r
VttMjskt fi¥ll
List za šolo in dom.
----
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in veljd za celo leto S gold. 50 kr. za pol leta 1 gold. SO kr.
Tečaj IX. V Ljubljani 1. septembra 1869.	List 17.
■________
O pravem nčiln.
Mislim, da ni tako težko učitelju najti prave metode. Troje se tukaj potrebuje. Naj poprej naj človek z odpertimi oči gleda, toda bolj z dušnimi kakor s telesnimi; treba je tedaj, da previdi, kako mu gre tukaj ravnati. Drugič pa mora človek ljubezen in veselje imeti do reči. — Kjer tega ni, tam zmirom nekaj primanjkuje. Tretjič pa že človeka delo samo uči, kako ima eno ali drugo reč v roke prijeti, da mu pojde delo od rok. Oziraje se na vse to, bo učenik spoznal, kako naj ravna, in brez posebnega navoda bo najdel metodo, ktera mu naj bolj pristuje, učencem pa naj več koristi. Le nikar ne ravnati po rokodelsko! Je li metoda dobra, ali ne, vidi se iz njenega sadu. Metoda se ne da prisiliti. Stara basen nam pripoveduje, da je kraljevi orel zapovedal tičem, da naj vsi enako pojejo, postane pa na to čudno krikanje. Nejevoljen reče škorec: „Ne vem vendar, kaj čudnega pride vendar orlu na misel! Tirja od nas, kar ne gre, — in vendar sam ne zna peti !a „Sej ravno zavoljo tega", odgovori kos. — „Ne čislam," tako govori neki pedagog novejših časov, „metodikarje, kteri za vsakega učenika, za vsako šolo enake reči zapovedujejo. Ljudstvo se že pridigarja naveliča, kteri ima za vse pridige le en predgovor, in vendar ga sliši na teden le enkrat. Ali ni tedaj učenik, ki je vsaki dan med otroci, toliko bolj dolžen skerbeti za spremenitev!"
Skušaj, da prideš s svojimi metodami na pravo podlago. Tukaj je naj boljša pot, srednja pot. Večkratne spremembe pokaže šolo. Tista metoda, ktera je bila že nekoliko let,
odpravi, ker se je znabit morala odpraviti, poterjuje priproste ljudi, da se toliko bolj stanovitno derže starega. Učenik vpe-ljaje kaj novega ne sme letati za vsako berljavo lučico, pa tudi ne sme biti kakor onemogli starček, da bi se vsake nove reči vstrašil, in se zmirom starega deržal, ampak možato mora pazljivo naprej stopati, v zavesti, da mu ne bo treba enkrat nazaj stopati. Po navadi pravimo: To je bistvo, to je svojstvo metode. Kaj pa je to, svojstvo kake reči? Ako učenik ne more metode oživiti, ostane mertva oblika, in ne bode se zjasnilo. Tudi pri naj boljši metodi človek svojo reč naprej žene, kakor je bil navajen pred 30 leti, in boljši ne bode, pa zakaj ? Manjka ene reči, to je duha. Ker čerka umori, duh pa oživlja. Ta stara resnica se najde poterjena pri vsaki novi pa pokvarjeni metodi.
Bodi nekako nezaupljiv do metod, ker se tolikrat spremene. Da se reč povzdigne ali zaverže , ni treba boja, ampak le skušnje. Pa varno naj učitelj poskuša, da otroci ne bodo pri tem škode imeli, kakor bolniki, pri kterih zdravniki svojo učenost skušajo. — Marsiktero slavno metodo so že lastni iz-najdniki pokopali.
V naših časih se metode večkrat spremene kakor oblačila, pa prikazalo se je, da metoda ni kakor stroj, s kterim se n. p. seje, mlati, prede ali tke. Tega se ni treba nikomur bati. Vsak naj si prizadeva doseči naj boljše, in od vsega, kar mu mčiodika novega obeta, naj le to poišče za se, kar se mu naj bolj prilega, in vesel naj bo, da je toliko blaga in si lahko v njem zbira.
Poskusi tedaj, če je nova metoda za te in ti za njo. Ke-dar si se pa prepričal, da je dobra, in pospcšna, hvaležno se je poprimi in stanovitno se je derži. Čebelica svoje satovje ravno tako dela, kakor ga je delala perva v raji. Pa gojitelj ni čebela, in kedar svet napreduje, modri ne zaostaja. Lepo je, da človek pozna ter vživa, kar so drugi pridelali, nespametno pa je, ako je že človek s tim zadovolin in zaklad, kte-rega ima v sebi zanemarja in zapušča, ker le tuje ceni in čisla.
Kedar misliš, da načela nove metode dobro poznaš, skušaj jo z nekterimu učenci, toda ne z dobrimi pa tudi ne s slabimi, ne ti ne uni nemorejo biti merodajavni. Nikar ne obupaj , ako se ti precej vse dobro ne obnese. Večkrat ni metoda kriva, ampak način, kako se rabi. Potem reč varno vpelji v šolo. Kedar pa najdeš, da reč vendar ni tako popolnoma, kakor je
razvpita, ima pa vendar nekaj dobrega nad tem, kar lahko porabiš, in tako poboljšaš svoje dosedanje ravnanje. Nikar tega ne zanemarjaj! Pridn a čebela povsod nabira med.
