I Videm pri Ptuju tel +386 (0)2 764 40 01 GSM 041 612 407 Mtel 050 612 407 Kulinarični icotičeic Vroče? Ohladite se! Polo Ice. •=>. Polo s klimo íiVfi že od 2.200.000* Sifí^ (19.699 DEM) dalje. * cena je odvisna od valutnih razmerij Dominko d.a.o., Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50 Zava d.0.0. Ptuj, Panonska U 02/778-60-61 02/778-80-71 r Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Ptuj, 4. oktobra 2001, letnik LIV, št. 40 - CENA 190 SIT 179," srr/KOS TA TEDEN / TA TEDEN Zlate vrtnice so premalo Ce ne bi bilo ptujskih turističnih zanesenjakov, potem se v mestni občini Ptuj nihče ne bi spomnil na proslavitev svetovnega dneva turizma. Kjer pa se profesionalni turistični delavci zavedajo, kako pom.emben je vsakodnevni stik z gostom, so jih presenetili z drobnimi pozornostmi, ponekod tudi s kozarcem šampanjca. Žal tega nismo doživeli na Ptuju, ker tudi turizem še ni v fazi, da bi lahko slavil. Vsi sicer govorijo o njegovi pom.embnosti, a pom.embnej-ših kvalitetnejših zasukov še ni. Nihče se tudi ni potrudil, da bi javno razkril, kaj se dogaja z uresničevanjem nove ptujske turistične strategije, ki je bila sprejeta pred dobrim letom in pol, kaj je s kratkoročnimi in dolgoročnimi aktivnostmi. Najbolj pa bi Ptujčane razveselili, če bi jim končno povedali, kdaj se bo začela sanacija katere od v nebo vpijočih ptujskih turističnih sramot, kot na primer grajske restavracije. Da je resnično napočil čas obnove, bi lahko simbolično napovedala celo mestna oblast, čeprav je objekt državni. Lahko bi na primer pričeli gradnjo prepotrebne komunalne infrastrukture na grajskem hribu, ki je eden temeljnih pogojev, da bo objekt, ko bo prenovljen, živel. Nič od tega se ni zgodilo razen zlatih vrtnic za najbolj prizadevne v urejanju in ocvetličenju okolja, razstave fotografij najbolj urejenih hiš in pozornosti župana do enega od turističnih zanesenjakov. Za skupno srečanje turističnih zanesenjakov, predstavnikov turističnega gospodarstva in mestne oblasti pa je že zmanjkab časa. Le skupaj bodo ç/VcMidUsJ '^íipxy^ namreč zmogli zasuk na boljše. PTUJ / slovesnost ob 10. obletnici vojne za slovenijo Veterani razvili prapor O ptujskih dogodkih v času vojne za Slovenijo so pripravili razstavo fotografij in dokumentov. Foto: M. Ozmec Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Mestna občina Ptuj sta pripravila osrednjo proslavo ob 10. obletnici vojne za Slovenijo in prvem dnevu veteranov obmo- čnega združenja v Ptuju. Prireditve v ptujski vojašnici so se minulo soboto, 29. septembra, poleg veteranov vojne za Slovenijo udeležili številni gostje. Stran 11 PTUJ / NASTOP PEVCEV IZ BONNA Gimnazijska dvorana prestala ognjeni krst čeprav gimnazijska dvorana se ni povsem končana, je že bila prijetno okolje za otvoritveni pevski nastop. Foto: M. Ozmec ISSN 7704-0198 Ç . . ______ S ponedeljkovim nastopom pevcev iz Bonna je dobila "uporabno dovoljenje" nova kulturna dvorana v Ptuju - gimnazijska dvorana, ki sprejme okrog 400 gledalcev. To je za Ptuj velika pridobitev in bo dvorana v naslednjih desetletjih nedvomno zadovoljevala potrebe koncertnih izvajalcev in poslušalcev. Več na strani 9. TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TURIZEM PTUJ / Zanesenjakom dela ne bo zmanjkalo STRAN 8 KULTURA PTUJ / Briljantnost izvajalcev navdušila STRAN 8 SOLSTVO TURNIŠČE / Dan koruze na kmetijski šoli STRAN 3 SPORT ATLETIKA / Mirko Vindiš tretji na evropskem prvenstvu STRAN 25 TEDNIKOVA ANKETA Bi želeli uvedbo mestnega prometa? STRAN 14 9770040197039 AKTUALNO PTUJ / S 30. SEJE MESTNEGA SVETA Idejne zasnove za Puhov most so v pripravi Ptujski mestni svetniki so na 30. seji razpravljali o dvajsetih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Med pobudami in vpra{anji so se najbolj zanimali za potek priprav na gradnjo obvoznice oziroma navezovalne ceste in Puhovega mostu. Svetnik LDS Emil Mesaric je med drugim menil, da bi sedaj že morali imeti pripravljene prostorsko-ureditvene pogoje in idejne zasnove za most, če želimo, da nas bodo v Ljubljani resno jemali. V novembru se bo pripravljal rebalans načrta avtocest in hitrih cest, pa še prostorskoure-ditveni pogoji niso sprejeti, ker se čaka na odgovore države. Za most naj bi že pripravljali idejne zasnove, župan Miroslav Luci pa je dejal, da program DARS-a in proračun nimata neposredne povezave in da bi po zadnjih pogovorih z državnim sekretarjem v ministrstvu za promet in zveze Antonom Šajno, ki je v petek obiskal Ptuj, most lahko pričeli graditi že jeseni prihodnje leto. Svetnik SKD-SLS Slavko Br-glez pa je glede gradnje ptujske obvoznice menil, da bi morala občina sama vzeti pobudo v svoje roke in pričeti delo na povezovalni cesti; prvi korak naj bi naredili na odseku od Spuhlje do Gajk, s čimer bi lahko preusmerili tovorni promet mimo naselij Spuhlje in Brstje, ki sta tako in tako že preveč prometno ogroženi. Mestna občina bi tudi morala imeti terminski plan naložb v infrastrukturo na področju kulture, je še prepričan svetnik LDS Emil Mesarič. V tem trenutku je največji problem dominikanski samostan, ki neusmiljeno propada in za obnovo katerega bo država iz kulturnega tolarja zagotovila 400 milijonov tolarjev, ustrezni delež pa bi morala zagotoviti tudi lokalna skupnost. Janez Rožmarin, svetnik Nove Slovenije, je predlagal, da bi na eno od sej mestnega sveta uvrstili vprašanje o zaščiti pristojnosti občin, če želimo zaščititi demokracijo in omogočiti njen nadaljnji ravzoj. Potrebno je podpreti pobude oziroma organizacije, ki si za to že prizadevajo. Ena takih je Združenje občin Slovenije, ki se je kljub mnogim oviram uspelo registrirati v Sloveniji oziroma si izboriti legitimni status v Svetu Evrope in organih Evropske unije. Franc Štrucl (Lista KS mesta Ptuja) se je znova zanimal, kaj bo z gradnjo telefonskega prizid- ka pri Domu krajanov na Turni-šču. Letos ga še ne bodo pričeli graditi, ker ni denarja, poleg tega je potrebno izvrsti javni razpis v skladu z zakonom o javnih naročilih, je bil odgovor občinske uprave. Konrad Rižner (LDS) je ogorčen nad pomanjkljivimi odgovori direkcije Republike Slovenije za ceste na vprašanja, ki jih je imel glede sanacije betonskega zidu v Spuhlji, ureditvi prehoda za pešce v naselju Spuhlja in prestavitvi table pri Gasilskem domu v Spuhlji. Svetnik LDS Jurij Šarman je predlagal, da se uredi financiranje Balonarskega društva Ptuj že v proračunu za leto 2002 v višini dveh milijonov tolarjev zaradi uspešno izvedenih športnih in promocijskih projektov. Ponovno pa je vložil tudi pobudo za zaščito občinskega premoženja; gre za