce dolentem! Glej na križu trpečega! Da, da: gledati, gledati, samo gledati in premišljevati — nič govoriti! Nič govoriti o tistih strašnih neusmiljenih žebljih v rokah in nogah, ki predirajo nežno omrežje žil in trgajo najobčutljivejše kite telesa! . . . Nič govoriti o tistih dolgih trnih, ki se na gosto spleteni zasaja-jo v izmučeno glavo, globoko noter! . . . Nič govoriti o tistih na vsem truplu zevajočih ranah, zadanih s strašnimi biči in pri raznaženju Gospodovem na Kalvariji nanovo odrtih — tako skelečih, kakor živ ogenj pekočih! . . . Nič govoriti o tistih milih očeh, vse s krvjo podplutih! . . . Nič govoriti o tistih sladkih ustnih, vse razpokanih in v žolču za-grenelih! . . . Nič govoriti o tistem svetem jeziku, od strašne žeje razžganem! . . . Nič govoriti! nič govoriti! samo gledati in premišljevati, samo gledati in premišljevati! Aspice! aspice! in cruce dolentem! ... O Srcu globoko pre-bodenem in krvavečem — nič
(Dalje na 8 strani).
K.S. IC«
M*««*
R17 tt CUIr Sv*
UfWHrrt ta
«N1
GLBVSLAND, OHIO.
I« U b
OFFICCIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of tbo
UNITED STATES OP AMERICA by and in tbo interest of tbo Offer.
ovary Tmd>y	_
OFFICE: 6117 St Clair Ava.
Rudolph AitS.
CLEVELAND, OHIO
K150-LETNKI NAŠE ZVEZDNATE ZASTAVE
Leta nazaj, ko je bila naša, secrijj mogočna Unpja še mlada in v razvoju, so imele tedanje njene kolonijalne države ra|-nolične zastave. Pred znai>o rev^lucijonarno vojno, ko so bile te države še udane Angliji, so rAzbile v obče rudečo zastavo Velike Britanije ali Anglije. To zastavo,so t^aj jibiivali "Union" zastavo; pri vrhu je ta zastava nosila;rdeči *riž sv. Jurija, zaščitnika Anglije ali 'pa beli križ sv.* Andreja, patrons' Škotsjc^. To skupaj je Pačilo unijo angleškega in škotskega naroda.
Par let pred proglašenjem neodvisnosti je prišla v rabo ta-kozvana tauntonska ameriška zastava, katero so naredili prebivalci mesta Taunton v Massachusetts. Ista je bila povsem podobna ' Union" zastavi, samo da je imela v rd&lih pasu; bel napis : "Svoboda in Unija."	. , 4 L
Tej zastavi je sledila "Concord" zastava, katero so sestavili prebivalci mesta Concord, Mass. Ta zastava je imela latinski napis, nanašajoč se na, osvobojenje: "Vince Aut Morire" — zmagati ali umreti.
Po drugi revolucijonarni, bitki pri Bunker Hill, dne 17. junija, 1775 so uvedbe tedanje' kolonijske države "Bunker Hill" zastavo, zatem pa zastavo s sliko sttirekoVega drevesa. Tedaj je bilo v iztočnih New England kolonijah mnogo smrekovega lesa; vsled tega se je rabilo smrečno sliko na tedanji ameriški zastavi. Pod sliko tega drevesa je bil napis: An Appeal to Heaven: "Apel do jiebes."
Tej zastavi je slecftlar Markojeva zastava, narejena iz rumene svile. Ta zastava je imeU prva pri vrhu 13 pasov, ki so značili 13 tedanjih kolonijalnih prvotnih držav. Napis na tej zastavi je bil sledeči: "For These We Stride." — (Za to se borimo). To zastavo se je rabilo za časa voj'ne pod .poveljstvom George Washingtona. Ime je dobila po stotniku Abraham Mar-koe, ki se je v tej vojni posebno odlikoval.
Zatem je prišla leta 1776 v rabo zastava s polumesecem; ta je imela samo jedrnat napis "Liberty" (Svoboda).
.Njej je sledila kače klopotače zastava s 13 pasovi in napisom "Ne stopi name!" Zadnja zastava pred našo zvezdnato zastavo je bila takozvana "Grand Union" zastava, tudi "Cambridge" zastava imenovana; ta je bila na pol ameriška, napol angleška.
Sele George Washington. Robert Morris in George Ross so prišli leta 1777 na misel, da je treba narediti pravo in primerno ameriško zastavo. George Ross je torej naročil svoji nečakinji Bettsy Ross, da naj naredi potrebni obris ali načrt za isto. Bettsy Ross je bila tedaj še mlada vdova^ki se je preživljala s šivanjem in umetnimi ročnimi deli. Zivera^je na Arch cesti v Philadelfiji, Pa. Tej ženi se je torej naročilo, da naj sestavi potrebni obris za novo ameriško zastavo.
Spretni umetnici ročnega dela se je sčasoma posrečilo sestaviti ali narediti povsem okusno in primerno novo ameriško zastavo, sestoječo iz sedem rudečih in šest belih pasov, pri vrhu je bilo pa v belem polju všitih v kolobarju tudi 13 zvezd s petimi konicami.
Ko se je general George Washington nekega dne mudil v delavnici domoljubne Bettsy Ross, je bil nad vse presenečen, ker je dotičnica svoje delo tako izborno izvršila. Dne 14. junija, . 1777 je bila po njenem načrtu sestavljena zastava odobrena v državnem zboru; vsled tega praznujemo sleherno leto dne 14. junija takozvani praznik zastave "Flag Day." Letos dne 14. junija takozvani praznik zastave "Flag Day." Letos dne 14.
Kasneje se je dodajalo v,edno k onemu kolobarju po eno zvezdo, ko je kaka nova država pristopila v našo Unijo. Danes , šteje ameriška zastava že 48 zvezd.
Bela barva naše zastave nam predstavlja čistost in poštenost; rudeča hrabrost in neustrašenost, višnjega pravico, zvezde i pa upanje. Živela naša Zvezdnata zastaja!
RAZMOTRIVANJE IN RAZPRAVE
IZJAVA
Iz urada društva sv. Ane št.
127 Waukegan, III.
Na zadnji seji meseca maja se je naše društvo izjafilo, da je za to, da se stari Jednotin dom proda če je mogoče, in potem naj se zida novi dom v Jolietu za kako primerno ceno.
Odbor dr. št. 127: Uršula Jerina, predsed. Frances Terček, tajnica, France« Svete, blagajn. Frances Furlan, zapisn.
(Pečat društva)
Nas Jednotin 'dom.
Pueblo, Colo. — Zadnje tedne, ko zasledujem "Glasilo" ter čitam izjave, resolucije, proteste itd. tikajoče se našega Jednotinega doma v Jolietu, mi nehote prihajajo na misel
znane besede: Kam jadramo? Skozi cele mesece že argumentiramo, in smo danes na slabšem kot pa ob pričetku, kajti dapes smo bolj oddaljeni od svojega cilja kot smo bili spočetka. In pri vsem tem je krivda na naši strani, samo naša. Mi, ki bi morali dajati drugim slovenskim organizacijam lep zgled naše vzajemnosti, naše sloge, pa jim namesto tega kažemo očitno neslogo. — Torej, kam plovemo?? Obrnimo naša jadra v pravo smer, še je čas!
Ravno ko to pišem sem prejel po Special Delivery resolucijo od gl. tajnika, ki jo je poslal po naročilu gl. predsednika vsem gl. odbornikom. Resolucijo sem pazho prečital, ter Isto tudi takoj podpisa! ter riil gl. tajniku. Ufcam, dil bo-do isto storili tudi drugi odbor-
niki, da bomo n* ta način ksj kmalu rešili to zagonetno vprašanje In to kolikor mogoče v splošno zSdovoljnost skupnega članstva.
Ker so me pa že razni člani vprašali, bodisi uatmeno ali pismeno, kaj vendar jaz mislim o domu, naj bo torej to moja izjava vsemu članstvu, posebno pa onim, ki se za stvar zanimajo.
Torej najprvo moja izjava glede poprave starega doma: Ker se je pa že več društev izrazilo, da so pro.ti vsakiepopra-vi doma in hočejo 1A noVega, zato je to vprašanje skoraj brez pomena; toda vseeno hočem navesti tudi jaz svoje mnenje. Najprvo sem bil jaz za popravo samo spodnjega .prostora; ko sem pa prišel pozneje v Joliet na sejo, in sem; s! stvar bolj natančno predstavil, sem prišel do zaključka, da trt nam poprava samo spodnjih prostorov nikakor ne zadostovala za. več kakor nekaj let. Denarja bi potrošili od 6 do J tisoč dol., prostori bi pa bili Še vedno zaduhli, temni/ in kar j« najhujše, v poletju neznop? no vroči od oken v strehi (Sky Light ). Torej je ta načrt po mojem mnenju nepraktičen; zaradi tega sem se odločil podpirati načrt za dozidavo še enega nadstropja; to bi stalo od 15 do 17 tisoč dol. Hiša bi imela lepo formo; uradne sobe bi bile zračne, spodnji prostori bi se pa preuredili tako, da bi odgovarjali lokalu za kako trgovino, od katere bi dobivali kako najemnino. Na ta način bi nam stari dom še lahko služil bodočih 25 let. Tako bi naredil jaz, ako bi bil jaz gospodar. Toda, ker je pa naS nad 19,000 gospodarjev, je pa stvar težko urediti da bi bila vsem po volji. Zato pa, ako se cenj. članstvo res nikakor ne more zediniti za popravo sta-fega doma, potem nam ne preostaja nič drugega, da se ze-dinimo za gradbo novega doma, ki naj odgovarja razmeram okolice in služi razmeram Jednote za dolga bodoča leta. Ko rečem "razmeram okolice" je stvar sledeča: Vsako mesto ima dva oddelka: trgovskega in stanovanjskega; in ravno tako je tudi v Jolietu. Radi tega če se bo dom zgradilo v trgovskem delu Jolieta, bi bilo treba stavbo tako narediti, da bi bili spodnji prostori za kako trgovino, gornji pa za uradniške ali pisarniške prostore. Ako bi se pa dom delalo v stanovanjskem delu Jolieta, potem pa naj bodo uradni prostori spodaj, gornji pa za stanovanje morebiti dveh družin; na ta način nam bo rent zagotovljen, in dom se bo sam izplačeval. Seveda, to so moji skromni nasveti in moje misli; jaz mislim, da so pravi; vsaj približno bi se morali držati teh načrtov in ne bomo šli iz prave poti. Pri tem delu pa ni treba polena metati pod noge eden drugemu, ampak iti složno naprej, za novi dom!
V preteklem času smo tudi govorili o takozvanem Sterno-vem posestvu, ki je že dlje časa naprodaj. Poslopje je lepa, trinadstropna stavba in vredna svojega denarja kolikor hočejo imeti zanjo. Toda vredna je tega denarja le kot stavba, za uradno poslopje naše Jednote je pa to poslopje preveliko. Preveliki bi bili upravni stroški s tem poslopjem vsako leto, in 'poleg tega bi morali takoj potrošiti od 5 do 10 tisoč dol. za popravo in prenov-Ijenje prostorov da bi odgovarjali našemu namenu. Zaradi tega, ker se zopet čuje, da bi bilo najbolj* kupiti Sternovo posestvo v Julietu, jaz svetujem mferodajnim krogom, da bodite previdni, ne pf^nSfclite Sfe! Prtjšfcji lSSthik je to hiSO $e vfclifeo ceneje prodal sedanjemu lastniku. ŽAkAj? Gotovo zSto, ker mu posestvo ni
t
več nosilo. 6asi se spreminjajo, in tako so spremenjeni tamkaj, kjer je to poslopje. Res se nahaja na najbolj promi-nentni cesti, toda to ne pomaga ker je vsa trgovina kakih šest blokov oddaljena. Le v slučaju, da imamo zagotovilo, da bi bili spodnji prostori in v zadnjem nadstropju trajno v najemu, da bi nam morali prinašati precej lepo najemnino, šele potem bi se nam izplačalo kupiti Sternovo posestvo. Jaz od svoje strani ne vidim v tem posestvu nobenega dobička za Jednoto, zato tudi istega ne priporočam v nakup; ampak ako se ne moremo nikakor zediniti za popravo, ozir, za dozidavo še enega nadstropja/ potem zgradimo popolnoma novega, ki bo. odgovarjal današnjim razmeram kakor tudi razmeram za lipraVo RSkJ za dolga bodoča leta. • «* <
Sedaj pa Se par beed: "Kge naj se dom zgradi?" tajco piše maVsikateri'. tdopisnik, ter s tem razburja in draži stare pi-jonirje t jolietske naselbine. Dragi mi sobratje in sosestre! To ni prav! Jolietski Slovenci tega niso zaslužili. Oni so bili oni možje, ki so krmilo šibke ladjice (K. S. K. J.) vodili skozi razburkane valove socialnega življenja Slovencev v Ameriki, in srečno prikrmarili f varen pristan. Zato se pa taki žaljivi stavki v dopisih ne bi smeli pripustiti v javnost, kajti članstvo KSKJ. ne bo nikdar privolilo v to, da bi bil glavni urad kje drugje kakor tam, kjer je tekla zibelka K. S. K. Jednote. Jolietska naselbina zasluži po vsej pravici to čast, da ostane urad največje in najstarejše in prve Slovenske ka tol. organizacije v njeni sredini za vse bodoče čase dokler bo obstajala naša K. S. K. Jed-nota. Uredništvu "Glasila" pa svetujem, da se strogo drži svojih pred'pisov, tudi magari ako se komu za trenotek zameri, nil ne de; kajti na ta način bo konec vsega kritiziranja. 1
Upam, da nisem s temi vrsticami nikogar užalil; kar sem tu napisal mi ni nikdo narekoval; vse je prišlo od srca in vse za blagor KSKJ. Ako se pa kdo kaj čuti užaljenega, ga pa prosim oproščenja. In ako kdo predloži kaj boljega, mu bom tudi rad''pritrdil.
V nadi, da se prav lepo in složno domenimo, ter da pridemo kmalu do lepega složnega zaključka, pozdravljam vse članstvo K. S. K. Jednote in ostajam vedno vam udani John Cerm,
I. podpreds. KSKJ.
-o —
Nekaj črtic iz zgodovine zrakoplova.
Opomba uredništva: — Tekom zadnjih treh tednov sta dva pogumna ameriška letalca, Lindbergh in Chamberlin s svojim poletom iz New Yorka v Pariz in Berlin prešinila ves svet. Kdor se zanima za zrako-plovstvo in ta epohalni polet, tega bo gotovo tudi zanimalo nekaj črtic iz zgodovine zra-koplovstva.
Z nastopnim prinašamo članek izpod peresa prof. dr. Jos. Demšarja, ki je bil priobčen v ljubljanskem "Mentorju" že pred 19 leti:
Ali se bomo kdaj vozili po zraku, kot se vozimo sedaj na suhem po železnicah in po vodi s parobrodom? Nekateri odločno pravijo, da ne. Drugi pa imajo več zaupanja v moč človeškega razuma in v vstraj-nost naše volje. Zmožnost, da se dvignemo v zrak, ne prese-naravnih moči; zakaj bi torej človek, ki vedno napreduje, ne mogel priti tako daleč, da bi Si pridobil umetno to, kar imajo nekatere stvari že po naravi? Res se sedaj malo smešno sliši, da bi se peljal človek i2 Ljubljane na Dunaj po zraku. Toda koliko je reči, ki so se
ljudem še nedavno zdele smešne, ki se nam pa danes zde čisto vsakdanje. Pred sto leti bi Se bili smejali vsakemu, kdor bi bil trdil, da se bodo ljudje brez konj, na njehkih blazinah, v gorkem vozu v 13 urah prepeljali iz Trsta na Dunaj, pa si bodo med potjo še lahko privoščili dobro kosilo ali mehko posteljo. Za nespametnega bi bili imeli takrat človeka, ki bi bil napovedal, da se bodo ljudje v Evropi čez morje pogovarjali s svojimi znanci v Ameriki. Ali rekel bi bil pred leti, da kmalu ne bo nič čudnega več, če bomo gledali v zaprt zaboj skozi najmočnejše pokrove, bi bili imeli tvoje govorjenje za neslano šalo. In vendar nam je dandanes tudi to mogoče s pomočjo Roentgeno-vih žarkov! če človek pri svojih iznajdbah doseže na videz najčudovitejše stvari, zakaj bi se naše življenje ne moglo ke-daj tako zasukati, da bi nam tudi železnica postala pre-vsakdanja in preokorna in bi šli kar. naravnost po zraku z letalnim strojem ali zrakoplovom? Pa pustimo ugibanjp in poglejmo kako se je dosedaj razvijal zrakoplov, drugo pot si mo&oče ogledamo letalne stroje.
O prvem zrakoplovu se poroča, da je imel podobo lesenega goloba. Izdelal ga je baje učenjak Archytas, ki je živel v četrtem stoletju pred Kristusom. Votlega goloba je napolnil z gorkim razredčenim zrakom. Golob se je dvignil precej visoko, pa je kmalu začel padati.
Iz srede 18. stoletja imamo poročilo nekega kitajskega misijonarja, da so v 14. stoletju v Pekingu med veliko slav-nostjo spustili kvišku zrakoplov. To so neznatni podatki, vendar je to malodane vse, kar se da glede zrakoplova do 17 stoletja dognati.
L. 1670. je izšlo delo, ki resno govori o tem, kako bi se dala telesa pripraviti do tega. da bi plavala po zraku. Spisal je to delo jezuit Lana. Po njegovem mnenju bi se morala dvigniti v zrak primerno velika kroglja, ki bi bila iz ene deve-tinke mm debelih ploščic in brez zra)(a. Lana je čisto pravilno računal. Taka krogla bi bila res lažja kot zrak in bi se toraj v zraku morala dvigniti. Toda ali si moremo misliti, da bi kroglja iz tako lahke ploš-čevine ostala pri vsen pripravah nepoškodovana? In če bi se res posrečilo napraviti tako krogljo in izsesati zrak iz nje, bi jo stisnil zunanji zračni tlak kot stisne otrok prazno jajčno lupino. Načrti tefga učenjaka so bili glede računov čisto pravilni, izpeljivi pa niso bili in jih tudi nihče ni poskušal izpeljati.
Boljše načrte za zrakoplov je zamislil sto let pozneje portugalski fizik Guzman. "Stene zrakoplova", tako si je mislil Guzman, "se morajo upirati zračnemu pritisku od zunaj. Zato zrakoplov ne sme biti prazen. Napolniti ga pa moramo s tvarino, ki bo tako lahka, da bo ves zrakoplov lažji od zraka". Guzman je napravil zrakoplov iz papirja, za rebra mu pa je dal vrbove šibe. Ko je bil zrakoplov gotov, je Guzman zakuril pod njim. V zrakoplovu se je zrak razgrel, je postajal vedno redkejši, torej lažji in kmalu se je zrakoplov mirno dvignil ter je plaval ob strehi kraljeve palače. Toda Guzman se ni dolgo veselil svojega dela. Zrakoplov je zadel ob streho in se je poškodoval toliko, da je začel padati. škodoželjneži s6 se bistroumnemu iznajditelju posmeho-vali, o zrakoplovu pa je nekaj let svet molčal.
Kot iznajditelja zrakoplova še Aavadno slovita brata Štefan in Jožef Montgolfier. Njihov oče je ifhel tvomice š pa-
pirjem v francoskem mestu Annonay. Tudi sinova sta delala v tvornici, kjer se jima je razvilo posebno veselje do fizikalnih poizkusov. Napravila sta več malih poskusov in sta dosegla pri tem prav lepe uspehe. Pogum /jima je riastel. Začela sta graditi večji zrakoplov iz platna, kateremu sta podložila papir. Zrakoplov Je imel prostornine 23.000 cm.— 6. junija 1. 1783. sta svojo iznajdbo javno poskusila. Mislila sta, da zrakoplov dim 'kvišku žene, zato sta pod zrakoplovom kurila s slamo in volno. Zrakoplov se je res dvignil, seveda ne vsled dima, marveč vsled razgretega zraka v svoji notranjščini. Nekateri trdijo, da se je dvignil zrakoplov 600 m visoko. Gotovo je, da se je poizkus posrečil; Ko se je v zrakoplovu zrak popolnoma ohladil, je začel zrakoplov mirno padati, čez kakih 15 minut se je nalahno spustil na zemljo, približno 2 km od kraja, kjer se je dvignil.
Ko je slišal o novem zrakoplovu pariški profesor Charles, je tudi on začel napravljati poizkuse z zrakoplovom in je kmalu našel pravi vzrok, zakaj se zrakoplov dviga. Dim je pri zrakoplovu seveda čisto odveč, tudi gorkote mu ni treba, glavna stvar je, da je zrakoplov napolnjen s plinom, ki je mnogo lažji kot zrak. Tak plin je vodenec. S tem je napolnil Charles svoj zrakoplov, katerega je spustil v zrak 27. avgusta 1. 1783. Kakor hitro je bil zrakoplov prost svojih vezi, je kar švignil kvišku. V dveh minutah se je skril za oblake. Povspel se je približno 1000 m visoko. Tri četrt ure pozneje se je spustil na zemljo, kakih 24 km od kraja, kjer so ga odvezali. Velikanske pošasti, ki se je tako nenadoma spustila z neba na zemljo, so se ljudje na polju neznansko prestrašili.
Kmalu nato je prišel mlajši brat Montgolfier v Pariz. V navzočnosti francoskega dvora in neštete množice je v Ver-saillu spustil v zrak velik zra koplov, s katerim so napravila potovanje po zraku prva živa bitja. V zrakoplovu je bila kletka, in v njej so se zadovoljno vozili po zraku: petelin, raca in ovca. Potovanje je trajalo 8 ^ninut, najvišja točka na tej poti je bila 1500 m visoko. Ker so se živali prav srečno vrnile na zemljo, je obšla ljudi misel, kaj bi bilo, če bi se tudi oni vozili po zraku. Določili so za tako vožnjo dva hudodelca. Temu se je uprl učenjak Rozier, češ voziti se po zraku, to je čast, ki je ne zasluži hudodelec. Rozier se je sam nekolikokrat za poskuš-njo dvignil z zrakoplovom, ki je bil privezan. 28. novembra 1. 1783. pa je odplul v spremstvu svojega znanca Arland-dea blizu Pariza v zračne višave. Imela sta seboj precejšno zalogo trave in volne, s katero sta kurila pod zrakoplovom. Prišla sta 150 m visoko. Veter ju je nesel čez reko Seine in čez južni del Pariza, 8 km daleč. Ko sta se kake pol ure vozila po zraku, sta počasi pogasila ogenj z vodo, ki sta jo vzela seboj. <Mirno in varno je padal zrakoplov. Rozier inf njegov spremljevalec sta se srečno izkrcala.
Deset dni pozneje sta se dvignila profesor Charles in mehanik Robert z zrakoplovom, ki je bil napolnjen z vo-dencem. Da bi se mogla poljubno spustiti na zemljo, sta napravila pri zrakoplovu za-klopnico, ki se je dala iz ladjice po vrvici odpirati. Vozila sta se prav lepo. Zrakoplov je šel 40 km daleč in se je povspel 600 m visoko. Ko sta za-klopnico odprla, je začel zrakoplov mirno padati. Ob kon-ču vožnje je doživel Robert nekaj prav zanimivega. Zanj
je imel namreč ta dan dvakrat solnčni zahod. Ko je zrakoplov dospel do zemlje, je solnce ravno «atonilo. Prvi je izstopil Charles, zrakoplov je hipoma postal lažji in je z Robertom šinil 300 m visoko. Tukaj je Robert zopet zagledal solnce in je tako ta dan drugič opazoval solnčni zahod.
Ker se je zrakoplov tako dobro obnesel, je začel Blach-ard misliti na to, kako bi se dalo z zrakoplovom priti na določeni kraj. Dal je zrakoplovu napraviti nekaka vesla, ki bi se dala tako obračati, da bi lovila veter od prave strani in bi tako zrakoplov gonila v določeni smeri. Blanchard se je z enim svojih znancev dvignil v Doverju in je hotel nad morjem pripluti v Calais. Pa komaj je plul zrakoplov nekaj časa nad morjem, je že začel padati. Treba mu je bilo zmanjšati težo. Zrakoplovca sta pometala v morje težino; toda zrakoplov je še vedno padal, preplul pa je komaj tretino kanala. Iz zrakoplova je moralo vse, kar se ga ni držalo: orodja, sidro, vesla, težja obleka, pa zrakoplov je še padal in se je že skoro dotikal morja. Le eno sredstvo je še ostalo. Odreči se je bilo treba ladjici in jo odrezati. 2e sta Blanchard in njegov tovariš plezala po vrveh, da bi prišla do omrežja in se tam vozila dalje, kar se je zrakoplov dvignil in popotnika sta kmalu zagledala francosko obrežje ter mesto Calais. Vsa srečna sta se izkrcala na kraju, kamor sta želela dospeti. Pripisovala sta ta svoj ugoden uspeh dobremu zrakoplovu oziroma njegovim veslom. V resnici pa vesla pri zrakoplovu prav nič ne izdajo, marveč pripomorejo le k temu, da hiti zrakoplov še z večjo močjo v smeri vetra, ne pa v tisti smeri, ki mu jo hoče dati človek. Da sta Blanchard in njegov tovariš tako srečno dospela čez morje v Calais, kamor sta nameravala priti, temu niso bila vzrok vesla pri zrakoplovu, marveč jima je pripomogel k lepemu uspehu le prav ugoden severovzhodni veter.
Rozier, mož, ki se je prvi dvignil v zrakoplovu, je pa hotel s svojim zrakoplovom s Francoskega pripluti na Angleško. 15. junija 1. 1785. je odplul z obrežja, južno od mesta Calais. Bil je četrt ure od pristanišča, ko zagledajo gledalci z obrežja ob zrakoplovu sivkasto-moder plamen, nekaj trenotkov nato je bil zrakoplov 970 m nad morjem v ognju. Rozier in njego vspre-mljevalec sta padla iz ladjice ter sta se ob obrežnih pečinah razbila.
(Konec prihodnjič)
Najnovejša iznajdba.
t
v Neki Anglež je pred kratkim iznašel mehanični stroj, ki je pravo čudo. Z neverjetno hitrostjo polni steklenice, jih zamaši, zapečati ter etikira in sicer v eni uri nad 7000. Steklenice napolni natančno do določene višine. Okrušeno ali počeno steklenico pa "odkloni". Etiketo vzdigne, nato jo zmoči, pritisne na steklenico, jjotem pa obriše ter posuši.
M RS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave. Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK PiJite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaki rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli ie mnofo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
—i-1	I M-

Illllllllllg
K. S. L

..............................i
©
JEDNOTA
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirama * Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.61%; solventnost mladinskega od delka znaša 140.26%. Od ustanovitve od 1. maja 1927, znaša skupna izplačana podpora $2,973,550.00. GLAVNI URADNIKI : Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chiaholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Jollet, IU. j . Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indiana-polis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBORr MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IU. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, IU.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.	i
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y.	V • i' ' 4 *
MATT BROZENIČ, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Iz urada predsednika nadzornega odbora K. S. K. J.