Ni še dosti, da učitelj veliko ve, ampak da tudi prav ve, in to prav povedati zna, to je poglavitno. Marsikdo, kteri ne zna prav mnogoterih reči, je vendar dober školnik. Učiteljeva glava ne more biti podobna veliki dvorani, kjer gori na sto in sto Iučic, marveč mora biti podobna mali stanici, v kteri pa ni ga kotička, da bi ne bil razsvitljen. Glava mora biti zadosti brihtna, da to, kar je v njenem krogu, obseže, obderži in premisli. Učitelj, kteri nima izobražene pameti, je podoben svetil-nici brez olja, in ako brez prevdarka posnema, kar pri drugih vidi, je podoben otrokom, kteri kade in nosljajo, ker tudi druge vidijo.
Čertice o cerkvenem petju.
(Is „Daniceu.)
(Konec.)
Na Kranjskem se pač ne moremo meriti v tem obziru i onimi na Nemškem ali v drugih bolj omikanih deržavah, ker so daleč pred nami; dobro pa bi bilo, da bi se tudi mi nekoliko pomikali za njimi in se bolj sklenili.
Ne bomo naštevali napak, ki se tü in tam nahajajo v cerkvah; ali to moramo reči, da gleda se premalo nato, je li pesem v besedi in glasu vredna cerkve, ali ne? Navadno je vse na tem, da ljudem dopade, da organista hvalijo , ali da * dobi nekoliko več bire, ali kaj tacega. Tü mora biti spev bolj okrogel ali na „marš", da povzdiguje pete in ne sere; besede pri nekterih pesmih so take, da bi bilo treba le nektero pre-narediti, in imeli bi naj ročniši kvantarsko pesem! Nekteri hočejo ljudstvu s tem vstreči, da pevajo v cerkvi na videz prav umetne reči, da se melodija prav čudno in naglo zvija ali pa žene na višavo, ki je ne zmaga navadno gerlo i. t. d. Vse to je vna-njost, pa tako je in bo cerkev zavergla, ker ni v njenem smislu, in odbirala bode ljubko od pšenice. Samospevi so ravno tako napčni peti v cerkvah, kjer ni namen, da bi se pevci skazo-vali pred ljudstvom, da bi jih ono hvalilo, ali da bi obračalo oči in ušesa od altarja na kor, temuč — da petje napeljuje
17*
L
verne k pobožnosti, jih uterjuje v veri, upanji, ljubezni, torej da povzdiguje serca k Bogu, pa ne moti vernih pri molitvi. Saj tako so pisali stari umetniki, ki bi jih v tem imeli posnemati. Cerkev ne vpraša, je li to ali uno lepo, ampak — je li prav in dobro? To kažejo vse cerkvene molitve in pesmi. Cerkveni spev bode naj rojen v nežnih čutilih pobožnosti, in giblje naj se mirno, gladko — in veličastno , .. . ne s strastnim, prenezmernim zdihovanjem, kakor nekteri pojejo, ne v obliki posvetnega zaljubljenja pri Marijnih pesmih itd. Vsa strastna glasba je prišla iz gledišča v cerkev; preč z njo! Sploh bi bilo dobro, da bi orglavci in predstojniki cerkveni ravnali bolj zbirljivo. Mislil bi, da bo čisto zerno cerkvenega petja tudi ljudem bolj dopadlo, kakor dopada prah in pleve, če tudi vsem ne; privadili se bodo s časom kakor so se drugej privadili. Če bi pa tudi cerkvena glasba ljudi ne šegetala po ušesih, bi vender predstojniki cerkveni tolažili se s tem, da stoje z glasbo na cerkveni podlagi. S prazno posvetno glasbo ne bode si cerkev privabila ljudi, take se sliši po veselicah obilo. Ako pa pridejo eni, ki bi sicer ne prišli k Božji službi brez godbe, ali ko bi ne bila godba po njih mislih, so to slabi otroci in toliko slabejši, kolikor bolj jih le razveseljevanje vabi v cerkev. Bere in pripoveduje se, da se jih je mnogo spreobernilo, ko so slišali veličanske glase neovenelih starih spevov v £imu. Ni pa še znano, da bi se bil kdo spreobernil pri glasbi na poskok; zvernil se je pa že marsikteri. Se hujši je pa to, da ljudstvo hoče vedno več prostosti, vedno več burk, dobiva tedaj vedno bolj spačen okus, in tedaj v omiki pada nazaj. Nekaj tacega se je zgodilo v Beču pred nekaj leti. Razglašena pevka je pela v neki cerkvi; ljudstvo to zvedivši vrelo je v cerkev; vse je bilo eno uho in nobeden ni mislil na službo Božjo. Ko se je pevka hotla peljati na dom, spregali so dunajski gospodje konje, da bi jo sami peljali; ali dasiravno judnja, skočila je z voza in zbežala v bližnjo vežo. Ali mar to ne spominja na izraelsko zlato tele?
Druga napaka je pa, ker mislimo, da mora zmiraj biti kaj novega. Z obleko je to tako v navadi, posebno pri ženskem spolu; da bi pa morala zavoljo tega tudi pesem vedno nova biti, tega — ne razumem.
V Čehih in mnogih drugih krajih, kjer so v glasbi bolj razumni kot smo mi, ohranujejo in popevajo več sto let ene
pesmi in viže; imenujejo jih narodno-cerkveue speve in jih ljubijo kakor svojo domovino. #) Pri nas pa nimamo narodno-cerkvenih pesem; stare pesmi so ljudje pozabili, ker jih več ne slišijo, novih pa ne znajo, ker se poje vedno kaj druzega, ali so pa tako zvijačno in visoko postavljene, da jih navadno gerlo ne zmaga. Tudi v ljudskih šolah mora biti vedno kaj novega, zato petje nima vspeha, ker otroci pozabijo eno za drugim, zadnjič pa nima tudi ta poduk potrebne koristi. Naj bi vsak pomislil, komur se tako mudi s pesmami, da pesem se ne vtisne kmalo v glavo in zlasti v serce, čev pa pesem iz serca ne gre v serce, je petje prazna mlatev. Šolski ukaz veli, naj se otroci vadijo, da bodo znali navadne cerkvene in ljudske pesmi. Učitelji, prevdarite in storite, sej boste manj terpeli in več koristili.