vlaganja v prostore Centra interesnih dejavnosti in mladinskega prenočišča, ker prostori zaradi nekvalitetne izvedbe vidno propadajo. KDAJ KVALITETNI RAZVOJNI PROGRAMI? Precej so mestni svetniki na petkovi seji govorili tudi o delu GORISNICA / ZAČETEK DEL ZA PRIZIDEK IN ADAPTACIJO [OLE Po koniani gradnji idealno za devetletko V petek, 28. septembra, sta župan občine Gorišnica Slavko Visenjak in predsednik uprave SCT, d.d., iz Ljubljane Ivan Zidar podpisala pogodbo za gradnjo prizidka in adaptacijo osnovne šole Gorišnica. Delo so gradbinci pričeli takoj po podpisu pogodbe, končana pa bodo do konca prihodnjega avgusta. Vrednost del je nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev. Kot nam je povedal Sašo Novak, zadolžen za odnose z javnostjo pri SCT, bo prizidek meril 2.112 kvadratnih metrov, stal pa bo med sedanjo {olo in {portno dvorano. Zasnovan bo iz upravnega in u~nega trakta, ki bosta med seboj povezana z osrednjo avlo. V upravnem delu bo v pri-tli~ju kuhinja s skladi{~i, avla, ki bo služila kot jedilnica, in vhod za zaposlene delavce. Tu bodo tudi sanitarije in prostor za ~is- tila. V nadstropju bodo pisarne in zbornica. Južno od upravnega trakta bo bo glavna avla z vetrolovom, tu bo tudi glavni vhod za u~ence. U~ni trakt bo na zahodni strani v dveh nadstropjih, na vzhodni strani pa bo pritli~en. Nekatere u~ilnice bodo imele možnost izhoda na prosto, tu bo pred u~il-nicami lesen pod, ki bo omogo~al (v toplem vremenu) pouk na prostem. Fasada bo aluminijasta, Pogodbo o gradnji prizidka sta podpisala predsednik uprave SCT Ivan Zidar in župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Ravnatelj šole Branko Širec: "Po končani gradnji bomo imeli vse pogoje za izvedbo devetletke." Foto: Fl prezra~evalna in zasteklena, ponekod obložena z lesom. Projekti so delo arhitekta Branka Cepi~a iz Projekte inženiringa Ptuj. Branko Širec, ravnatelj {ole nam je povedal, da letos obiskuje osnovno {olo v Gori{nici 382 u~encev, ki bodo po kon~ani gradnji in adaptaciji lahko obiskovali {olo v eni izmeni, obenem pa bodo tudi idealni pogoji za devetletko. Pred sve~anim podpisom pogodbe je nastopil otro{ki pevski zbor pod vodstvom Slavice Cvi-tani~, na harmoniki jih je spremljal Ernest Kokot. Gostje iz Ljubljane so si ogledali tudi Do-minkovo doma~ijo v Gori{nici. Franc Lačen koncesionarja - Komunalnega podjetja Ptuj, ki prihaja na seje mestnega sveta zgolj s predlogi za povišanje cen, ne pa tudi s kvalitetnimi razvojnimi predlogi za področje komunalne dejavnosti. Kljub temu so potrdili vse njihove predloge o povišanju cen: na tržnici, za pogrebno in poko-pali{ko dejavnost, prav tako so oblikovali mnenje k ceni za odvajanje odplak. Kot kaže, bodo z dosedanjo prakso morali nehati, saj od Komunalnega podjetja Ptuj zahtevajo do konca leta predložitev razvojnih programov za leti 2002 in 2003, program investicij v tem obdobju ter program oblikovanja posameznih cen storitev. S to zahtevo je bilo predhodno seznanjeno tudi vodstvo podjetja na nedavnem sestanku pri županu. Odlok o komunalnih taksah za zdaj ostaja v osnutku, ker so se pojavila nekatera nova dejstva, s katerimi odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo predhodno ni bil seznanjen. Precej polemike pa je sprožil tudi predlog GIZ Poetovio vivat