V št. 17 Glasila K. S. K. Jednote z dne 26. maja t. L je bil priobčen dopis sobrata John Gottlieba. nanašujoč se na sobrata Louis Zeleznikar, nadzornika K. S. K. Jednote. Jaz smatram tak dopis kot napad iz same osebnosti in škodoželjnosti; in tako pisarenje je grdo obrekovanje. Jaz take dopise, ki so žaljivi in osebne vsebine odločno obsojam.	^
Kot predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote javno priznavam vso čast in spoštovanje sobratu Louis 2eleznikarju, nadzorniku naše dične organizacije za njegovo vzorno delovanje in požrtvovalnost za K. S. K. Jednoto. Sobrat Louis 2eleznikar je gentleman, je popolnoma zmožen, agflen in pošten uradnik naše dične K. S. K. Jednote. V bodoče naj dopisniki Čitajo člen XXIX stran 51 pod točko 3 Jednotina pravila, predno nameravajo poslati kaj na uredništvo Glasila, itr naj se ognejo morebitnih posledic.
Toliko v prijazno pojasnilo cenjenemu članstvu naSe dične matere K. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote, ostajam vam vedno vdani sobrat,
MARTIN SHUKLE, predsednik nadzornega odbora KSKJ. Eveleth, Minn., dne 3. junija, 1927.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
SPREMEMBE
ZA MESEC MAJ, 1927
Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 14960 Retel Anna, roj. 1909. R. 18, $1000; 14961 Jager Barbara, roj. 1889, R. 38, 1000. Spr. 7. maja. Dr. šteje 403 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 28374 Kostelic Frank roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. ,1. maja. Dr. šteje 589 čl.
K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., 28375 Gaspe-rich George J., roj. 1911, R. 16, $1C00. Spr. 8, maja. Društvo šteje 146 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 28376 Peček Frank, roj. 1910, R. 16, $1000; 28377 Kogovšek Frank, roj. 1911, R. 16, $1000; 28378 Ka-dunc John, roj. 1911, R. 16, $10000; 14962 Nezich Elsie, roj. 191, R. 16, $1000 14963 Zupančič Angela, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 24. maja. Dr. šteje 669 čl.
.K društvu sv. Cirila in Metoda, it. 8, Joliet, 111., 28379 Ro-gel Frank, roj. 1906, R. 20, $1000. Spr. 15. maja. Dr. šteje 120 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 28380 Skubich Joseph, roj. 1911, R. 16, $1000; 28381 Planinsek Frank, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 28382 Ter-chek Stanley, roj. 1910, R. 17, $1000 ; 28383 Marinčič Joseph, roj. 1906, R. 21, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 247.
K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 28384 Mar-cinko Otto A., roj. 1911, R. 16, $1000 ; 28385 Osolensky Frank, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 26. maja. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 28386 Žagar Frank, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 566 čl.
K društvu sv. Petra. št. 30, Calumet, Mich., 28387 Musich Joseph, roj. 191, R. 16, $1000.
Spr. 8. maja. Dr. šteje 240 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 28388 Weselich George, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 151 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 28389 Dermes Nicholas, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 22. maja. Dr. šte-248 čl.
K društvu Vitezi sv. Flori ja-na, št. 44, Chicago, IU., 28390 Dreshar Ernest, roj. 1911, R.
16,	$1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 223 čl.
K društvu sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46, New York, N. Y., 14964 Cvetkovich Jean-nette. roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 14. maja. Dr. šteje 85 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 28391 Ster-gar Louis, roj. 1911, R. 16, $1000 ; 28392 Mervar Albert, roj. 1911, R. 16, $1000 ; 28393 Cesnik Paul, roj. 1911, R. 16, $1000; 28394 Urajflar Frank, roj. 1911, R. 16, $1000 ; 28395 Stergar John, roj. 1907, R. 20, $500. Spr. 28. maja. Dr. šteje 215 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., 28396 Gostisha Jon, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja., Dr. šteje 243 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., 28397 Žagar Jack, roj. 1908, R. 19, $250; 28398 Kerkovich Joseph, roj. 1903, R. 24, $250. Spr. 7. maja. Dr. šteje 143 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 62, Bradley, 111., 28399 Ja-kofcich Alphonse, roj. 1910, R.
17,	$2000 ; 28400 Pechauer Albert, roj. 1904, R. 23, $2000. Spr. 2. maja. Dr. šteje 28 čl
K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 28401 Jer-riejčič Frank, roj. 1911, R. 16, $1000; 14965 Tomšič Anna, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 366 čl.
K društvu . sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., 28402 Levar Joseph, roj. 1911,
R. 16, $500 ; 28405 Bezovšek
Frank, roj. 1881, R. 45, $500; 28404 Korenčan Math, roj. 1877, R. 50, $250. Spr. 8. maja. Dr. šteje 233 čl.
K društvu sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., 28405 Belobrajdich Joseph, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 5. maja. Dr. šteje 95 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72, Ely, Minn.,
28406	Jerich John, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 4. maja. Dr. šteje 129 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 14966 Augustin Agnes, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 19. maja. Dr. šteje 339 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., 14967 Materoh Theresa, roj. 1892, R. 35, $1000; 14968 Triller Katarina, roj. 1888, R. 38, $250.- Spr. 15. maja. Dr. šteje 254 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 87, Joliet, 111.,
28407	Vranichar Anthony, roj. 1909, R. 18, $500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 114 ČL
K društvu sv. Alojzija, št. 88 Mohawk, Mich., 28408 Sepich Math, roj. 1907, R. 20, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 47 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., 14969 Kat-kich Elizabeth, roj. 1907, R. 20, $1000; 14970 Katkich Anna, roj. 1903, R. 24, $1000. Spr. 9. maja. Dr. šteje 104 čl.
K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 28409 Bradach Joseph L., roj. 1911, R. 16, $1000; 28410 Bovitz Vincent E., roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 10. maja. Dr. šteje 206 čl.
K društvu sv. Alojzija, št 95, Broughton, Pa., 28411 Ipa-vec Anton, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 20. maja.' Dr. šte je 76 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 14971 Jaklovich Catherine, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 26. maja* Dr. šteje 162 ČL .,
K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 14972 Fisher Georgia, roj. 1911, ,R 16, $1000; 14973 Fisher Mary, roj .1909, R. 18, $1000; 14974 Likan Štefanija, roj. 1895, R. 32, $500; 14975 Zupec Louise, roj. 1886, R. 41, $500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 143 čl.
K društvu Marije Milosti Polne, št. 114, Steelton, Pa., 14976 Matjasich Wilma. roj. 1902, R. 25, $500. Spr. 23. maja. Dr. šteje 101 čl.
K društvu sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., 14977 Stimec Frances, roj. 1911, R. 16, $1000; 14978 Petrina Jo-hana, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 130 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., 14979 Pus^avrh Elizabeth, roj. 1911, R. 16, $1000; 14980 Janezich Ella, roj. 1908, R. 19, $1000. Spr. 22. maja. Dr. šteje 169 čl.
K društvu sv. Družine, št. 136, Wlilard, Wis., 28412 Lesar Louis, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 2. maja. Dr. šteje 104 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., 28413 Popovich Peter, roj. 1910 R. 17, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 218 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 14981 Kišič Rose, roj. 1883, R. 44, $500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 84 čl.
K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 14932 Smrekar Albina, roj. 1911, R. 16, $500; 14983 Yanchar Mary, roj. 1911, R. 16, , $1000; 14984 Kosak Mary, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 21. maja. Dr. šteje 214 čl. K društvu sv. Mihaela, št.
152,	South Deering, 111., 28414 Jelečanin Jurij, roj. 1883, R. 44, $1000. Spr. 2. maja. Dr. šteje 80 čl.
K društvu sv. Jeronima, št.
153,	Canonsburg, Pa., 14985 Sketelj Josephine, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 3. maja. Dr. šteje 97 čl.
K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 14986 La-muth Margaret, roj. 1911, R. 16, $500; 14987 Medved Antonia, roj. 1911, R. 16, $500. Špr 26. maja. Dr. šteje 200 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 14988 Skok Stanza F., roj. 19i0, R lt, $500. Spr. 18. maja. Dr šteje 168 čl.
K društvu Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O., 14989 Zalar Sophie, roj. 1911, R. 16, $500; 14990 Ponikvar Ana. roj 1907, R. 20, $1000. SpT; M maja. Dr. šteje 615 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 163, Pittsburgh, Pa., 28415 Se-can Victor, roj. 1911, R. 16 $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 466 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., 14991 Kastelič Jennie, roj. 1910, R.
16,	$1000; 14992 Plathar Jen nie, roj. 1910, R. ,17, , $500; 14993 Verbfch Mary, roj. 1889, R. 38. $1000; 149Ö4 Starin Ivana, roj. 1884, R. 43, $1000. Spr.
15.	maja. Dr. šteje 121 čl.
K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 14995 Imperl Josephine, roj. 1911, R. 16, $500; 14996 Godec Mary, roj. 1911, R. 16, $1000; 14997 Bizjak Mary, roj.
1910,	R. 17, $1000; 14998 Simo-nich Margaret, roj. 1906, R. ¿i, $1000; 14999 Bitanz Louise, roj. 1901, R. 26, $500; 15000 Kastelic Angeline, roj. 1889, R. 28, $500. Spr. 8. maja. Dr šteje 111 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 28416 Vrbanek Nikolaj, roj. 1887, R. 40, $1000; 15001 Bombach Josephine, roj.
1911,	R. 16, $1000; 15002 Ober-star Josephine, roj. 1905, R. 22, $500. Spr. 9. maja. Dr. šteje 433 čl.
K društvu sv. Elizabete, št. 171, New Dultuh, Minn., 15003 Gimple Jennie, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 15. maja. Dr. šteje 52 čl.
K društvu Presvetega Srca Jesuzovega, šfc. 172, West Park, O., 28417 Kauc Frank, roj. 1911, R. 16, $500; 28418 Cim-perman Frank J., roj. 1910, R.
17,	$500. Spr. 1. maja. Dr. šteje 110 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 15004 Petrašič Regina, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 97 čl.
K društvu Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa., 15005 Rosenberger Catherine, roj. 1910, R. 16, $500. j Spr. 13. aprila. Dr. šteje 27 čl.
K društvti Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y., 15006 Rupe Frances, roj. 1900, R. 27, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 28 čk f
K društvu Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa., 15007 Novosel Anna, roj. 1882, R. 45, $500. Spr. 18. jnaja. Dr. šteje 43 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., 15008 Jelnikar Louise, roj. 1911, R.
16,'	$500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 45 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 28419 Pograis Edward, roj. 1907, R. 20, $500. Spr. 11. maja. Dr. šteje 104 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., 28420 Krizel Anton, roj. 1911, R. 16, $1000; 15009 Bradach Mary, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 9. maja. Dr. šteje 63 čl.
K društvu sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111., 15010 Voj-vodich Helen, roj. 1882, R. 45, $1000. Spr. 5. Utaja. Dr. šteje 84 čl.
K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 15011 Brozovich Anna, roj. 1911, R. 16, $1000; 15012 Patrich Eva, roj. 1910, R. 16, $1000; 15013 Malerich Josephine, roj. 1910, R. 17, $1500; 15014 Severs Helen, roj. 1909, R. 17x $1000; 15015 Ger-gurich Theresa, roj. 1908, R. 19, $1000; 15016 Lubich Anna, roj. 1908, R. 19, $1000; 15017
Kambich Agnes, roj. 1907, R. Spehar Michael F., roj. 1902, 20, $1000; 15018 Patrich Jen- R. 25, $500. Spr. 15. maja. nie, roj. 1893, R. 34, $1000;'Dr. šteje 52 čl. 15019 Banko Mary, ioj. 1893, K društvu Vnebovzete Mari-Ii. 34, $1000; 15020 Prickh je Device, št. 181, Steelton, Pa., Margaret, roj. 1893, R. 34, 472 Kuren Mary, roj. 1910, R.
$500; 15021 Ivanich Barbara roj. 1892, R. 35. $1000; 15022 Mihelich Josephine, roj. 1887 R. 40, $1000. Spr. 18. maja Dr. šteje 67 čl.
K društvu sv. Štefana, št
215,	Toronto, Ontario, Canada 28421 Novak Nikolaj, roj. 1899 R. 28, $1000; 28422 Vipavec Peter, roj. 1904, R. 22. $500 28423 Zaltz Joseph, roj. 1904 R. 23, $500; 28424 Zaplotnik Valentin, roj. 1904, R. 23, $500 28425 Balkovec Joseph, roj 1908, R. 24, $500 ; 28426 Kosi Roman, roj. 1903, R. 24, $500 28427 Novak. John, roj. 1903 R. 24, $1000 ; 28428 Malich John, , roj. 1902, R. 25, $250 28429 Rogina John, roj. 1901 R, 26, $500 ; 28430 Rerar Joseph, roj. 1901, R. 26, $500 28431 Bakran Louis, roj. 1900 R. 27, $1000 i 28432 Radmelic Božidar, roj. 1899, R. 28, $500 28433 ' Suštaršič Anton, roj 1897, R! 30, $1000 ; 28434 Ostro flieh Louis, roj. 1897, R. 30 $1000 ; 28433 Berkopec Joseph, roj. 1896, R. 31, $500. Spr. 31. maja. Dr. šteje 32 čl.
K društvu sv. Antona, št
216,	McKees Rocks, Pa., 28436 Zuklich Daniel C., roj. 1904, R. 23, $1000; 28437 Schober Joseph, roj. 1885. R. 42, $500; 28438 Trinajstich John, roj. 1876, R. 51, $250; ¡28439 Topo-lorchan George, roj. • 1874, R. 53, $250; 15023 Perkovich Catherine M., roj. 1892, R. 35, $1000; 15024 Ratko Anna, roj 1886, R. 41, $500; 15025 Jur-kovieh Mary. roj. 1882, R. 45, $500. Spr. 19. maja. Dr. šteje 42 čl.