V Ljubljani se je napravilo katoliško društvo, ktero je vzelo v svoja pravila, buditi zavednost katoliško. Gotovo bode s tem naj lepše zasluge imelo, ako dela za zboljšanje in napredovanje cerkveno-pravilnega petja. V ta namen nasvetovano naj bode sledeče:
l. Naj katol. društvo pospeši, da dobimo slovensko cerkveno pesmarico, to je zbirko dobro izbranih in primernih cerkvenih pesem, ki so postavljene na note za petje in orgije, tako kakor se za cerkev spodobi. Za podlago izbero naj se do zdaj znane dobre pesmi.	Ako je premalo res
cerkveno-dobrih pesmi in spevov za veči zbirko na Slovenskem, razpišejo naj se, da se dobe. Da pa ne bode vsaki po svoji glavi delal, naznanijo naj se pravila. Hudo je, če človek dobi v roko dobra dela, pa ne ve, za kaj bi jih rabil, naj ima vsaka pesem svoj namen. Naj se pa tudi za terdno določi, kaj se pri posameznih delih službe Božje sme peti, in kaj ne. Vsako delo naj se da učenim in umnim ojstro presoditi. Pred vsakim spevom pridene naj se predigra za orgije; se ve, da mora biti le to dobro delo in za rabo. Vse cerkve naj potem kupijo in si naročijo to delo, in naj se ne dopušča
Ni dvoma, da bode tudi pri nas na to prišlo in se stalno ohranilo, kar se bode za cerkveno-narodno skazalo in poterdilo; zdaj pa smo še le v po-skušnji, v razvoja, razcvetu.	Vredn. „Dan."
*•) Ravno dokončane g. Bilceve prestave latinskih himen so bogat in veljaven zaklad; tudi druzih je veliko dobrih. Sicer pa gre ta potrebna naloga prav za prav prečaBt. škofijstvu.	Vredn. „Dan."
kaj druzega v cerkvi peti, razun kar poseben odbor za dobro spozna in cerkev poterdi.
2.	Naj osnuje katol. družba katolišk pevski zbor, da pokaže djavno cerkveno umetniške zaklade, ki jih ves svet tako visoko ceni. V Ljubljani je to toliko ložeje izveršiti, ker ste seminiši alojzijansko in duhovšnica. Ako to privoli in podpira milosti, kn. škotijstvo, bode se napravil pevski zbor, da je kaj; postavilo se bode lahka čez 60 deških in moških glasov. Naj se potem popevajo cerkveno - klasična dela Palestrin-a, Vittorija in drugih. Zakaj bi škofijska cerkev ne bila zgled vsem drugim farnim cerkvam? Ako pa to ne gre, naj se vsaj pri kakih skupšinah zapoje kaj tacega. Skušnja uči, da, kdor je okusil veličast teh del, ne dopadajo mu več svetne fraze. Mladost bode navdušena samo za cerkveno-klasične speve, in mladi duhovni bodo zanesli jih tudi po drugih farah.
3.	Naj katol. društvo pozve in naznani natančne rimskokatoliške vredbe, ktere zadevajo cerkveno petje na koru, in naj jih naznani, ter naj bi jih prečastito škotijstvo naravnost zapovedalo. Nekteri na pr. terdijo, da se ne smejo peti pri sv. maši pesmi Matere Božje za ofertorij ter se opirajo na keršanski nauk, ki pravi, da moramo paziti in misliti na poglavitne dele svete maše; neki ukaz pravi naravnost, da se ne sme nič popevati v cerkvi, kar se z Božjo službo ne ^jema. Drugi zopet terdijo, da na tem ni toliko.
Vse eno nikakor ni, kakošne pesmi da naj se pojejo pri Božji službi. Ako katol. družba to dožene, bode saj to dobro storila, da orglavci ne bodo delali po svoji glavi in za nje bode prav, ne bode jim treba plajša na vse vetrove obračati, ker vsaki se bode opiral na sv. cerkve ukaz, kteri hočemo pokorni biti na veke.	C.
Nekoliko o poštevanji ali računstvu v ljudski šoli.
(Konec.)
6) Kedar se pa v množivcu številka 1 nahaja, prikrajšaš množenje s tem, da množenec precej kot pervi izdelek obderžiš in le z drugimi večjimi številkami množiš, in naposled posamezne izdelke sošteješ. N. pr.: a) 2468 X 51 b) 12345 X 103 c) 6543 X 123
12340	37035	13086
125868	1271535	19629
804789
7)	Ako je množivec številka 11 izdelek, po poprejšnem pri-hitleji izpelješ že lahko iz množenca, če pervo številko na desni precej pod potezo zapišeš, in po tem k pervi drugo, k drugi tretjo, k tretji četerto, i. t. d. prišteješ in govoriš: 3 je 3; 3 in 2 je 5;
178423 X 11 2 in 4 je 6; 4 in 8 je 12, ostane 1; 1 in 8 1962653	je 9 in 7 je 16, ostane 1; 1 in 7 je 8 in 1
je 9; 1 je 1.