v poro~ilu o izvedbi leto{nje ptujske poletne no~i, po katerem naj bi gostinci na dan prireditev postavili terase na javnih povr{inah le v dogovoru z organizatorjem prireditev. To bi bil {e en nož v hrbet ptujskim gostincem, ki pla-~ujejo kar visoko takso za uporabo poletnih teras, ko pa bi mesto organiziralo prireditve, pa zanje naj ne bi bilo ve~ prostora. To je {e en dokaz ve~, kako mesto ne zna vzpostaviti komunikacije med turisti~nimi ponudniki Ptuja. Morda pa bo to uspelo Lokalni turisti~ni organizaciji, ki je v postopku organiziranja. MG PTUJ / CEPLJENJE PROTI GRIPI Novembra zaietek cepljenja Na Institutu za varovanje zdravja Republike Slovenije so 26. septembra na tiskovni konferenci predstavili vse o letošnjem cepljenju proti gripi in pnevmokokni plju~nici. Pričelo se bo novembra. Priporočajo ga vsem tistim, pri katerih bi lahko gripa povzročila huj{e posledice. To pa so vsi starej{i od 65 let, bolniki vseh starosti s kroničnimi bobleznimi in osebe, ki so z njimi v tesnej{ih stikih. Cepljenje priporočajo tudi vsem zaposlenim, {olarjem in {tudentom. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo subvencioniral cepljenje najbolj ogroženim skupinam prebivalcev. Cena cepljenja zanje naj ne bi presegala 1000 tolarjev, ostali bodo plačali okrog 2000 tolarjev. Po priporočilu In{tituta za varovanje zdravja naj bi se proti gripi cepili pravočasno, torej novembra, decembra in tudi {e januarja oziroma {e preden se bolezen prične {iriti. Če se bo cepilo vsaj 40 odstotkov prebivalstva, to je tudi želja In{tituta, bo morebitna obolevnost lahko znatno manj{a kot sicer. Poleg tega nadaljujejo s promocijo cepljenja proti pnevmokokni pljučnici, ki naj bi ga opravili skupaj s cepljenjem proti gripi. V obeh primerih naj bi cepljenje opravljali izbrani zdravniki. V večjem obsegu ga bodo izvajali tudi v okviru območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Lani se je proti gripi v Sloveniji cepilo okoli 168 tisoč oseb. V cepivo proti gripi v sezoni 2001/2002 so vključeni sevi Nove Kaledonije, moskovski in sichu-anski. MG MARIBOR / PRED TRETJIM DR@AVNIM TEKMOVANJEM SLIKOPLESKARJEV Priprave dobro potekajo V mariborski bolnišnici se je 26. septembra sestal odbor za pripravo tretjega državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki bo 30. novembra. V okviru letošnjega tekmovanja bodo prepleskali 30 sob prve etaže mariborske porodnišnice, ki je bila zgrajena s četrtim samoprispevkom občin Maribor, Pesnica in Ruše. V tekmovalnem delu bo nastopilo trideset ekip, poleg tega pa bo tisti dan potekala tudi humanitarna dejavnost in bodo nekateri pleskarji pleskale hodnike. Svoji ekipi bosta letos v tekmovalnem delu imeli tudi srednji gradbeni {oli Maribor in Kranj. Pri~akujejo, da se bodo tekmovanja udeležili tudi mariborski slikopleskarji oziroma tisti, ki sicer pleskajo prostore mariborske bolni{nice. Obmo~na obrtna zbornica Ptuj oziroma njena sekcija gradbincev je ostala glavni organizator in tudi izvajalec tekmovanja, ~ep-rav si ga je po uspe{nih za~etkih hotel "polastiti" odbor slikoples-karjev Slovenije, katerega predsednik se tokratnega sestanka v Mariboru kljub vabilu ni želel udeležiti. Pri~akovati je, da bodo v kratkem o tem govorili na rednem sestanku upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Vabilo