K društvu sv. Križa, št. 217, Salida, Colo., 28440 Vicinac Stephen, roj. 1888, R. 39, $1500. Spr. 16. maja. Dr. šteje 11 čl
K društvu sv. Ane, št. 218, GalumeJ» b Mich., 15026 Jiurry Catherine, roj. 1907, "R. 20, $1000; 15027 Likovich Catherine, roj. 1894, R. 33, $500. Spr. 5. maja. Dr. šteje 65 čl. Pristopili v razred "C;" 20-letna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 458 Kochevar Jessie, roj. 1911, R. 16, $1000; 459 Stazinsky Edith, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 460 Gačnik Stan-ey, roj. 1910, R. 17, $1000; 461, Skubich John, roj. 1910, R. 17, $1000. Spr. 24. maja. Dr. šteje 669 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, HJ., 462 Terlep Angela, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 15. maja. Dr. šteje 120 čl.
K društvu sv. Frančiška Sa-eškega( št. 29, Joliet, 111., 463 Petan Frank, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 606 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 464 Frander Angeline, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 151 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 465 Virant Patrick, roj. 1911, R. 16, $1000; 466 Urbas Joseph, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 87, Joliet, 111., 467 Terlep Lawrence, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 114 čl.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., 468 Felicijan Joseph, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 8. maja. Dr. šteje 34 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 469 She-ga Mary, roj. 1911, R. 16, ¡11000. Spr. 8. maja. Dr. šteje 143 čl. -
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 470 Poni-cvar Ana, roj. 1884, R. 43, $500. Spr. 10. maja. Dr. šteje 615 čl.
K društvu sv. Elizabete, št.
16, $1000. Spr. 5. maja. Dr. šteje 97 čl.
Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 7647-A Golob Frances, toj. 1885, R. 42, $500. Zav. 15. maja. Dr. šteje 669 čl.
K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44, South Chicago, IU.,
63, Cleveland, O., 12126 Kodek Mary M., R. 17, $1000 ; 5183 Arko Joseph, R. 31, $500. Susp. 26. maja. Dr. šteje 366 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, III., 13775 Vanik Katarina, R. 16, $1000. Susp. 15. maja. Dr. šteje 254 čl.
Od društva Friderik Baraga, št. 93„ Chisholm, Minn., 23278 Dolinšek Nikolaj, R. 35, $1000. Susp. 26. maja. Dr. šteje 206 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 103 Milwaukee, Wis., 24734 Aidich Joseph, R. 29, $250. Susp. 24.
26687-A Konda Joseph, roj-i maja. Dr. šteje 158 čl. 1888, R. 89, $5500; 27511-A Od društva Marije Čistega Skrtich Simon, roj. 1882, R. 45, Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., $500. Zav. 6. maja. Dr. šteje 9968 Kohir Elizabet, R. 16,
223 čl.
K društvu sv. Alojzija, št 52, Indianapolis, Ind., 23277-A Radez Frank, roj. 1904, E. 23 $500. Zav. 28. maja. Dr. šteje 215 čl.
'Suspendovani zopet sprejeti.
K društvu sv. Štefana, št. 1 Chicago, IU., 20765 Zakrajšek Albin, R. 17, $500. Zopet spr 7. maja. Dr. šteje 403 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št 29, Joliet, 111., 25679 Klobuchar Joseph, R. 21, $1000 Zopet spr. 7. maja. Dr. šteje 606 čl
K društvu sv. Jožefa, št. 53 Waukegan, IU., 21462 Jereb Frank, R. 18, $1000. Zopet spr. 8. maja. Dr. šteje 243 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št 63, Cleveland, .O., 4611 Arko Anton, R. 42, $1000 ; 26576 Marinčič Ignatz, R. 16, $500; 20770 Znidaršič Frank, R. 25 $500. Zopet spr. 8. maja. Dr. šteje 366 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 3660 Fabac Theresa, R. 4, $1000. Zopet spr. 7. maja. Dr. šteje 158 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 163, Pitstburgh, Pa., 25650 Mi-ketich Thomas, R. 27, $1000. Zopet spr. 8. maja. Dr. šteje 466 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa., 11354 Lain ščak Mary, R. 47, $500. Zopet spr. 15. maja. Dr. šteje 109 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 27664 Kadunc Frank, R. 27, $500. Zopet spr
28.	februarja. Dr. šteje 433 čl. Suspendovani
Od društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, IU.. 25027 Mesec Victor, R. 16, $1000 ; 27446 Kambich Joseph, R. 19, $500; 27973 Golob Joseph, R. 21, $250; 24369 Majcen Anton, R. 25, $500; 21113 Potočnik An drej, R. 29, $500 ; 6346 Mesec Anton, R. 33. $1000. Susp. 26. maja. Dr. šteje 403 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU., 27129 Zaletel Louis, R. 19, $1000; 27481 Lozar Frank, R. 42, $250. Susp. 27. maja. Dr. šteje Š89 čl.
Od društva sv. Družine, št. 5, La Salle, IU., 422 Komp Vin-centia, R. 23, $1000. Susp. 25. maja. Dr. šteje 143 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., 26661 Misfadin George, R. 32, $250. Susp. 8. maja. Dr. šteje 77 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 26452 Lukas Lawrence, R. 21, $1000. Susp. 8. maja. Dr. šteje 90 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 21315 Koroshec Joseph, R. 18, $500; 27894 Smolich Ludwick, R. 21, $1000; 4857 Pire John, R. 31, $1000. Susp. 28. maja. Dr. šteje 566 čl.
Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU., 27376 Likar Anton, R. 16, $1000; 27377 Likar Andrew, R. 18, ¡¡1000; 216 Mustar Louise, R. 16, $500; 221 fJaklich Anton, R.
29,	$1000. Susp. 31. maja. Dr. šteje 606 čl.
Od društva Jezus Dobri Pastir, št. 32, Enumclaw, Wash., 24396 Udovich Frank, R. 50, ¡>250. Susp. 1. maja. Dr. šteje 44 čl.
Od društva Marije Device, št 50, Pittsburgh, Pa., 17215 Car George, R. 38, $1000. Susp. 8. maja. Dr. šteje 504 čl.
IV UIUOVVU	—*---------_
171, New Duluth, Minn., 4711 Od društva sv. Lovrenca, št.
$1000. Susp. 8. maja. Dr. šteje 162 čl.
Od društva sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 18765 Kopriva Karol, R. 33, $1000. Susp. 22. maja. Dr. šteje 51 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 110 Barberton, O., 26780 Drobnich John, R. 16, $1000. Susp. 15. maja. Dr. šteje 125 čl.
Od društva sv. Ane, št. 120, Forest City. Pa., 12308 Vavtar Vida, R. 18, $1000. Susp. 15. meja. Dr. šteje 287 čl.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., 26969 Champa Louis, R. 29, $1000. Susp. 26. maja. Dr. šteje 102 čl.
Od društva sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 13792 G j ud Zlata, R. 23. $1000; 26980 Juriček Marko, R. 31, $1000; 25497 Pavkovich Frank, R. 31, $500. Susp. 28. maja. Dr. šteje 84 Čl.
Od društva sv. Jožefa, št 148 Bridgeport, Conn., 14143 Savor Magdalena, R. 31, $500; 27640 Savor Vincent, R. 37, $500. Susp. 15. maja. Dr. šteje 162 čl.
Od društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 9789 Kuhar Veronika, R. 19, $1000. Susp. 27. maja. Dr. šteje 615 čl.
Od društva sv. Mihaela, št 163, Pitstburgh, Pa., 23330 Dol-čič Joseph, R. 35, $1000. Susp. 27. maja. Dr. šteje 466 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., 10252 Markušic Barbara. R. 27, $1000. Susp. 24. maja. Dr, šteje 121 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 27559 Kenik John, R. 23, $1000. Susp. 24. maja. Dr. šteje 433 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 22669 Bedenko Frank, R. 16, $1000; 22668 Bedenko Louis, R. 18. $1000. Susp. 15. maja. Dr. šteje 98 čl.
Od društva Vnebovzete Marije Device, št 181, Steelton, Pa., 13925 Zgurich Jaga, R. 26, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 97 čl.
Od društva sv. Vincencija, š.t 182, Elkhart, Ind., 11279 Jarc Josephine, R. 34, $500. Susp. 13 .maja. Dr. šteje 15 čl. j1
Od društva sv. Neže, št. 206, South Chicago, IU., 14176 Ku-sin;ch Barbara, R. 17, $1500. Susp. 25. aprila. Dr. šteje 84 čl.
Od društva sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 14308 Zamlen Josephine, R. 19, $1000; 14188 Malenšek Katarina, R. 28, $1000; 449 Severinsky Katarina, R. 24, $1000. Susp. 18. maja. Dr. šteje 67 čl.
Od društva sv. Antona, št. 216, McKees Rocks, Pa., 14953 Mikan Marie, R. 47, $500. Susp. 1. maja. Dr. šteje 42 čl. Prestopili. Od društva sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn., k društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 9134 Dolinar John, R. 40, $1000. Prest. 26. maja. 1. dr. šteje 74, 2. dr. šteje 206 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 12067 Somrak Frances, R. 17. $1000. Prest. 14. maja. 1. dr. šteje 566, 2. dr. šteje 433 čl. Od društva sv. Barbare, št. (Dalje na 5. strani)
40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland,
0.,	15841 Roitz Louis, R. 44, $1000. Prest. 9. maja. 1. dr. šteje 93, 2. dr. šteje 433 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Min., k društvu sv. Helene, št. 193, Cleveland, O.. 4454 Roitz Mary, R. 40, $1000. Prest. 29. maja. 1. dr. šteje 93, 2. dr. šteje 76 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42, Steel ton, Pa., š društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., 27505 Crnič Anton, R. 24, $1000. Prest. 19. maja. 1. dr. šteje 248, 2. dr. šteje 118 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., k društvu Marije Milosti Polne. št. 114, Steelton, Pa., 14912 Simonich Genevieve, R. 16, $1000. Prest. 15. maja. 1. dr. šteje 248, 2. dr. šteje 101 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., k društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa.. 7852 Olšav-ski Suzana, R. 30, $500 ; 5738 Güstin Katarina, R. 30, $1000. Prest. 30. aprila. 1. dr. šteje 248, 2. dr. šteje 97 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., k društvu sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa.. 25539 Kapushin Matthew, R. 17, $1000. Prest. 22. maja 1. dr. šteje 92, 2. dr. šteje 21 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Štefana, št. 197, St. Stephen, Rice, Minn., 24518 Petrich John, R. 32. $1000 Prest. 22. maja. 1. dr. šteje 269, 2. dr. šteje 27 čl.
Od društva sv. Barbare, št. 92. Pittsburgh, Pa., k društvu sv Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 9362 Novosel Barbara, R. 31, $1000. Prest. 9. maja. 1. dr. šteje 104. 2. dr. šteje 466 čl
Od društva sv. Ane, št. 105, New York, N. Y., k društvu Marije Pomagaj. št. 184, Brooklyn, N. Y., 8023 Hodnik Mary, R. 33, $500. Prest. 8. maja. 1. dr. šteje 57, 2. dr, šteje 28 čl.
Od društva sv. Ime Marije, št. 133. Ironwood, Mich., k društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 7504 Bratel Mary, R. 28, $1000. Prest. 11. maja. 1. dr. šteje 21, 2. dr. šteje 115 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., k društvu sv. Jožefa, št. 12. Forest City, Pa., 25237 Umek Frank, R. 18, $1000. Prest. 8. maja
1.	dr. šteje 98, 2. dr. šteje 247 čl.
.Od društva sv. Cecilije, št. 200, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth. Minn., 13327 Intihar Mary, R. 21, $500; 13328 Intihar Anna, R. 22, $500. Prest. 12. maja. 1. dr. šteje 8, 2. dr. šteje 269 čl.
Odstopili. *
Od društva Vitezi sv. Juri ja, št. 3, Joliet, 111., 21394 Planine Louis, R. 17, $1000. Odstop. 7. maja. Dr. šteje 146 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 72. Ely, Minn., 9006 Lickar Karolina, R. 16, $500. Odstop. 10. maja. Dr. šteje 129 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 12640 Samida Margaret A., R. 2, $500. Odstop. 15. maja. Dr. šteje 98 čl.
Izločeni
Od društva sv. Jožefa, št 148, Bridgeport, Conn.. 22612 Hull Frank, R. 25, $500; 13796 Obagij Mary, R. 26, $500. Iz-loč. 15. maja. Dr. šteje 162 čl.
Zvidali zavarovalnino.
IM društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 4609 Smrekar Josephine, R. 33, z $500 na $1000. Zviš. 15. maja.
Josip Zalar, glavni tajnik. -o
Izvanredna konvencija I. G. Z.
(Bajka iz kraljestva dreves) Spisal X. Y.
In tako se je zgodilo, da je glavni predsednik Prve Gozdne Zveze na podlagi pravil in paragrafov sklical izvanredno
konvencijo v Bukovem dolu. Na to važno zborovanje so bili 'radio brzojavnim potom povabljeni glavni zastopniki vseh članov, oasir. podanikov kraljestva dreves iz pragozdov, gozdov, bost, logov in šum širom domovine.
Predsednik Hrast je imel dokaj važnih vzrokov za sklicanje izvanrednega zborovanja, kajti nad košato članstvo' se je pojavljala nesreča* za nesrečo. Poleg tega, da dandanes sekira in žaga uničujeti cele gozdne pokrajine s članstvom vred, so pretile gozdom tudi velike elementarne katastrofe: ogenj, po voden j. nevihta in plazovi; poleg tega so se vsepovsod pojavljale tudi številne gosenice, kobilice, ki so uničili košate glave raznih dreves, da so postajala kakor obrita in plešasta.