8)	Kedar se da množivec priložno razdeliti v dva izdelovavca (Faktoren), množiš priročno, če množenec z enim izdelovavcem množiš, in potem izdelek še z drugim. N. pr.:
a) 3456 X 36 b) 12345 X 490 c) 426 X 33 13824 4X9 86415 7X70 " 1278' 3X11 124416	6049050	14058
9)	Ako je množivec razun enot iz samih devetek, množenje priložno izveršiš, ako nmoživcu toliko prišteješ, da postane 100,1000 . . .; potem množi množenec nar popred s 100,1000 . ., po tem pa še s številko k enotami prišteto, in odštej drugi izdelek od pervega. N. pr.:
a) 3456 X 994= 3456 X (1000—6) b) 2 4 6 800000 X 9 9 97___
3456000	74°40 10000—3
20736	246725960
3435264
10)	Ako je množivec razun naj višje stopnje iz samih devetek, da se račun ob kratkem izveršiti, če množivec za 1 pomnožimo in tako število dobimo, ki je iz ene same pomenljive številke in iz ničel na desno sledečih. Ako tedaj s tem številom množenec pomnožimo, je izdelek za lkratni množenec prevelik, torej moramo naposled še od tega izdelka množenec odšteti. N. pr.:
a) 3456 X 399	b) 6421 X 79
1382400 4.00—I	505680 ~80—1
1378944	499259
11)	Kedar je razštevavec (Divisor) 10, 100, 1000 . . zmanjšaj vsako deljenčevo (Dividend) številko 10, 100, 1000 . . . krat, kar se s tem izverši, da mu na desno 1, 2, 3, . . . številke odrežeš, na levo ostale številke so delež (Quozient), na desno odrezane pa so ostanek, ki bi se mogel z razštevavcem še deliti, kar pa se le v podobi drobca ali deline naznanja. N. pr.:
a) 3420 : 10_= 342	b) 123 45 : 1000 = 12345/1000
12)	Kedar se v razštevavcu na desno ničle nahajajo, opusti te ničle med izpeljavo in odreži ravno toliko številko tudi v de-ljencu. N. pr.:
a) 34463 : 300 = 114267300 b) 451094 : 4900 = 92a94/4900 w ^ 100w
2
13)	Število s 25 deliš, ako število s 4 pomnožiš in ta izdelek s številko 100 deliš. Namest da bi število delil s 125, pomnoži ga 8krat in deli izdelek s 1000. N. pr.:
a) 23456 : 25	b) 13579 : 125
93824 I 100 = 93824/100 108632 : lOOOzz 108632/1000
14)	Ako se da razštevavec v dva izdelovavca razdeliti se pri-ložno deli, ako deljenec z enim faktorjem, in po tem delež ali kvo-cient zopet z drugim faktorjem delimo. N. pr.:
a) 466320 : 48 b) 784345 : 35 77720 6X8 156869 5X7 9615 22409% 3 - 4 - 5 — 6 — 1 - 2--7
15)	Priložno s 25 in 125 se dajo števila množiti s pomočjo razštevanja ali delenja. Namest da bi s 25 množil, pomnoži število s 100 in deli s 4; in namest da bi s 125 množil, pomnoži število s 1000 in deli 8. N. pr.:
a) 5986oo_X 25	b) 3 7 95000 X125
149650	474375
Ti so najnavadniši prihitleji, ki se dajo pri 4 računskih pravilih prav lahko in v velik korist porabiti. Dosihmal se je v ljudski šoli prav malo podučevalo o tej reči; kajti mislilo se je, da so taki prihitleji za mladino v ljudski šoli pretežki, le nekteri so bili drugačnih misli. Gotovo brez vse škode dajo se prihitleji v računstvu vpeljati, že v 3. razredu ljudskih šol nekoliko, z velikim vspehom pa v 4. razredu. Porok mi je tega lastna skušnja, poterdilo mi je to vso tukajšnje učiteljstvo pri konferencijah in tudi v dunajskem šolskem časniku (Oesterreichischer Schulbote) se nahajajo sostavki v tem smislu. Ali bi ne bilo dobro, da bi se o omenjenih prihitlejih podučevalo povsod v višjih razredih ljudskih šol? Otroci bi se potem tudi pripravljali za srednje šole, kjer iste prihitleje zahtevajo.
Jeileob In g lic »
o. kr. učenik.
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
O. Kakor sem ti že pravil, manjka na Kranjskem sploh kapitala, ker skoraj ves denar je založen v kreditnih listih. Hipotečna posojila narodne banke za Kranjsko iznašala so leta 1868. samo 77.250, menjična in druga posojila 368.163 gl. na leto. Podružnica kreditnega zavoda prevede v Ljubljani po 25.000 — 40.000 gld. na leto. Deželna hranilnica v Ljubljani, edina na Kranjskem, je imela konec leta 1868. 395.119 gld. 58 kr. last-
nega premoženja (eigenthumlicher Reservefond). Vloženih je bilo 1,256.477 gl. — izplačanih pa 1,062.538 gl. 17 kr. Vsega hranjenega premoženja je bilo 5,553.161 gld. 58 kr. —Zastav-Ijavnica sklenjena s hranilnico imela je 18.991 zastav, 98.961 gld. vrednih. Zavarovalne družbe po deželi razširjene so: notranjo-avstrijska v Gradcu, peštanska in nektere teržaške. V Ljubljani je od leta 1856. društvo pripomočne posojilnice, ktera je 1. 1868. obravnala 168.280 gl., vlog pa je imela 33.647 gl. 50 kr.