za tretje državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je prejelo vseh 1394 slikopleskarjev, kolikor jih je trenutno v Sloveniji; na Ptujskem se jih s to dejavnostjo ukvarja 57. Pobudnik tekmovanja in dvakratni dosedanji zmagovalec obrtnik Branko Gorican bo letos sodeloval le v humanitarnem delu tekmovanja, da bi odvrnil morebitne nove dvome o pristranskosti pri ocenjevanju. Pri ocenjevanju bodo dosedanjim že ute~enim kriterijem letos dodali {e ocenjevanje uspe{nosti opravljenega dela. Tekmovanje slikopleskarjev ni samo strokovno in humanitarno, temve~ tudi družabno sre~a-nje, obenem pa lahko izdelovalci barv, ki so sponzoriji tekmovanja, iz prve roke zvedo, kako se posamezni materiali obnesejo v praksi. MG ILIRIKA - BORZNOPOSRE-DNISKA HISA / TEDENSKI KOMENTAR Ves teden nara{ianje Tečaji z ljubljanske borze so v preteklem tednu naraščali. Celotna sprememba slovenskega borznega indeksa tako znaša 1,8 odstotka, njegova vrednost v petek pa je bila 1989 točk. Tudi indeks PIX je ves teden naraščal in v petek zaključil pri 1533 točkah. V tednu, ki je za nami so od večjih družb, najbolj po-rastli tečaji Leka (7,8%), Ko-linske (6,7%), Dela Prodaje (6,2%) in Krke (4,5%), največje padce pa smo opazili pri Istra-benzu (6,9%) in Pivovarni Laško (2,3%). Hoteli Morje iz Portoroža in koprsko podjetje Istrabenz se pogovarjajo o prevzemu. Istrabenz naj bi tako kupil delnice Hotelov Morje od dveh največjih delničarjev Maksime 1 in Triglava Stebra I. Po informacijah, ki prihajajo iz Hotelov Morje, so v družbi naklonjeni prevzemu in ga smatrajo kot prijateljskega. Iz Pivovarne Laško so poslali Pivovarni Union načrt, po katerem naj bi Pivovarna Union prišla do četrtinskega deleža v Pivovarni Laško. To se je zgodilo, še preden je v javnost prišla informacija o možnem prevzemu Pivovarne Union s strani belgijske družbe Interbrew. Pri tem je potrebno omeniti, da je Pivovarna Laško skupaj z odvisno Radenska julija kupila skoraj četrtino Pivovarne Union. V Pivovarni Laško so ljubljanskim pivovarjem predlagali še polnjenje Uniona v njihovi splitski pivovarni in polnjenje zlatoroga (laško) v Sarajevski pivovarni, kjer je Union 12-odstotni lastnik. Prav tako bi lahko po mnenju Laščanov skupaj kupili vsaj še eno pivovarno v Jugoslaviji ter združili logistiko in distribucijo. Prav tako je v četrtek v svežnju lastnika zamenjalo 4,11 odstotka delnic Uniona. Slovensko naftno podjetje Petrol in njegova odvisna družba Apegas sta podpisala desetletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina z italijanskim plinskim distributerjem Acega-som. S Petrolovim plinom bosta najprej oskrbljena Sežana in območje obale. Doslej je imel na področju zemeljskega plina monopol Geoplin. Ljubljanska družba Kolinska naj bi se po informacijah direktorja Gospodarske zbornice Jugoslavije zanimala za gradnjo tovarne za predelavo sadja in zelenjave v Leskovcu v Srbiji. Leskovec je namreč znan po dobrih pridelovalcih zelenjave. Kolinska pa naj bi predelano zelenjavo izvažala v Rusijo, pri čemer pri trgovanju med Rusijo in Jugoslavijo ni nobenih carinskih dajatev. To bi pomenilo vsaj 20 odstotkov cenejši izvoz v Rusijo kot iz Slovenije. Boštjan Plibersek, Ilirika BPH, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO TURNISCE / DAN KORUZE NA KMETIJSKI SOLI Na pridelek vpliva veliko dejavnikov Poklicna in tehnična kmetijska šola na Ptuju obdeluje na TUrnišču 43 hektarjev njivskih površin, kjer gojijo pšenico, sladkorno peso in koruzo. V petek, ko so imeli dan koruze, smo jih obiskali in vodja šolskega posestva Sonja Plazer, nas je odpeljala na njivo, kjer so že kombajnirali koruzo posameznih sort in ugotavljali pridelek. V Turnišču imajo lahko peš- Na Turnišču so imeli posejanih 24 sort koruze, vsaka je ras-tla na povr{ini v dolžino 155 m in v širino 2,8 m. Seme so šoli posredovale tri semenske hiše: Agrosaat iz Avstrije, Novartis (Singenta) iz Švice ter KŽK iz Kranja, ki deluje v okviru Mer-catorja (Kmetijsko-živilski kombinat). Tudi predstavniki teh semenarjev so bili na dnevu koruze v Turnišču in vodja poljedelstva v KŽK Kranj Janez Bergant nam je povedal, da sodelujejo z več kmetijskimi šolami, ki jim dajo semena v preizkušnjo, in da so s pridelki v Turni-šču zelo zadovoljni. Janez Fakin, predavatelj praktičnega pouka na ptujski kmetijski šoli, je povedal, da učenci sodelujejo pri pridelovanju njivskih poljščin od setve do žetve. Spoznavajo vse faze: kolobarjen-je, pripravo zemlje, gnojenje, dognojevanje, setev, varstvo rastlin, sodelujejo pa tudi pri obdelavi zemlje in žetvi kot tokrat, skupaj z učenci pa so ugotavljali tudi rezultate posameznih sort koruze. čeno zemljo, ki v sušnem obdobju ne nudi najboljših pridelkov. Gnojijo z NPK in KAN, za var- stvo rastlin pa uporabljajo okolju prijaznejša sredstva. Koruzo so sadili na tri različne razdalje: od 14 do 16 cm, pridelki pa so bili različni glede na posamezne sorte in so dosegali vlažnost od 25 do 33 odstotkov. Tako so bili doseženi donosi pri potrebni vlažnosti 14 odstotkov med 8500 in 10900 kilogrami zrnja na hektar. Janez Bergant, vodja Poljedelstva v KŽK Kranj Za rentabilno kmetovanje je silno pomembna izbira semena, nadvse važna pa je tudi kvaliteta zemlje s primernimi in do- Janez Fakin, predavatelj praktičnega pouka, z učenci na dnevu koruze Izvedeli smo DIALIZO BO GRADILO GP PTUJ Na razpisu za oddajo del za gradnjo nove dialize ptujske bolnišnice je uspelo Gradbeno podjetje Ptuj. Vrednost gradbenih del je okrog 140 milijonov tolarjev, za toliko pa je bolnišnica kot investitor tudi najela kredit pri podružnici Nove Ljubljanske banke na Ptuju. Dogovor o pričetku del so sprejeli 2. oktobra. NOVE CENE VRTCA Od prvega oktobra veljajo nove cene v ptujskem vrtcu. Povečale so se od 7,79 do 20,81 odstotka. Starši s svojimi prispevki v povprečju pokrivajo 25 odstotkov cene. Višina prispevka je odvisna od povprečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1999. DEVETI DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA Jutri in v soboto bodo v Moravskih Toplicah potekali 9. dnevi oralnega zdravja Slovenije. Aktivna udeleženka letošnjih dne-vov bo tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki bo predstavila projekt prehrane v Vrtcu Ptuj pod naslovom Hrana, moja prijateljica. Gre za projekt skrbi za zdravo prehrano predšolskih otrok, ki ga v ptujskem vrtcu uspešno uresničujejo. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA OKOLJA udi letos bodo v prostorih Animacije, d.o.o., Aškerčeva 1, in kluba Obzorje na Potrčevi 34 pripravili aktivnosti ob tednu vseživljenjskega učenja, ki bo potekal od 15. do 21. oktobra. Za udeležence pripravljajo najrazličnejše prirditve, predavanja, študijske krožko in podobno. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v C ' ' - ob 21. uri v fllmskem kotičku: Bonanza - Maščevalec. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V desetih prispevkih so strnjeni najpomembnejši dogodki zadnjih dni na Ptuju. Perutnina je podarila ptujskemu zdravstvenemu domu deflbrila-tor, Mercator in znani Slovenci so igrali humanitarni nogomet v korist zavoda Dornava, 22. septembra so na Ptuju potekale aktivnosti brez avtomobila, ptujski policisti so dobili kolesa, Turistično društvo Ptuj je praznovalo 115-letnico obstoja, odprli so razstavo Veneti na Slovenskem, "zgodil" se je glasbeni september, v ptujski vojašnici je bila 29. septembra proslava ob 10-letnici vojne za Slovenijo, seznanili pa se bomo tudi z rezultati uresničevanja regijskega projekta Naučimo se plavati. Na sporedu bosta še poljudna oddaja o zgodovini Slovencev v freskah in o svetovnem moto športu. MG PTUJ / GRADNJA MINORITSKE CERKVE PO TERMINSKEM PLANU Do boiiia v celoti pod streho Gradnja ptujske minoritske cerkve poteka po terminskem planu. Kot je povedal odgovorni vodja del Antun Daljavec, dipl. ing. grad., so v tem trenutku dva metra pod streho, do konca me- Ladja nove minoritske cerkve vidno raste iz dneva v dan. Foto: Črtomir Goznik DIOPTUJ^------- __________ ------mrm-- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNII^ d.o,o, RADIO-TEDNIK p,p, 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/749^10, 'm^— volj hranivi. Kot je dejal Janez Fakin, pri nas nimamo najkvalitetnejše zemlje, saj naj bi bila mrvičasta, da sprejema in zadržuje vlago ter omogoča dobre pridelke v najrazličnejših vremenskih razmerah. Na šolskem posestvu v Turniš-čih dosegajo dobre rezultate tudi pri pšenici, najboljših pa se nadejajo pri sladkorni pesi. Naloga šole je, da bodoče kmetovalce pripravijo in usposobijo v vseh segmentih kmetijske proizvodnje, obenem pa jih poučiju tudi o ekonomičnosti, saj je za rentabilnost kmetovanja silno važno, da si izračunajo lastno ceno proizvodnje posamezne kmetijske kulture. Franc Lačen Sonja Plazer, vodja šolskega posestva. Foto: Fl seca pa naj bi pri{li do vi{ine strehe. Dela na ostre{ju bodo pričeli 2. novembra, do božiča pa bo nova cerkev v celoti pokrita. (MG) ORMOŽ / ZAČETEK PREDELAVE SLADKORNE PESE Spet se je pokadilo 000 V ponedeljek, 1. oktobra, je v Tovarni sladkorja, d.d., Ormož potekala svečanost ob prižigu apnene peči; s tem dejanjem se vsako leto uradno prične kampanja predelave sladkorne pese v Tovarni sladkorja Ormož. Ob prižigu je delavce pozdravil direktor Jurij Dogša in poudaril, da čas, ki prihaja, prinaša nove spremembe, s katerimi se srečujejo tudi pri njih. Kljub temu pa mora biti tudi letošnja kampanja, ki bo sicer po pričakovanjih nekoliko krajša kot prejšnje, izvedena strokovno in odgovorno. K takšnemu delu je pozval tudi delavce. Peč so slovesno prižgali Zdra-vko Zadravec, vodja tehničnega sektorja, ter Majda Petek in Anka Bezjak. Po pričakovanjih naj bi letos v ormoško tovarno sladkorja prispelo od 200.000 do 230.000 ton sladkorne pese, pridelali pa naj bi od 27.000 do 30.000 ton sladkorja. Dovoz sladkorne