Nad vse skrbni predsednik Hrast je imel še dosti drugih važnih točk za sklicanje te konvencije. Na mislih je imel namreč gradbo hiralnice, zavetišča in bolnišnice za članstvo Gozdne Zveze, in pa vprašanje Zvezinega doma .
Na milijone in milijone članstva obeh oddelkov in obojega spola je zastopalo ravno en ducat delegatov. Moške člane so zastopali delegatje: Hrast, Topol, Javor, Gaber, Bor in Kostanj; ženske pa: Smreka, Bukev, Breza, Jelša, Lipa in Vrba.1
Ker je bila v predsednikovem oklicu označena nujnost konvencije, se je nekaj dele gatov(inj) na lice mesta pripeljalo kar po zraku s pomočjo vetra, drugi so, priplavali po bližnji reki. ostali pa v dolgih "truckih". Sprejem delegatov v Bukovem dolu je bil nad vse prisrčen in sijajen. Domačo godbo so nadomestovali ptiči in živali, kateri je dirigiral prof. Veter; njegova gospa soproga Mrs. Sapa je pa zapela Zvezino himno "Sumi gozd zelen. Slavna delegacija je stanovala v hotelu "Zlam-bor," kamor jo je bil prišel pozdravit Veliki župan Bukovega dola gospod Dren. Temu je sledila slavnostna bakljada sestoječa iz kresnic in trohne-lih štorov; po banketu je pa sledil v občinski dvorani sijajen ples.
Drugi dan točno ob določeni uri je bila konvencija ofi-cijelno otvorjena; konvenčnim predsednikom je bil soglasno izvoljen Zvezin preds. Hrast, za podpredsednico delegatinja Lipa, za zapisnikarja pa br Bezeg; slednji kot gost na podlagi konvečnega reda ni imel volilne pravice.
Ko je predsednik Hrast pre-čital svojo dolgo poslanico, so mu navzoči burno šumeli in pritrjevali s svojimi košatimi glavami in rokami.
Na predlog del. Javorja se je z navdušenjem sprejelo protestno resolucijo napram lesnim baronom, ki hočejo vse gozdove posekati in uničiti. Zadeva je bila izročena odseku za pogozdovanje.
Točka glede gradbe Zvezi ne hiralnice, zavetišča in bolnišnice je sijajno propadla na celi črti. Zvezin blagajnik Ko stanj je namreč naznanil slavni delegaciji, da nima v rezervni blagajni nič denarja; brez nič pa ni nič. Posebnega ases-menta pa ni pametno članstvu nalagati vsled skrajno slabih razmer in časov. Ta zadeva je bila odgodena do prihodnje konvencije.
Temu je odločno protestirala delegatinja Jelša, češ, saj imamo d¿nar v smrtninskem skladu, celih sto milijonov.
Nato se oglasi gl. porotni odbornik Gaber in prediaga, da naj se deleg. Jelšo suspendira iz Zveze radi neznanja pravil. Smrtninski sklad je določen samo za posmrtnino, ne pa za gradbo zavodov. Pri glasovanju je Gabrov predlog
propadel, in se je dalo del. Jelši samo oster ukor, da naj se bolj seznani z Zvezinimi pravili, in da naj se stavi to točko v konvenčni zapisnik. ] Tretji dan je prišla na dnevni red točka glede Zvezinega doma. Ker gl. predsednik br. Hrast obhaja tekoče leto 25 letnico svojega neprestanega uradovanja, in ker je med vsem članstvom najbolj premožen (večkratni milijonar), se je pri otvoritvi debate glede novega Zvezinega doma izjavil, da ga bo dal zgraditi na svoje lastne stroške. Pri tej priliki je naredil na blagajnika ček za dva milijona. (Splošno burno odobravanje in neprestani "Živijo" klici v zbornici).
Del. Topol predlaga, del. Vrba podpira, *da naj se zaslužnega in veledušnega gl. Zvezinega predsednika imenuje za dosmrtnega in posmrtnega častnega predsednika. Soglasno sprejeto. . ¡Del. Bor stavi v imenu gospodarskega odbora predlog, da nap se zgradi novi Zvezin dom v Borovem dolu, kjer je sedež 999- krajevnih društev in kjer imajo Zlato kupo Zveze. Borov dol se nahaja tudi. v mestu, kjer je bila Zveza ustanovljena že pred 75 leti.
Del. Kostanj je povsem drugega mišljenja. Predlaga, da naj se Zvezin dom zgradi v njegovi naselbini, ki je širom dežele znana kot najbolj napredujoča in prometna.
Delegatinja Jelša stavi pred log. da naj se Zvezin dom postavi na Jelševem hribu, koje-ga čaka še velika bodočnost V onem kraju je vlada za 50 let prepovedala sekanje gozda. BaŠ v Jelševem hribu imamo tudi glavnega blagajnika, domačo društveno banko, šolo, 5 časopisov, in novo radio postajo.
Deleg. Bukev se sklicuje med debato, da se mora Zvezin dom graditi ravno v sredi ni Bukovega dola. najstarejšo naselbino v domovini.
Tako se je oglasilo še osta lih osem delegatov in delega tinj vpoštevši gl. predsednika
Pri glasovanju za določbo mesta ali kraja Zvezinega urada je bil vedno enak rezultat: 1:11. Za kraj je glasoval samo predlagatelj, proti pa vsi ostali.
Debatiranje o tej točki je trajalo ves dan do polnoči in ni prineslo nobenega zaželje-nega uspeha.
Del. Kostanj je ¡predlagal, da naj se to točko odloži na drugo sejo; predvsem naj pa slavna konvencija sklene, iz kakega lesa naj bi se zgradil novi Zvezin dom? To je tudi zelo važno vprašanje. Pri tem mora biti vse članstvo zastopano.
četrti dan zborovanja je prišel na dnevni red predlog del. Kostanja. Tudi tukaj je bila burna debata. Preds Hrast je kot strokovnjak zahteval, da naj se novi Zvezin dom zgradi iz samega hrasto vega lesa. Ta les je najbolj trpežen. Tako je tudi on (Hrast) do tega opravičen, ker bo vse stroške gradbe doma sam plačal. Dasiravno so predsednikove besede segale vsem navzočim prav do srca, je bil njegov načrt odklonjen. Del.. Bukev se je celo izrazila, če se ne zgradi Zvezinega doma iz bukovega lesa, da bo njeno društvo korporativno izstopilo iz Zveze in si ustanovilo drugo.
Debatiranje je bilo tako burno in dolgo, da je zapisnikarju Bezgu že zmanjkalo papirja; zapisnik se je moral torej pisati na smrekovem lubju.
Med vsemi navzočimi delegati je vladala taka nestrpnost, da je bil pri končnem glasovanju enak rezultat, kakor pri glasovanju glede izbiranja kraja za Zvezin dom. Iz tega je torej jasno razvidno,
da slavna delegacija izvanred-ne konvencije I. G. Z. tekom večdnevnega zborovanja še ni ničesar storila ali sklenila. To je osobito del. Topola tako ujezilo, da je predlagal zaključek konvencije.
Nad vse modri zapisnikar Bezeg, uvidevši kritičen položaj med delegacijo, je zatem stopil na predsednikovo mizo in pričel govoriti:
"Bratje in sestre! Kakor se kaže iz dosedanjih uspehov našega zborovanja smo do danes na dnevnicah potrošili že več tisočakov in sicer povsem nepotrebno, za prazen nič. Mi lahko zborujemo še celo leto. pa bomo ravno tam, kjer smo danes. Al res nimate nič možganov za presojevanje? Ali ne veste, da niti Bog ne more vsem ustreči? Vi zahtevate, da naj se Zvezin dom zida v 12. raznih krajih in .iz 12. vrst lesa.. Tega ne moremo storiti. če bi bil jaz delegat bi slavni zbornici predlagal, da naj se zgradi Zvezin dom iz cementnih blokov in cela stavba naj bi stala na jeklenih kolesih. Dalje naj zbornica sklene, da naj se naš novi Zvezin dom vsakih šest mesecev prepelje ali "premufa" iz enega mesta v drugega, tako da bodo imele vse naselbine z naši mi krajevnimi društvi enkrat čast in priliko ponašati se z Zvezinim domom." (Burno ploskanje in odobravanje).
Kdaj je bila ta konvencija zaključena in če je bil ta imeniten nasvet zapisnikarja Bezga sprejet ali ne, to piscu teh vrstic ni znano.
Moderen prirodoslovec o veri.
Razni mladi in stari srednješolci se v svoji preveliki učenosti čutijo vzvišene nad vero. Vera je po njihovem komaj za ženske in duševne revčke, ne pa za izobražene ljudi. Politični "svobodomisleci" pa skušajo celo dokazati, da je vera največja nesreča za narode in da jo je treba za to z vsemi sredstvi pobijati — v imenu napredka in svobode, a pri nas v Jugoslaviji še prav posebno v imenu — narodnega edinst va. Pri tem je pa čudno, da je večina tistih mož, ki dejansko odpirajo pota napredku — da je večina znanstvenikov trdno verna ali pa zavzema nasproti veri vsaj stališče spoštovanja kakor pred tajnostmi, ki je vanje kljub vsemu napredku vere in znanosti zavit tolik del pojavov v vsem žitju in bitju vesojlstva. Sodba takih mož o veri ima pač drugačno vrednost nego sodba napoliz-obražencev in političnih kori-stolovcev.	*
Robert Andrews Milliken je prirodoslovec svetovnega glasu; prejel je ia svoja znanstvena dela v elektriki Noblovo nagrado, Ectfsonovo svetinjo in celo vrsto drugih najvišjih odlikovanj. Ta mož je nedavno povedal svoje misli o veri in znanosti v slovitem Collierje-vem časopisu. Piše:
"Nobenega znanstvenega temelja ni, s katerega bi se morala zanikati vera. Kdor ne zna združiti znanosti in vere, nosi krivdo sam v sebi.
"Znanstveno nikakor ne morem razložiti, zakaj sem živ in ne mrtev. Fiziologija mi pač more pojasniti velik del mehaničnih in kemičnih dogodkov v mojem telesu; ne more mi pa povedati, zakaj in na kakšen način sem živ. In vendar bi bilo v največji meri neznanstve-no, ako bi dvomili, da je življenje v meni vendar nekaj čisto drugega nego so ti mehanični in kemični pojavi.
Naše današnje znanstveno znanje je nasproti onemu, kar smo vedeli n. pr. pred sto leti, gotovo veliko. Toda v primeri s tistim, česar še ne vemo, je silno neznatno in ničevo. Svetovni zemljevid je imel preje
v raznih delih sveta velike bele lise z papisom: 'INepreiska-no'\ Te bele lise so postale danes redke. Toda zemljepis našega znanja o naravi je še vedno enostranska, velika, bela lisa, na kateri je prirodoslovec doslej pojasnil -le posamezne majhne dele. čimbolj raziskujemo, tem dalje se nam odpira kraljestvo onega, kar nam je še neznano; spoznati moramo omejenost našega znanja in priznati neko najvišje Bitje in neko najvišjo Silo, vir našega bitja in življenja, Stvarnika ali kakorkoli ga že hočemo imenovati."
Potem razpravlja dr. Milliken o pojmovanju Boga. Pojmovanje materialistov zavrača brezpogojno: "Poulični mate-rializem je popolnoma nezmi-selna, skrajno brezumna filozofija in jo vsi globlje misleči ljudje smatrajo kot tako."
Resničnega nasprotja med vero in znanostjo ni, pravi da lje dr. Milliken. "Toliko morem z gotovostjo trditi, da za nikavanje vere nima nobene znanstvene podlage. Po moji sodbi ni nobenega opravičila za nasprotje med obema. Ljudje, ki malo vedo o znanosti in ljudje, ki malo razumejo o veri, se utegnejo prepirati in gledalci morda mislijo, da se tu prepirata znanost in vera, dočim sta se dejansko spopad li le dve vrsti nevednosti."
Končno opozarja dr. Milliken na dolgo vrsto velikih in največjih prirodoslovcev, začenši od Newtona do Faradaya, Maxwella, lorda Kelwina in Pasteurja, ki niso bili samo globoko verni možje, marveč so ravno po veri postali du ševni velikani. "Slovenec"
Fašistovska himna—plagijat.
Kakor trdijo nemški listi, so si fašisti svojo himno "izposodili" od Nemcev. Sicer je na himni navedeno, da jo je spisal Marcelo Manni, melodijo pa zložil G. Blanc. Toda ravno kot ta g. Blanc, ki se je preje nabrže pisal Weiss, ni noben Italijan, ravno tako ni italijanskega izvora pesem, katero je po vsej Italiji mogoče slišati prepevati do nezavesti. Nemec, ki je opozoril na to, je priložil tudi izvirne note nemšl^e štu-dentovske pesmi. Pesem, za katero tu gre. je stara, v kateri zaljubljen oboževalec na groteskni način opeva nemin-Ijivost svoje ljubezni. Pesem prične: "Wenn xier Vater mit dem Sohne, auf dem Zuend-loch der Kanone ohne Sekundanten paukt" . . . itd. Je to strašno klafarska pesem ker se prepeva k večjemu v najbolj razposajenih družbah in zadnjih beznicah. člankar zaključuje, da fašiste popolnoma nič ne zavida zanjo, kakor tudi "komponistu" Blancu, alias Weisu niso Nemci nevoščljivi, da je s to pesmijo postal komponist fašistovske himne.
tam jedo velikanske močerade in pa kače. V kraju Shiga ob jezeru Biva se vse ondotno prebivalstvo, okoli 60 vasi, do meseca oktobra ne peča z drugim kot s tem, da vse lovi kače. Vsak grm, močvirje, bregove potokov, rek in, ribnikov preiščejo za temi malo privlačnimi živalmi. Samo v navedenem okraju jih vsako leto ulove nad 100.000. Izurjen "lovec" zasluži ob seziji dnevno do šest dolarjev. Veletrgovec Cizo Sato pokupi vse, jih speče, zmelje ter razpošilja po celi deželi, da celo na Kitajsko in V Ameriko. Neke vrste kač so posebno dobro sredstvo zoper vnetje reberne mrene, a zopet druge celo proti tuberkulozi ter želodčnim boleznim.