Govoriva sedaj nekaj od šolstva! Ljudskih šol je bilo 1868. leta v 288 duhovnijah: glavnih 14, trivialnih 248, za silo 29, za učitelje 1, ženskih obertnijskih 7, obertnijskih za rokodelske učence 3, navadnih ponavljavnih nedeljskih 194 — katehetov 202, učiteljev glavnih šol 38, učiteljev trivialnih šol 164, podučiteljev 40, obertnijskih učitelic 13, učiteljskih pripravnikov 25, za vsakdanjo šolo vgodnih otrok 49.449, v šolo jih je hodilo 32.315, ni jih hodilo 17.134; po jeziku je bilo slovenskih 167, nemških 21, slovensko-nemških 60; lastnih šolskih poslopij 162.
Realka je ena sama; niža realka je bila vstanovljena 1852., v višo se je spremenila 1863., da je imela 1869.1. 236 učencev, učenikov je bilo vseh skupaj 12.
Gimnazije ima kranjska dežela 3, dve više, 1 v Ljubljani, 1 v Novem mestu, in eno nižo v Kranji; vse tri so deržavne.
a. Ljubljanska viša gimnazija je imela 1869. 1. 23 učenikov za obligatne , 6 pa za neobligatne predmete. Učencev je bilo konec leta 557, med njimi 473 Slovencev in 84 Nemcev.
Novomeška viša gimnazija, na kteri uče o. o. frančiškani, je imela 1869. I. 12 profesorjev, učencev je bilo 158.
Niža gimnazija v Kranji s štirimi razredi je 1869.1. štela 7 profesorjev, 78 učencev.
Posebne ali predelne šole so na Kranjskem in sicer v Ljubljani:
1.	Kmetijska šola, ki je pa začasno nehala ;
2.	Tergovska šola Marova;
3.	Učilnica za živinozdravilstvo in podkovanje konj, čisto v slovenskem jeziku;
4.	Učilnica za babištvo ;
5.	Nedeljske šole za rokodelske in obertnijske učence so tri, ena je sklenjena z višo realko, ena z poprejšnjo normalko in ena z mestno glavno šolo pri sv. Jakopu.
6.	Godbina šola sklenjena z normalko;
7.	Godbina šola, ki jo vzderžuje filharmonično društvo, in
8.	Pevska učilnica, ki jo vzderžuje narodna čitalnica. Zasebnih odgojilnic je v Ljubljani 1 (AValdherjeva) za
moške in 4 za ženske; uršulinska samostana v Loki in v Ljubljani imata tudi notranje šole (odgojilnice za ženske).
(Prih. dalje.)
Stari iu mladi Slovenec.
Pominčti.
O. I pomeniti ali pomgn^ti, pomgnovati meminisse recordari; suponnneti - mgn^ti; opomenovati monere; vuspomg-n%ti - novati - minati - ajg, in memoriam revocare, vuspominic monitor; pomenu je memoria p. tvoriti, imeti veliku pomenu itd.
S. Kakor mlneti in meniti — se piše tudi ta glagol različno stsl. in nsl. Po Vaše bi mi bilo pisati p o m n e t i - p o m n i m, meni služi prehajavno pomnim-iti kaj, spomniti koga; spominati - «Jati se ali koga, spomin ali spominj; serb. je pomenuti - nem mentionem facio. Ker ste imeli ga stsl. v II. versti in velikrat z nosnikom; pisarijo sedaj mnogi spomeniti ali celo spomenoti, opomenovati; vendar tudi pomnja ani-madversio, serb. attentio; opomba; pomenil pa je pamgtl ali moj spominj memoria.
Ponizlnii.
S. Hrovat pravi ponižan humilis, jaz pa za ponižen le ponižen, kar je stsl. humiliatus, iz glag. poniziti demittere, humiliare, poniža-žati; — s§ humiliari, minui.
Ponikva - ponoru.
O. Ponikva iz po-nikn^ti-n^-eši, — kati-aj^, — cati-č% pronum esse, oculos demittere; perdi (de fluvio terram subeunte), kar ponoru Iocus ubi fluvius sub terram abscon-ditur, iz ponreti - r% - eši subire, ingredi; ponldretl (i. e. pon-retu) immersus, ponrtitije immersio.
S. Nsl. pondreti immergere, pondrt; od tod menda Podnart - ovec na Gorenskem, kraj je vsaj tak; stsl. tudi podunyreti - ej% na pr. vi more immergi; serb. od izvora vodi do ponora. — Ponorilivu adj. stsl. malus se vendar nekoliko vjema z novosl. po-norim-noreti, norec!
Ponjava.
O. Ponjavu m. linteuin, ponj a vi ca tunica, vestis superior, aulaeum, rad. pon, unde etiam p-opona (cf. gr. mJvos lat. panus, pannus), ponjaviniku sindonius.
S. Jaz bi primerjal s stsl. pnati, p§ti-pin%, ponjgti i pojgti, ponevnik 11. ponjavnik itd.
Poraba.
O. Poraba subiectum esse, skoro to, kar raba; porabiti - rahljati - rabotiti subigere; por%bu carcer.
S. Poro biti subiicere; nsl. diripere, porob praeda,-robljenje servitus, cf. rob, raba.
Poreklo.
S. Prav vesel sem za primek ali priimek, pridevek, besede poreklo cognomen (Zuname, Familienname), serb. tudi podrijetlo; na pr. Leonu imenemi, poreklom! že Makelu; Pavla poreklom! črinago (cf. odumelo).
Poroda.
O. Poroda f. i porodu m. partus, origo, progenies, kakor p. pohodu i pohoda f. egressus, ambulatio.
S. Všeč mi je poroda, ali tudi porodina gens; po-rodistvo je regeneratio, — dimisk regenerationis; porodilja serb. puerpera.
Potaka.
O. I po tak y f. g. - kuvi indulgentia, adulatio; pota-kuviti indulgere, rus. potaknuti affirmare, potakovlnu - niku, -kulivu indulgenslivistvo adulatio.
S. Potakovnikov je sedanji čas dokaj, beseda mi toraj prav potrebna; po ta kulivu adulationis, indulgens, proprie tako dicere consuetus.
Potreba.
O. Kar nsl. treba ali potreba a) usus, b) res, nego-tium, c) necessitas, res necessaria, tudi potrebizna, d) sacri-ficium; — iesti opus est.
S. Potrebinii je razun necessarius, tudi utilis, opportunus, potrebistvo aptitudo, črez — abusus; potrebiti - bljati purgare, pa tudi terere, delere, perdere.
Potrasiti.
O. Potr^š^, - siši quassare, trositi quatere; conspergere, potresu terrae motus, - sinu adj.
S. llabi Vam i potrusna i potrgsna; vjema se tedaj s potrgsti. Nckteri pišejo nsl. potrošiti, kakor hrov. serb. potrošiti, — se; trošak i potrošak; nsl. strošek sumtus; jaz raji potrositi-sim (cf. nesti - nositi}.
Pocuvü.
O. I počuvistvo sensus.
S. Pocuvílivü sentiens i pocuvlnü qui sentitur.
Pojata.
O. Tectum, domus, conclave.
S. Nsl. tudi poj a t in a, v pesmi za poslopje; sicer horreum, stabulum, kar serb. (cf. jato agmen.)
Praviti.
O. Dirigere, praeesse, recte tractare, ducere, gubernare p. crikovl, préstolí, stado, hudožistvo (t. j. umetnijstvo).
S. Vendar tudi saec. XI: nota praviti narrare glag., kakor nsl. Sicer pa čem svobodno rabiti lepe oblike: pravo adv. xcct' ev&v recte, amen, pravy - ü - i - é vere, recte, amen; pravü adj. év&vg, óg&óg rectus (Vuk. prav, a, o insons, rectus; právi verus p. pravi Srbin, pravi Turčin); pravi f. rectum, ius cf. sa suimi pravmi; pravida Veritas, iustitia, opus iustitiae, nsl. pravda lis, pravina-yni, prav o s 11 - o t a-styni - vistvije rectitudo, pravos ti nü rectitudinis (recht-schaffen), pravistvo inste factum, pravilo - línikü regula; - line secundum regulam, praviteli magister, praefectus, — linica praeposita, pravidivü-dínikü-dinü iustus, pravidovati emendare, nsl. pravdati se ali pravdovati, serb. excusare, purgare; pravici m. via recta, nsl. in serb. pravec t. j. pravični, na-sprot krivec t. j. krivični ali krivičnik.
Pralija.
O. Pralija quae lavat; pralínikü fullo.
S. Nsl. navadno perica, pralja lotrix ali perilja; kakor vodilja, šivilja, serb. porodilja.
Praskavica.
O. Strepitus factus ad terrendos hostes; alio loco videtur esse instrumentum musicum.
S. Praskati nsl. scabere, prasniti crepare, serb. prasnuti erumpere, praska tumult, schramme (cf. vraska VI, 14); praskavec herber vvein.
Prati.
O. Prati 1) perij, - reši a) ferire, b) conculcare, c) lavare; 2) ferri, salire, volare, calce ferire; 3) porj%-j e s i scindere.
S. Znamenit glagol! Pri 1) imate na pr. prati lavare, praljka malleus lotorius, perača, perica; pratež f. gepáck supellex stsl. prateži f. sarcinae, nierx; prati ti comitari pisarijo i sedanji Slovani, pratnja comitatio; rus. prati čes. práti ferire, i nsl. prati, oprati koga ob tla itd.; pri 2) pišete: cf. pero et nsl. srakoper; pri 3) nsl. parati, raspranje zemlje chasma, cf. plati; morebiti tudi stsl. prakü m. machina bellica ad expugnandas urbes, in celo prašta f. funda, turris, nsl. prača, frača, — slinü fundae, praštiniku funditor, — ako se ne vjema s praštati (cf. prost, prostiti).
Zgodovina za mladost.
(Konec.)
Pred mladenčem naj se potem razgrinjajo zgodbe drugih evropejskih narodov. Njegov duh ga žene naprej, in njegovo spoznanje se je toliko ojačilo, da more razumeti gibanje in sukanje celih narodov in ljudstev, in da zapopada svet, kterega prehodi v svojih mislih. Ako je mladeneč pridno bral klasikarje, mogel se bo tudi povzdigniti do te stopnje, da bo razumel stališče, na kterein je stal in ravnal vsak narod. Ako se bo mladi človek tako primerno vodil do sedanje zgodovine, bode razumel samega sebe in prišel do moških let, in spoznal bo svojo nalogo; v svojem delokrogu bo delal samostalno in vse razmere bo po pameti sukal.
Tako pripravljen mladeneč se vpelje v širok svet občne povestnice, ktera nam razodeva naj višje bitje v zgodbah našega rodu. Nahajamo dela, ktera se mladosti z velikim hrupom razglašajo; pa večjidel nimajo nič druzega v sebi, kakor suhe zamerke; naštevajo slavne može in dogodbe, popisujejo strahovite vojske in kervave boje, ter nakopičijo števila, kterih se spomin vstraši, ker ga po nepotrebnem preobladajo. To vse še ni občna povestuica, in kratkovidnemu otroku se tudi ne more razgerniti, drugače naredi se v njegovi glavi čudna zmes, ktera pravo spoznanje zgodovine le zaderžuje.