Trgovska mornarica sveta.
Celotna ladijska tonaža trgovske mornarice celega sveta znaša danes 58,785.000 ton. Od tega števila ton ima Velika Britanija 19,274.000 ton, torej Anglija sama eno tretjino. Za-i nimivo je pri tem, da so po vojni vse države pomnožile število svojih ladij razen Nemčije, katera ima danes manj kot tri milijone ton, medtem ko jih je imela poprej nad pei milijonov. Nemčija je tako na petem mestu, Združene države na drugem, Japonska na tretjem, a Francoska na četrtem mestu.
Bakterije na bankovcih.
Da je papirnati denar najhujši bacilonosec, je že dolgo znano in v podrobnostih dokazano. S tem, da se je obtok bankovcev tako silno pomnožil, se je pomnožila tudi nevarnost razširjenja bacilov. Pred kratkim se je v Italiji vršila tozadevna strokovna preiskava, pri kateri so dognali, da se je na enem samem dvo-lirskem bankovcu nahajalo povprečno 100 milijonov bacilov. V nekaterih slučajih pa se je td število zvišalo na 150 milijonov. Razen navadnih in nenevarnih bacilov so našli tucji različne povzročitelje bolezni, posebno takih, ki povzročajo gnojenje. Absolutno sigurnega sredstva proti temu pač ni, zato je vsakomur, ki ima mnogo opraviti s papirnatim denarjem, priporočati, da si pridno izpira roke. Najgrša pa je ona razvada, ki je lastna nekaterim, da oslinjajo prste pri štetju denarja. Ta neprevidnost se je že mnogokrat kruto maščevala.
Prvi dnevni časopis
je izšel na Angleškem 1. 1702. Imenoval se je "Daily Courant".
JOS. KLEPEC, javni notar. 107 N. Chicago St„ Joliet. III. I rada tel. 5768; doma pa 4723-J. Zavaruje proti požaru, viharju in av. tomobile. Prodaje in kupuje hifte in lote. Posojuje denar in ima na prodaj prve mortgage*;, 6%.
Napredek v letalstvu.
Leta 1921. se je z nemškimi Junker-aeroplani vozilo samo 2230 potnikov, a lansko leo že 93.342. Tudi misijonarji na Kitajskem so v Nemčiji nakupili dve letali. Zahodni Kauzu v Kini je ozemlje, katero je petkrat tako obširno kot Nemčija, polno hribovja ter brez cest in potov. . Misijonarji so oddaljeni drug od drugega kot je daljava Madrid-Berlin. Kako hvaležno se bo v teh krajih uporabljalo letalo! V prihodnje se bo moralo reči ne več: Pojdite, temveč "Letite po vsem svetu."
Kače kot hrana na Japonskem. (
O okusu se ni prepirati. Evropejci n. pr. s slastjo jedo žabe, oziroma žabje krake, z ogorčenjem pa bi vsakdo zavrnil onega, ki bi mu ponujal močerada. Na Japonskem, kjer je toliko žab kot pač nikjer, jih pa ne jedo. Pač pa
Nove Columbia plošče
električno rekordane in imajo najbolj čisti glas. 10 ineh 75c
25062	F Polšter tanc, Hojer Trio
Ribenška polka, Hojer Trio
25063	F Ančka pejt plesat, valček. Edward Hojer, So!o.
Treplan za ples, Hojer Trft>. 25061 F žužemberg polka, Hojer Trio.
Zadnji poljubek, valček. Hojer Trio.
25059	F Jaka na St. Clairu. Hojer Trio.
Clevelandski valček, Hojer Trio.
25060	F Sieben šrit, za ples, Hojer harmonika solo.
šuster polka, Hojer harmonika solo. 25054 F Bodimo veseli, harmonika solo.
Na jadranski obali, harmonika solo. 54 F Ali mi verjameš, polka, igra banda.
Srce in roka, polka, igra banda. 90 F» Ta hanačka polka, češka banda.
Verna, laška polka, češka banda. 87 F Stare mamice valček, češka banda.
Mi luška polka, češka banda. 77 F Piknik, valček, češka banda.
Slabo srečo, polka, češka banda.
Slovenske pesmi kvartet "Jadran"
25064	F Ribenška. I. del, komična, kvartet Jadran
Ribenška 2. del, komična, kvartet Jadran 25057 F Slovenec sem, kvartet Jadran.
Perice, kvartet Jadran. 25056 F V mraku, kvartet Jadran.
Dolenjska, kvartet Jadran. 25049 F Zadovoljni Kranjc, kvartet Jadran.
Prišla bo pomlad, kvartet Jadran. 25047 F En starček je živel, kvartet Jadran.
Sijaj solnčice, kvartet Jadran. 25039 F Na pot v stari kraj, kvartet Jadran, komična I. del.
Na oot v stari kraj, kvartet Jadran, komična, 2. del.
12 ineh $1.25.
68001 F Naprej zastava slave, s .petjem, vojaška godba.
Mladi vojaki, s petjem, vojaška godba. 55054 F Hochzeit Laendler, harmonika solo.
Orizdorfcr Kirchweih, polka, harmonika solo. 55056 F Strglic polka, harmonika solo.
Sanct Anna Laendler. harmonika solo. 55051 F Ein Traum der Liebe, valček, godba r'n harmonika.
Dic fesehe Vespremerin, polka, godba in harmonika. 10 ineh 75c
1C00 D Lindbergh Astounding Feat, sung by Vernon Dalhart. Lindbergh, The Eagle of the U. S. A. Ta plošča je narejena za Lidbergha, kateri je letel čez morje v croplanu.
Zastonj 200 glasnih igel, kdor naroči 4 plošče ali več. Pri naročilu napišite natančen naslov, plačali boste lahko pri sprejemu plošče. V zalogi imamo tudi vse druge plošče, vseh jezikov
ANTON MER V AR,
MUSIC HOUSE
6921 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
iMMMM
GLASILO K. g. J^UJNE 14TH, 1927
' .....i»-1 .... ">] "	1	'i......... »Ii.......
For tbo
of Enflbh
k. a. k. j.
OUR O PAGE
j	• 5 5	. *	'' .	. .	' '
Edited by SfanUy P. Z upa». Adérts* 6117 St, Clair Av., Cleveland, Ohio.
THE AMERICAN FUG
June 14. appointed as Flag Day, is symbolically a day of importance. The continental congress on that date in the year 1777 (just 150 years ago), passed a law establishing the stars and stripes as our national emblem. That event might be said to mark the point when the separate colonies became in spirit a nation.	<
They had been fighting the English then for two years, and different flags were used over various bodies of troops, thus indicating that their movement up to that time had been a kind of heterogeneous assembly of men from independent colonies, who happened for the time being to be united in a common cause. When they adopted the flag it signified a feeling that they would not get very far if they simply carried on their struggle as a group of 13 independent states. They needed the power and prestige of a unified movement, and the flag signified that a real nation had been born. •
Regarded without imagination, a flag may be said to be merely a piece of cloth arranged in some pleasing color design. But to the mind's eye of the patriot, it stands for an idea. It suggests the affection that we all feel for the country that our ancestors and predecessors founded, and for which many of them gave their lives. Those stars and stripes tell a story of loyal devotion manifested in war by millions of people, of toil and struggle in time of peace to make a better country. The sight of that flag would look very wonderful to us when we are in some far distant land, and it should look equally good here at home as we think of the peace and security and opportunity which the nation gives.
It seems like rather bad manners to fail to pay it true reverence when it passes in the street. If the soldiers could go forward under its cheering folds to do battle for its honor, we can at least stand and pay tribute when it passes on parade.
o *
FAST BOOKINGS K. S. K. J. Teams Book Games On a Fly; Not Enough Publicity Linked With Games.
Our teams are doing fine, but must be criticized for their slow booking of games. Games are sometimes booked a week or two before date. Such a short elapse of time between booking and playing time is not sufficient to give the affair the proper publicity.
Since our teams are young, in time, oh the field, they need much publicity so as to receive the support of the K. S. K. J. fans and Boosters.
The success of the teams this year will largely determine the active interest in the sport next year. If teams and their fans are not given the expected time in a neighboring city, it is not the blame of the clubs, but the dissopointment is due to the hurried booking with no time left for preparation.
Comment must also be made on the failure of some teams to some teams to send in their results. Certain weeks we publish forthcoming games and expect following reports in vain. It is either the negligence on the part of someone or perhaps some teams have arranged to publish results of games, only if they win. Why be ashamed of defeat?
Fourth of July is on its way, which means a double holiday with possibly K. S. K. J. games. As yet we have heard nothing of bookings. If any Brother teams intend to play on this day, kindly do your booking now so we can advertise the event in time and properly.
FOR GAMES WRITE TO
St. Barbara, No. 23, Bridgeport, O.: Mgr. L. Höge, Box
871, Bridgeport, O. Holy Family Catholic Club,
Kansas City. Kans., Mgr. Anton Stimac,! 511 Splitlog Ave., Kansas City, Kans.
Greendak A. C., Sheboygan, Wis., Mgr. John Versey, 1709 S. 10th St., Sheboygan, Wis.
St. Joseph Sports, Cleveland, O., Mgr. John Omerza, 15500 Daniel Ave. z
St. Mary's. North Chicago, EL, Mgr. Jos. L. Drasler, 66 — 10th St., North Chicago, HI.
St. Mary's, No. 50, Pittsburgh, Pa., Mgr. John Golo-
bitch, Jr., 5730 Butler St., Pittsburgh, Pa.
St. Joseph's, Waukegan. 111., Mgr. M. J. Opeka, 26 — 10th St., North Chicago, 111. -
K. S. K. J. Baseball Club, Jo-liet, III., President Rev. M. J. Butala, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
St. Ciril and Metod, Lorain, O., Mgr. Michael Cherne, 1737 E.32nd St., Lorain, O.
K. S. K. J. Athletic Association, Forest City, Pa., Assistant Secretary, John L. Kamin, Forest City, Pa.
St. Stephen's, Chicago, 111. Mgr. J. Petrovic, 1920 W. 22nd St., Chicago, 111.
YOU HAVE LUCK WHEN YOU DO RIGHT, SAYS COOLIDGE
In an interview given Bruce Barton and published through the Associated Press, President Coolidge, speaking on the subject of luck had this to say:
"As for luck, I do not think that it is much of a factor in the success of men. I should say that much more depends upon being prepared to take advantage of luck when it comes along.
"I have never been able to think that fate was guiding my destiny. I have rather felt that I was obliged to look after it myself. I have found, however, that when I was doing the right thing a great many unforseen elements would come in and turn to my advantage."
This is a clear-cut statement of President Coolidge's attitude towards working out one's own career in the world. And yet, while he rightly minimizes the influence of luck in human affairs, he admits these unforseen elements that would turn to his advantage, when he was doing the right thing. What are they—these "unforseen elements?" They are fate, destiny—or to call them by a better and a truer name—divine Providence, which "shapes our ends, rough-hew them how we may."
Give a small boy a pin and soon both will be on mischief bent.
Too many dollars in a man's pocket have been known to crowd all the sense from under his hat.
WITH OUR TEAMS
ST. BARBARA WIN BRIDGEPORT, O.
Free hitting and free base running featured the game Sunday June 5th, between the St. Barbara K. S. K. J. team and the Blue Hawks in which the former team was victorius, 20 to 13. A total of 33 runs was made in the nine innings and a total of 38 hits registered with the honors even, 19 each. At the opening of the seventh inning the St. Barbara team was leading 10 to 8. In the seventh and eighth innings, the Victors added ten more runs, while in the seventh and ninth the Blue Hawks added five. Manager Hoge of the winning teart made five safe hits. St. Barbara A. R. H. O. A.
Perko,lf _________ 5 2 2 0 0
F. Simoncic,c „ 4 2 3 11 1
Hoge,lb _________ 6 3 5 9 0
J. Simoncic,ss-p 6 3 4 0 3
Tarter,3b _______ 5 3 0 1 1
Luzar,2b____5 2 15 2
0'Neil,cf _______ 6 2 2 0 0
Gricer.rf _____ 3 0 0 0 0
Takocs,rf _____2 2 10 0
Smith,p-ss _____5 1111
Totals _______47	20 19 27 8
Blue Hawks A. R. H. O. A.
Haywod.ss _______ 5	112 0
Dick,lb _______5	1
Cook,2b____5	2
Horry,p --------- 5	2
Horring.c _______ 4	1
Corbin,3b_____4	2
Edward,cf _____4	1
Bing.lf _________1 5	2
Sling, rf_____4	1
2	8	0
5	3 0
3	2	2
2	11	1
2	0 0 10 0
3	10
2	0 0
Total	43 19 27. 3
St. Barbara 2 0204 2 5 50—20 Blue Hawks 242000302—13 Errors—Hoge, Tarter, Luzar, Dick, Corbin. Two-base hits— Hoge, J. Simoncic, Takocs, F. Simoncic, Dick and Sling. Three base hits—Hoge, 2; O'Neil. Home run—Cook. Stolen bases —Perko, Takocs, Luzar, F. Si-moncty. Left on bases—St. Barbara, 6; Blue Hawks, 7. Struck out—By Smith, 2; by Simoncic, 5; by Horry, 8. Hit by pitched ball—F. Simoncic, Cook, Perko. Wild pitch—Horry.
He had no trouble in the pinches, easing himself out of the bad spots.
On June 5th the Boosters played thei second game with the Benson Clothiers. They have a changed team from that which stepped against the Boosters in the first game in
WAUKEGAN BOYS WIN AND LOSE
which they	were defeated.				