Zgodovina afrikanskih in azijaških narodov naj ostane dečku prikrita. Bodisi da je bilo to ali uno ljudstvo imenitno za razvoj človekovega duha, vendar posamesno to se prikaže kakor nekaj odterganega, brez veselosti, kar mladega človeka ne more razveseliti. Sicer naj se vse to, kar se ima pred-našati, prednaša tudi jasno, prepričavno in umevno, tako da bo posnemal vsakdanje življenje. Pri nerodovitnih oddelkih naj se kar mimo gre, in naj se hiti k temu, kar nam predstavlja velike in imenitne značajnosti, to kar mlado serce nagibuje, duh zbuja, kar značajnost vterjuje, kar podžiga serce v blago podvzetje.
Iz Koroškega. J. R. 4. avgusta ob 9. uri je bila v Velkovcu v Helblinkovi dvorani volitev okrajuih šolskih svetovalcev. Pričujočih je bilo 37, izmed teh so bili zvoljeni gg.: Torinek iz Preval enoglasno, Tomaž Lauseger iz Lipicbaha z 18 glasovi, Artnak iz Doberlevesi s 16 glasovi. Za temi sta dobila g. Janež iz Gribinja 12 , in P e p e v n i k iz Velkovca 8 glasov. Volitvine točke so nam bile precej nejasne. Ker postava enkrat pravi: V okrajni šolski svet se 3 učitelje iz svoje srede volijo, potem zopet pravi: V okrajni šolski svet sme zvoljen biti tisti, kteri ima zmožnost tudi v srenjski zbor zvoljen biti, t. j. duhovni, učitelji i. t. d. *) in kteri so 34. leto spolnili. Meni se zdi, da le one može, ktere so župaui volili, zadene to, da more 34 let star biti in zmožnost tudi v srenjski zbor zvoljen biti. Zupani so tudi zverstne za šolo vdane može zvolili, namreč g. U1 m a n a , župana v Prevaleh, g. Mertliča z Doberlevasi in g. Pintariča, barvarja v Velkovcu. Razun teh je neki največ glaso dobil verli domoljub g. Kraut, župan in posestnik 8 kmetij v Bistrici pod Pečo. Že pervi večer se je 13 učiteljev in 6 županov v Adlerjovi kerčmi zbralo, da bi prevdarili, ktere može bi drugi dan volili. Med tem so tudi namenili voliti Krauta, toda on se je odpovedoval, rekoč, da nemških pogovorov in pisem ne razumi. G. Mert-lič, notar in deržavni poslanec v Velkovcu, povzame po slovenski besedo in priporoča, naj se prihodnjič na oba jezika v vseh rečeh ozira.**) Iz Idrije. Zadnje dni meseca julija so bila pri nas očitna šolska spraševanja, pri kterih je bilo obilo poslušavcev, kar je očiten dokaz, da tudi občinstvo vedno bolj in bolj spoznava šolo. Učitelji in učenci so pri skušnjah pokazali, da so zvesto spolnovali svoje dolžnosti. Šolsko leto so koučali 31. pret. m. Po sv. maši, pri kteri je mladina
*) Učiteljski pomočniki niso do sedaj nikjer mož v srenjski zbor volili, zatega voljo nam ni jasno, zakaj so smeli tudi ti pri tej volitvi voliti, če nesmejo tudi zvoljeni biti.	Pis.
Drugi del Vašega dopisa bodemo drugod prilično porabili.	Vredn.
prav lepo pela, gredo učenci in mnogo gospode v prostrano dvorano bližnje velike gostilnice. Tukaj čversta deklica govori s prijetnim mladinskim glasom po nemški; gotovo bi bile lepe njene besede globoko segale v serca vseh, ako bi jo bili le vsi razumeli. Ko učenka z odra stopi, bere učitelj tretjega razreda imena tistih učencev, ki so se prav dobro učili. Potem stopi deček na oder in se zahvaljuje v domačem jeziku nazočint predstojnikom in učiteljem za prejete nauke in dobrote. Konečno pohvali blagorodni gospod M. V. Lipo Id, domači šolski oglednik, učence, da so se lepo obnašali in pridno učili, učitelje pa za njih trud in prizadetje. Omenjal je pri tej priložnosti, da učitelj tretjega razreda, g. J. Eržen po 50letnem delovanji pri šolstvu letos stopi v pokoj. Povdarjal je njegovo ljubezen do otrok in veliko poterpežljivost, s ktero mu je mogoče bilo toliko let vspešno delati na težavnem šolskem polji. Ganjenega serca priznava tudi g. L i po I d njegove zasluge za šolstvo; kajti ves čas, še zadnja leta svoje službe je zadostoval šolskim tirjatvam tako, da je vsa občina ž njim prav zadovoljna bila in Ijubeznjivega starčka vedno čislala. Konec te svečanosti povabijo dobrotljivi domači šolski oglednik vse učence, ki so se prav dobro učili, na rojstni dan Njih Veličanstva, presvitlega cesarja, na „Zemljo", kjer jih bode čakalo gotovo mnogo veselja. Potem je igrala godba, učenci pa so peli cesarjevo pesem, in svečanost ta je s tim minula. Kakor vlani tako ima tudi to leto šolsko sporočilo idrijske glavne šole slovenski sestavek na čelu. V njem razlaga g. J. Inglič, tukajšnji učitelj, prav jasno in razločno navade računske prihitleje, in priporoča da naj se ti prihitleji že v 3. in 4. razredu ljudskih šol uče. Jaz se popolnoma vjemain s pisateljevim nasvetom in želim to tadi pri druzih učiteljih. Kakor sporočilo kazeče v tej šoli bilo mnogo učencev; treba bode napraviti zraven treh dosedanjih vstričnih razredov še četertega. Da je to res treba, veleva tudi nova šolska postava, ki ne terpi, da bi en učitelj čez 80 olrok zlasti v tesnej izbi podučeval. Ako se to odpravi, želeti bi bilo potem, da se ali novo šolsko poslopje postavi ali pa vsaj staro, ki je zastran kovačnice zelo na neprimernem kraju, popravi in razširi.