Waukegan	A.	R. H. O.			E.
Slana, If.	_____4	2	1	0	0
Novak, ss	........ 5	2	3	0	1
F. Merlach	, c „ 5	1	2	12	0
A. Merlock, rf _ 0		1	0	0	0
Copp, rf	... 5	2	2	0	1
Grimsie, lb____3		2	2	9	2
Drasler, lb _____ 0		0	0	0	0
Hack, 3b	_______ 5	1	1	3	0
Mks. 2b	________ 5	3	2	1	0
Repp, 2b i_____1		1	1	0*	0
J. Artac, cf____3		1	0	2	0
Pusta ver, cf _ 1		0	0	0	0
Drobnic, p	_____4	2	2	0	0
Totals	_____41	18	16	27	4
Chicago	A.	R.	H. O.		E.
Baškovič, S	ib 3	1	1	2	0
Koscak. 3b	4	0	2	1	1
Zabkar, ss	3	0	0	0	0
Basco, ss	2	0	0	0	0
Vogrich, If ...... 4		0	0	0	0
Wiktarski,	lb _ 5	0	2	12	0
Kremesec,	rf-p - 4	0	1	0	0
Mladic, cf	. 5	; 1	2	1	0
Prah, p-rf	4____4	1	1	0	1
Sullivan, c	r- 4	1	2	11	6
Totals	____38	4	11	27	2
Waukegan	.2 1 130035 3—18				
Chicago	000103000— 4				
Kenosha	A.	R.	H.	O.	• E.
Bornhutter	cf 4	1	2	1	1
Cosentno, 3b___6		2	1	0	1
Young, If	6*2		3	3	0
Glass, 2b	nH 1		2	1	0
Stevenson,	c 5'	2	2	11	0
Stolp,: lb	„ .6	0	1	5	0
Wade, rf		0	0	0	0
Buttler, rf	— — j ____ 1	0	0	1	0
Mieke, ss	3	1	1	1	0
Mutal, p	_____2	2	1	4	0
Totals	41	11	13	27	2
Waukegan	A.1	R.	H. O.		E.
Slana, Lf			2	3	0
Novak, ss	_______ 5	1	1	4	1
Drobnic, cf	-P 5	1	1	3	0
Grimsie, lb 4		2	3	7	0
Copp, rf ..j	4	0	1	2	0
Hack, 2b	______ 5	1	2	1	0
Miks, 3b	_____4	1	1	1	2
Merlock, c	3	0	0	6	3
Pustaver, j	) . .. 2	0	0	0	0
Repp cf	1	0	0	0	0
Totals	38	6	11	27	6
Stephen's, Chicago. Waukegan, IH., June 5th. — The Waukegan K. S. K. J. | Kenosha .1. 7 0 0 0 0 3 1 0 0—11 Boosters were handed another j Waukegan .00000012 3— 6 defeat by the Kenosha City
Champs of 1926. The first inning was the one that caused defeat. Four hits and four errors, bunched in this inning, helped the visitors to this rally. • The remaining frames were evenly contested 'with no errors chalked up to either side. The Boosters fell short in their rallies in the final three innings, although they scored six times in this period.
Young's hitting helped the visitors to their victory. For the Boosters the hitting of Grimsie and the twirling of Jos. Drobnic, regular eenterfielder, was the feature of the game.
On Decoration Day the Boosters traveled to Chicago, where they met the St. Stephens nine at the Douglas Park diamond. In this game the bat performance of Grimslc and F. Novak was the feature, whereas for the opponents the two long drives by Wiktarski, the first sacker, were features.
"Midget," eenterfielder of the
FOREST CITY ACTIVE Forty Young Men Playing for the Forest City, Pa., K. S. K. J.
Athletic Association.
While reading, over last week's edition of Glasilo, I noticed a reference to the Forest City K. S. K. J. Athletic Association, stating that no word, as yet, has been received as to the results of the games played by the Association. As a member of this Association. I feel it my duty to bring out to the best of my ability, the progress that has been made in the short time this Association has been in existance.
The'K. S. K. J. Athletic Association was organized in the month of February, 1927, for the purpose of creating an interest in all branches of sport, in which all the younger members of the K. S. K. J. would be eligible to parcipate, and to bring abouV-a tetter and stronger fraternal organization. At our organization meeting
Boosters pitched the full game lit was brought out..that there with a fine brand of ball, al- j were no K. S. K. J- teams with-though he allowed eleven hits. [ in convenient traveling distance
for Sunday games and for this reason, it was decided that the first team be entered into a league which would not entail too much traveling. After careful deliberation it was decided to play in the Northeastern League and the Field Man-ager, Joseph Saber, was instructed to get in touch with Mr. Prokop and make arrangements for our admittance. Mr. Baber had no difficulty in securing a place and to date the K. S. K. J. Athletic Association has played five games in this league.
The team encountered considerable difficulties in getting started, because a number of the boys are quite young and many of them have never played in organized baseball. However, Mr. Baber. our field manager, has been diligent in his efforts to get team work and his work has not been in vain. A noticeable improvement has resulted under his careful management, and as the season progresses, the team will be in a better position to win games which would have otherwise been lost if this decided improvement had not come about.
There being approximately 40 members in this Athletic Association, the question arose as to what was to be done with the members who did not play in the first team in order to keep them busy. After considerable discussion, it was decided that a Twilight League be formed, and that all members of the Association be given the priviledge of playing ball.' This *has "been done and two games are played each week. Messrs. Frank Zedar, Rudolph Komin, Frank Kerzic and Joseph Baber were appointed managers of- the different teams in this league. Mr. Baber is the manager of the regulars and they also play in this league.
This season to date the first team has played five games, winning but two. The reason for this poor showing is due to the reasons- mentioned previously. However, this difficulty has been overcome and we do not expect to have any further trouble from this source. We have won the last game played, and we feel that we will continue winning and so we say to you people, out in Pittsburgh. Joliet, Collinwood and elsewhere to watch our smoke. We are out for scalps, and woe be unto them who are in our way.
In the game, played on Sunday May 29th, the K. S. K. J. Athletic Club beat the Old Forge Pirates by a score of 5 to 3. Baber started in the box,, and pitched a wonderful game until he was forced to leave the box due to not feeling well. Muskavage finished the game in big league style, not allowing a single run to cross the plate.
The work if the infielders was brilliant, picking up everything that came anywhere near them. Two double plays were made that broke up their ' only chances of beating us, while the outfielders pranced around the outer gardens in fine shape. "They shall not pass," was their motto, and they didn't.
Come on you Forest City Slovenes, get behind your team and root for it. Let everybody know about K. S. K. J. You wanted a team. You have it. Now, boost for it. Zadost!
John L. Kamin. Assistant Secretary K. S. K. J. Athletic Association.
Official	Sporting
and Social now« and foaturoe
C. AND M. REORGANIZED Lorain Boys Now Mean Business.
How about Lorain, Ohio? Yes, what about them? Perhaps you have read or heard of that age-old personage, "Biff Bam Wrinkle" or whatever his name may be, who went to sleep and failed to awake "for some time. A little comparison and you will have an idea as to what became of the Ciril and Metod Baseball team of Lorain, O.
After he did arise, if I remember correctly, he shouldered his gun and went forth to conquer the world, none the worse for his rather unusual experience.
The Ciril and Metod baseball team, after a brief period of inactivity, has been reorganized. The players, bats on shoulders are ready and raring to go. As our first venture we are anxious to cross bats with the St. Joseph Sports of Cleveland, our nearest opponents. We are also desirous of paying Bridgeport a visit. May the best teams win.
It is very gratifying and praise worthy to note that the younger members of our various lodges are taking an active part in promoting social activities in our Union, a precedent which will in due course of time become an established factor in the government of our Union. And why not ? Does it not breed a spirit of good will, better fellowship, brotherly love, unity of purpose, and cooperation amongst the members which is of vital importance to the success and progress of an organization such as ours ?
Come on! Let's go for a bigger and better K. S. K. J.!
Fraternally yours,
Michael Cerne, Manager,
1737 E. 32nd St., Lorain, O.
WELL PLEASED Bridgeport and ColKnwood May plav in Pittsburgh, July 4th.
Bridgeport,» O. June 8th, 1927.
I wish to express sincere thanks to St. Joseph's Sports of Cleveland (Collinwood) for their efforts to make our stay during our recent visit May 29th and 30th such a pleasant and joyful time.
I also wish to thank our Supreme President Brother Anton Grdina, and other Supreme Officers for their interest in the games and the incourage-ment tendered to us; also all that have participated, to make the recent games the interest of the day.
I am herewith taking liberty of asking all those present, from Collinwood, Cleveland, Bridgeport and other localities to again be on hand when the final game will be played off. The date and the location will be made public through Our Page.
Efforts have been made to play the final game in Pittsburgh, or possibly Cannons-burg July 4th, but we have not been assured of the ground. Location and date will be made known in due time.
Again thanking all that have participated to make Collin-wood-Bridgeport games a pleasant success. In behalf of the Bridgeport K. S. K. J. baseball team,	Anton Hochevar.
-0-
Men are born, but husbands are made.
The smile of fortune is better than her laugh.
BABBLES
Now that President Coolidge has picked his vacation time and place, I come next. I take what is left. Of course, we couldn't think of vacationing in the same place, as someone would find out that we really know each other. Being a big " F. 0. B. man from Cleveland, "„'^ I must ease up for a week or two and allow my tired, worn ' out brains (of what are left), to rest a bit. I haven't any place in mind as yet. Last year I had 'difficulty in choos- ' ' ing a resting place; couldn't decide whether to go to the mountains or the seashore. I ended up in spending my time at home and on the shore of Lake Erie.
This year I hope to leave town and mix with the other "butter and egg" men.
What happened to Bympus? I have scanned all the Chicago papers, but have found no news of its murder. Perhaps this person is out in the rain, body mangled, bullet-ridden (for complete discription, consult your daily newspaper), and probably in some ash-can. Bympus, is it that you have fear, chill up your back, and goose-flesh all over, just be- * cause someone tried to tell you " to "sign off?" Let's hear more of Chi.
Such business. — Will therfe be a Cleveland,-Pittsburgh game, June 26th ? Probably there is some financial difficulty; that ought to be easily overtime. Recently, 1 noticed an article from Pittsburgh, 3tating that if the Smoky City boys come to Cleveland, there will be 100 rooters with them. Surely, if Pittsburgh K. S. K. "' J. supports their team so wholeheartedly as to send 100 rooters, they surely can finance the trip for their boys. The trip is short and if each of the rooters throws in a 25 cents piece, the Pittsburgh boys can play in Cleveland. Bridgeport, Waukegan and Cleveland finance their own trips.
/ -0-
WHY WE YAWN
Anything will start a yawn. -., An ¿arnest, monotonous talker; seeing somebody else do it; excessive nervousness; love; too, much concentrated attention or not enough of it. We yawn when we are bored, but we yawn when we are excited, too;, we yawn when we are sleepy, and when we've had too much sleep; when we are enjoying the best of health, or when we are sick or about to be. And strangest of all, we may yawn when we are about to die. Underneath all of these things, the primary purpose of the yawn is to supply the imperative demands of our bodies for more air and hurry up about it. says Popular Science Monthly.
-0-
Really Astonishing.
Teacher: "Now, children, tell me the most wonderful thing you know?"
Patricia (earnestly): "How my pap can make a living for our family."
t« w
Hot air is the motive power that operates the human talking machine.
She is a wise woman who can laugh or cry just at the psychological moment.
8
GLASILO K. S. K."JÈt)NOTË, 14. JUNIJA, 1927.
HANKA
Lužiško-arbaka povest
( Nadaljevanje)
Ali je prodrla priprosta, otroška prošnja v materino srce, otrdelo v trmi sebemu-čenja? V temnem obrazu se ni pokazal niti najmanjši, sled dobrote. Ko je Hanka mislila prijeti njeno roko, jo je mati jezno odtegnila, kakor da je prišla v dotiko s strupeno kačo. Zato se je pa slepi oče, vidno globoko ganjen, tem trdneje oklenil roke svojega otroka, na katero se je oprial.
"Otrok," je odvrnil živo z glasom globokega prepričanja, ' udana, dobra hči si, in . reči ne bi mogel, da te imam manj rad, ko našo Marijano in fanta. Vsi ste vrli otroci, kajne, mati? Vsi! . . . Spregovori vendar tudi ti besedo, mati!" jo je silil, "dobro besedo, da ne bodo dekletu še dalje blodile po glavi tako neumne misli."
Ljuboška pa je vztrajno molčala in se ni ozirala na teto, ki si je vsa ganjena brisala oči in Ljuboško z rahlimi sunki opominjala. Zagrebla je zobe v spodnjo ustnico in zrla fie-premično na Marijanin grob; pogleda ni dvignila tudi ne potem, ko je prišel po poti od cerkve sem stari pastor, se ustavil pri mali gruči in s prijaznim pozdravom vpraša!: "Kako je, oče Ljuboš?"	*
"Hvala, gospod pastor! Kakor se pač more goditi staremu slepcu. Moram potrpežljivo ® čakati na jutro,
"Ni mogoče!" je vzkliknil pastor iznenaden. "O tem mi ni omenil niti besedice, ko sem ga pred kratkim srečal v mestu . . . nasprotno! Kaj ti je o njem prišlo hudega na uho da si razdrla zaroko?" Ko je pa začutil, kako se je v njegovi roki tresla Hankina, in zapazil v njenem in na obrazu ostalih mučno zadrego, je z veliko prisrčnostjo hitro nadaljeval, ne da bi čakal na odgovor: "Bodi temu kakorkoli ako si iz božje volje nista na men j ena, potem je to gotovo za oba , najbolje. Tvoji dobri stariši tudi tako niso oropani sladkega upanja . . . Kaj ne Ljuboš ... vi ste zadovoljni? In vi," se je obrnil pastor stari kmetici, "še prav posebno, mislim, mati Ljuboška? Je vse kaj drugega, imeti v hiši hčer, ki dela tako pridno kakor vaša Hanka. Sedaj ste zaenkrat brez skrbi, da ne boste še takoj izgubili krepke opo-
n
re.