Odbor učiteljskega društva za Kranjsko je enkrat sprožil blago misel o znanstvenih učiteljskih shodih. V počitnicah je pač priložnost, da se ta misel vresniči in društvo svojo delavnost pokaže javno pred svetom. Gibajmo se učitelji; pokažimo svetu, da umemo svoj važni poklic; delajmo nevtrudljivo, da vlada in ljudstvo enkrat spozna, da smo že zaslužili, da se nam zboljša naše materijalno stanje! #*)
Iz Selc. V predzadnjem listu „Učiteljskega Tovarša" smo brali dopis iz Notranjskega o telovadbi v šoli. Kaže nam pot, po kteri bi se učitelji telovadbe naj hitrejše in cenejše naučili. V tem dopisu se s pisateljem iz Notranjskega v mislih popolnoma vjemava, kajti obče znano je, da se dan danes od ljudskih učiteljev veliko tlrja, a to nihče ne praša, ali je to mogoče, ali ne. Zahteva se od njih celo pod-učevanje v takih rečeh, kterih se sami nikdar učili niso, in med temi
Glej (a sestavek v „Tov."! Dopis o g. J. Erženovi slavi drugo pot.
Vredn. Vredn.
je tudi podučevanje v telovadbi. Na Kranjskem pa je gotovo naj več učiteljev, kteri ne znajo telovaditi; kar pa kdo sam niina, tega tudi drugim deliti ne more.
Potreba je torej, da se učitelji v reči, ktero naj bi potem druge učili, najpred sami izuče, in še le potem naj uče druge. Da bi slavna vlada o tej zadevi željam ljudskih učiteljev vstregla, mislim, da bi bilo potrebno, da bi se ji te misli in želje naznanile, kar naj bi storilo učiteljsko društvo. Učitelji imajo veselje do boljše omike in hrepenijo po nji; zato naj se jim ne krati prilika dospeti do nje, ako to tudi deržavi malo stroškov uzrokuje!	M. K.
Iz Černomlja. V seji 8. t. m. je si. županstvo v Čemomlju enoglasno sklenilo, da pošlje učitelja Jožefa Juvana na svoje stroške k III. splošnemu zboru avstrijskih učiteljev v Gradec. Čast njim!
Iz Ljubljane. Rojstni god dan Njihovega Veličanstva presvetlega Cesarja so po mestih in po deželi kakor vselej, slovesno praznovali. V nekterih krajih po deželi se je te svečanosti tudi šolska mladost vde-leževala s tem, da je ta dan slovesno dokončala šolsko leto.
—	Gospodarska šola za učitelje se je 9. preteč, m. na Dunaju začela. Vseh učiteljev v tej šoli (razun teh iz Galicije) je letos čez 300, kteri prav pridno in vspešno poslušajo razne nauke o kmetijstvu, sadje-reji, fiziki, čbelarstvu, kemiji, naravoslovji, gozduarstvu i. t. d. 13. preteč, m. je to šolo počastil minister kmetijstva grof Potočki, in se je pomudil v vsakem treh oddelkov te šole. Učitelji so ga z navdušenimi slavoklici pozdravljali.
—	V Beljaku na Koroškem se 1. oktobra t. I. začne realna g i m n a z i j a.
—	Za šolsko svetovalstvo goriškega okraja je skupščina učiteljev za drugega svojega zastopnika izvolila g. Val. Kumar-ja, učitelja v c. k. vadnici za učitelje v Gorici.
—	Včeraj, danes in jutri imajo ljudski učitelji v Gradcu svoj tretji splošni zbor. Pozneje kaj več o tem taboru.
Easpls učiteljske službe.
V glavni šoli v Idriji je izpraznjena učiteljeva služba 3. razreda s 367 gold. 50 kr. letnih dohodkov, kteri je priverženo tudi 28 gold. 35 kr. za derva in zelnik s 122 [J ali pa po oddaji učiteljeva služba 2. razreda s 315 gold. letnih dohodkov, z 18 gold. 90 kr. za derva, z 21 gold. za stanovanje in zelnikom, ki meri 111 □ Prošnjivee mora zraven drugih potrebnih lastnosti tudi dokazati, da zna peti in gosti. Prošnje naj se (v 3 tednih) ravnajo do e. k. rudarskega ravnateljstva (k. k. Bergdirekzion) v Idriji.
Premembe y ližfeljskem stan«:
Na Kranjskem. G. Jož. Eržen, učitelj v glavni šoli v Idriji, je stopil v pokoj, in je poslavljen z zlatim križcem za zasluge. G. France Schmidt, podučitelj v Ribnici, je odstavljen, in na njegovo mesto gre g. Janez Dovar, poterj. pripravnik.
Spraševanja za učitelje bodo letos 22. Tn 23. septembra.
Spraševane! naj se oglase pri c. k^ ravnateljstvu učilniške
šole v Ljubljani. m_
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk,
Tiskar in založnik:
Jož. Rudolf Milic.