(Dalje prihodnjič)
Članom in Članicam k s. K. j. v chisholm, minn.
Kakor je že glavni predsednik brat Anton Grdina naznanil, bo za časa svojega bivanja v Minnesoti obiskal tudi našo slovensko naselbino Chisholm,
____ko 8e bodo in sicer v nedeljo, dne 19. ju
moje oči slednjič spet oujirle "'i** .
lepi svetlobi, ki nikdar ne Za*« uljudno vabimo vse čla
ne in članice društva Friderik Baraga, št. 93, K. s. K. Jedno-
ugasne.
"Kdor nosi svoj križ s tako udanostjo kot vi. se mu obeta ^ &	8V' Ane
v večnosti posebno veliko'"pla:*1; 156 K- S- K- J«dnote- ravno čilo . . . gledanje brez konca! Ukc tudi ceD>™ čiane- sPada Tolažite se s tem, Ljuboš, da k driu«ini d™Stvom, da se pošilja usmiljeni Bog najtežje "de,eze3 zborovanja, ki 3e vrši v preskušnje svojim najljubšim dvorani R«*reation Building ob otrokom," je dejal duhovnik i 2'uri P°P°ldn€- Pripeljite s se-
resno
"Toda. kako je," je 'boi ludi svo*e PriiateUe, ki se
nadaljeval z vedrejšim glasom, 'ali se ne čutite bolj mirnega
zanimajo za K. S. K. Jednoto. Vabljeni so tudi člani in članice
in zadovoljnega, odkar je spet	?uh,a in druffih
hči doma in vam pomaga s svojo mlado, svežo močjo?"
"Seveda, gospod pastor. Vsak dan hvalim Gospoda, da mi je ohranil še tega otroka. Samo da bi enkrat videli, gospod pastor, kako skrbi Hanka za svojega slepega očeta od jutra do večera! Skozi njene oči gledam vsako bilko, kako poganja in raste na naših travnikih. Mislim, da je mojemu srcu kakor ljubo solnce. ki ga ne morem več gledati, tembolj ga pa čutim."
"To me veseli, to je lepo! lahko si ponosna na tako lepo hvalo, Hanka!" se je obrnil sedaj pastor k deklici in ji prijazno podal roko. "Da . ... Kaj sem še hotel reči: Sem mislil poprej v cerkvi, Bog ve kaka odlična gospa sedi poleg Lju-boša? Moje slabe oči te sprva niso niti poznale. Kako gosposko si se pa tudi oblekla! Samo," je nadaljeval z dobrohotnim glasom, "v naš Kruševec to ne sodi, ljubi otrok, povzročilo ti bo samo obrekovanje, Zato ti svetujem: Shrani lepo obleko skrbno za poznejše čase, ko te bo popeljal tvoj fant na svoj dom. Saj sem slišal, da se hoče Novka za stalno naseliti v mestu. Vendar pa upam," je končal duhovnik in ošinil z lahkorazumljivim sočutnim pogledom slepega očeta, "da se zaenkrat vama s poroko še ne mudi tako zelo?"
S Hankinih lic je zginila rdečica. Povesila je oči in rekla po kratkem obotavljanju z negotovim glasom: "Ne mislim več na ženitev, gospod pastor. Z— Martinom je končano!"
bližnjih naselbin.
Na svidenje v nedeljo, dne ! 19. junija!	'
JOHN J. STERLE.
ZVELICAR (Nadaljevanje iz 3. strani)
govoriti? O pač! o pač! Ka ko ne? O tem Srcu je treba govoriti! Treba je govoriti! In če je tudi beseda slaba! Go voriti je treba — treba je povedati na ves glas: To Srce nas je ljubilo, ljubilo, neizmerno ljubilo —f in to «Srce je vse , vredno naše ljubezni.
Poslušavci dragi! Redama-re! Ljubezen za ljubezen! S čim bomo vračali Srcu Jezusovemu njegovo ljubezen? Zadnjič sem dejal: Postavimo v svoje hiše njegovo podobo in darujmo mu ta mesec vsa svoja dela, trpljenje, žalost in ve selje. Ali je to kaj ? Ah, nič ni to! Več prosim danes, več zahtevam. Obljubimo božjemu Srcu, da ga ne bomo žalili s smrtnim grehom nikoli več! Nikoli več! In v znamenje, da nam je resna volja, se bomo približali ta mesec sv. zakramentom. mizi Gospodovi, živemu Srcu Jezusovemu v svetem obhajilu, ki je še en dokaz — ijegove največje ljubezni! . . . Vsi pridemo, o Jezus, vsi pridemo ta mesec! Možje, mladeni-li, govorite z menoj: Vsi pridemo! vsi pridemo! Treba je irebiti led za pogosteje sv. ob-lajtfo, treba ga je enkrat pretiti — ljubezen do ljubečega Irca Jezusovega naj ga prebije! — Amen.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je smrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu možu in dobremu očetu osmerih otrok
JERNEJU PUNCAR,
kj nas je za vedno zapustil dne 11. maja t. 1. in se preselil v boljše življenje, kjer ni trpljenja, ne solza.
Pokojni je bil rojen v St. Petru v Savinjski dolini na štajerskem. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 13. maja v cerkev sv. Jožefa, od tam pa na slovensko pokopališče. Domači g . župnik so opravili pogrebne obrede. Ranjki zapušča mene, žalujočo ženo in osem otrok v starosti od 5 do 23 let ; v starem kraju pa sestro Ano, orriož. Hropot.
Zahvalim se vsem darovalcem Vencev in vsem onim, ki
so naročili sv. maše zadušnice, #
in ga spremili k večnemu počitku.
Ti pa, dragi mož in nepozabni oče, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda!
Žaljoči ostali:
Marie Puncar. žena. Joaeph Louis, Edward, Bernard, sinovi, Marie, Angela, Amalia, Bernice, hčere.
Joliet, 111., dne 2. jun. 1927.
DELO IN PRIZNANJE.
Da boste dosegli priznanje za svoje delo, morate v prvi vrsti isto pravilno izvršiti. Ko jc slavni ameriški avijatik Lindbergh letel v Evropo, ni
nUU
ODPRAVLJA ' SRBEČICO
t« ¡»borno mazilo.
VMk UkVMk.
W. F. SEVERA CO., Mir RapU«. low».
StVEGté
ESKO
POZOR!!!
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po tirni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 lat, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in ta rast moS-kih in ženskih las. Brusiin tinktura zo-per sive lase, od katere postanejo laa-je popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trzanje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na (lavi, mozolce, pege in druge izpuščaje na koži, srbečico, li-iaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi praiek za potne noge itd. Piiite takoj po cenik, ga poiljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za avojo lastno korist.
Jacob Wah3l. 1436 E. 95(h St Cleveland, O. near Superior mad Wad« Park Ave.
-£-.-
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
~ Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. One harmonikam sem znatno znižal.
"Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad." Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y.
Edini lutaMik la «alotnik LUBASOVIH HARMONIK v Zdruienih
_»sfeafc__
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
ta drultva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN .
1845 So. Ridg«way Ave. Chicago, III. Piilto p» ceniki
wm
pri tem mislil kak kredit, sprejem in slava ga vsled tega čaka. Hotel je le izvršiti veliko delo v zrakoplovslfvu. Ko je pred 37 leti Joseph Triner pričel izdelovati znano Trinerje-vo grenko vino, je pri tem mislil dati svojim rojakom le prvovrstno zdravilo; priznanje Sato mu je bila le postranska ali druga misel. In res, priznanje je došlo kasneje, kajti Trinerjevo grenko vino je odpomoglo že tisočim in tisočim. ki so bolehali. Poskusite ga še vi če ne morete pre-bavati., če imate slab okus, če ste zabasani, če imate glavobol, ali če vas napenjajo sape. Prepričajte se o tem zdravilu J osebno! Stekleničica za posku-šnjo velja I5c. Naročite jo pri Joseph Triner Company, 13331 Ashland Ave, Chicago, 111. Letos bo jako veliko nadležnega mrčesa osobito komarjev, ker smo imeli preveč dežja na spomlad. Trinerjev Fli-Gass (dišeč po vijolicah) jih takoj umori. 1 pint 75c po pošti 90c.
(Advrt.)
ŠE JE ČAS
da se pridružite našemu zadnjem«
skupnemu potovanju ? stari kraj
to poletje. Isto se vrni zopet na preizkušenem in priljubljenem parniku
16. julija
"PaHs
ki odplnje New Yorka
Potnikom se bodo nudile tudi to pot posebne ugodnosti in olajšave; kakor tudi Hpreinstvo prav do Ljubljane. Z našimi potniki bo potov«! tudi znani rojak-zdravnik Dr. M. J. INeie iz New Yorka.
Na&ega skupnega potovanja na 4. junija se je vdeležilo 80 rojakov in rojakinj. To je bilo največje «kupno potovanje med Slovenci sploh zadnja leta in je najboljše priporočilo za V a«.
PRIGLASITE SE ČIM PREJ *i Pišite nam po cene in druga pojasnila.
Lahko od pot ujete tudi prej, ali poznajo Mi zastopamo m verje Hrti Je in Vam lahko preskrbimo katerikoli pafnik hočete, naj	na Havre. Cherbourg. Hamburg. Bremen ali na Trst.
Ako st« torej namenjeni v stari kraj, ae obrnite na nas ia točna in zadovoljiva postrežba Vam h zagotovljena.
Ram« tako se obrnit« na nas. kadar pošiljate denar v stari kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar želite dobiti kalco osebo iz slsregs kraja. — kadar rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, sli kako drugo aotarsko listino.
Slov«-nsks banka
Zakrajšek & Češark
455' West 42nd Str. (med!>. in 10. Ave. New York
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
3555 East 80th Street	Telephone: Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost, ^odi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Edina agentura za vso Ameriko
Najboljših garantiranih starokrajskih kos, zvane .."Vulkan kose" in drugega orodja.
Naročite si par teh "Vulkan kos", ker so rezila, da jim ga ni para
Pošljite denar ali poitno nakaznico z naročilom, poštnino plačamo mi.
Cene so: "Vulkan" kose z rinko in ključem, dolge 26 4o 33 palcev po $2.50. Kose druge vrste "poleranke" po SI.50. Kosišča lepa, iz trdega lesa po S2.25 komad. Klepalno orodje, ročno ko-vano po $2.00. Brusilni kamni, veliki, črni po 75c. Oselniki po 5Cc. Srpi veliki za klepati po SI.00. RibeŽni za repo ribati z dvema nožema po SI.50. — Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.
Vedno razpošiljamo tudi bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajakem vzorcu, kakor tudi petrolejske peči za to rabo. Razpošiljamo tudi starokrajske plenkače za tesanje in literne steklenice. Pišite po cenik!
| Naše zveze s staro domovino
v vaeh denarnih zad«vah m
neprekoeljiv«. VI iivita lahko kjerkoli Hrom Zdroiealh Držav la vendar j« vam mogoč« poslati denar v stari kraj potom nato bank« prav tako točna la zanesljiv« kot da bi prUli sami oaafc-no na banko.
NAAE CENE SO PO DNEVNEM KURZU pod vrten« apr«
membi, toda z mera« la poltene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po stara* krajski polti ali pa v čekih (draftu); plaeljivih po tamofrnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO PO&1LJATEV in prepričani bodita, da boste zadovoljni. Pilite nam ali pa pridite ssmi poizvedeti dneva« cene in jih potem primerjajte z onimi, ki iih dobite dnicia. Naše po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj U ti iive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajiem času mogoča. Vsi naši bančni posli so podrvieni nadzorstvu zvezne vlsu«. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.00« kar znak varnosti z« vsi denar.
jj JOLIET NATIONAL BANK i!
;: CHICAGO IN CLINTON 8T. r: JOLIBT, ni
SV m te<*?nond	Chm. G Peimm, kssir
'ornevb Dttnds, pmmmt kssir
« t m 111 m m m 11 m »> n i411 m 1111 i n in i m 11 m i i u n
Telefon urada t 74S Telefon stanovanja 4377
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL. S. nadstropje, pri moetu. Julius G. Weese, po« lor od ja
TIskarna hi izdelevalnlca itamplllj ta kavčuka. Tiskamo v vseh jezikih.

IMPORTIRANE KOSE in drugi orodje
Kosa is garantlranega jekla a
rinikom Z4, 2«, ZS ia 30
palcev dolge ...............................$2.00
KUpiino ordje, težke vrste	.78
Brusni kaman "Berfamo" ........$0.50
Motika ___________________________________$0.90
Pralca ......................................$0.30
Ribeien za repo s 2 notama $1.38
KoaiUm (brez Expresa) .........42.00
Blago potil jam poitnine prosto.
MATH. PEZDIR
Bos 772. City Hall Sta. )RK, N.
C-
preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde.
Popolna postrežba z bondi za investiranje in zopetno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila 2e veliko bondov v splošno zadovoljnost.
AJdALEirN^ COMPANY
67 West Monroe Street, Chicago, III. 1
NEW YORK, BOSTON, PHILADELPHIA, DETROIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO.
NEW YOI
Y.
FranK JZaKrajJreK.
Stox)+nfki Yojfrebnik
1105 Jior&ood *Rd.	Cleveland. Ohio
^Randolph 4-983

ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar 4905 Butlor Street,	PittsburCh, Pa.
Izdeluj« pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporok« P09«1 ®P»<l«»<*e dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebna
1 lT-trT 1 TI IT T T TTI......................................................................