pese v tovarno bo potekal tako kot lani, novost je le ta, da bodo stroji s prečiščeval-nimi rampami, ki omogočajo neposreden dovoz sladkorne pese v tovarno, obratovali 24 ur na dan. Mateja Hržič Mercator Mercatoijeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni -50 mzje cene Odi. dO 7. oktobra 2001 mdna kha zs'^fld Jogo desert Dukat 150g,Larad.o.o. 58,00 H] Sir Creme Noblesse ; 150 g, več okusov, Hmezad Z/O,00 Pasirana mlada dediucena 2 m spinaca qq ** 450 g, Vieros, Miuska Sobou 33,1111 Kopalna sol demi ceu Naj Naj bor .^q pu 1000 ml, Tdmochem, Ljubljana ll'il,!!!! EM Spray proti moljem fiemacena 7 250 ml, Bioteh, Ljubljana 399,00 Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / JERNEJ FORBICI V STEKLARSKI DELAVNICI Pogumen korak mladega ustvarjalia Stara steklarska delavnica, ki deluje pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmo~ne izpostave Ptuj, postaja razstavi{~e z vse bolj jasnim zna~ajem in poslanstvom. To je prostor, kjer se predstavljajo predvsem mladi, pogosto na svoji prvi javni predstavitvi. Slednje velja tudi za Jerneja Forbicija, mladega Ptuj~ana, ki {tudira na Visoki {oli za slikarstvo v Ljubljani. Razstavi slik, na ogled je bila v septembru, je dal naslov Ljudje in gruda. Ni sicer pogosto, da študentje samostojno razstavljajo že v prvem obdobju študija. Jernej For-bici pa je zbral ta pogum in razgrnil pred javnostjo večje šte- vilo slik, od katerih se nekatere nizajo v triptihe ali pa je slikar platno razmejil na več polj in v vsakega naslikal svoj motiv. Za Forbicijeve kompozicije je zna- Izbor miss Slovenife Katera najlepša v deželi je tej? Težko vprašanje, toda v soboto smo nanj dobili odgovor. Kakr{enkoli že je. Vsi vemo, da so okusi različni, zato je izbiranje lepotice nehvaležno delo. Kljub vsemu pa vsako leto znova poskušamo. Da bi naloga bila še težja, se kriteriji poostrujejo - nekdaj je bilo dovolj, da so bila dekleta lepa, sedaj (posebno po Miši Novak) pa morajo biti še pametna. Tako morajo odgovarjati na vprašanja, kot so: Kdaj si prvič opazila, da si lepa? ter Katero izmed treh stvari bi izbrala: kavni mlinček, odejo ali zibelko?' Vprašanja, ki zahtevajo genija, zato ni čudno, da izbiramo Einsteina, dobimo pa Loleka in Boleka. Naj so lepotna tekmovanja uspešna ali ne, Ptujčani smo spet zadeli v črno. Ali pa vsaj zelo zelo blizu. Treba je priznati, da iz našega lepega mesta kar dežujejo še lepša dekleta - to, kar je Indija za svetovni izbor miss, je Ptuj za Slovenijo. Morda bi se mogli zgledovati po iznajdljivih Azijcih ter zraven šole maneken-stva organizirati tečaje, ki bi učile mlade lepotice, kaj odgovarjati na vprašanja, kot so: Kako bom s svojo lepoto pripomogla k večji blaginji na Zemlji? Naj so izbori za miss posrečena zamisel ali ne, novopečeni najlepši Slovenki želim obilo uspeha v Sun Cityju. Nataša Žuran Jernej Forbici. Foto: FL čilna simetrija, bežeče linije v poudarjeni perspektivi, kar vse pripomore k vtisu vizionarskega iskanja Resnice. Že naslov razstave pove, da se slikar posveča pokrajini, bolje rečeno zemlji, kjer živi, ter ljudem, ki so od te zemlje odvisni. V nizkem očiš-ču se ponavljajo pogledi na polja z naglašenimi linijami brazd, ki se stekajo v središčno točko oddaljenega obzorja. Sicer nenaseljeno krajino na straneh spremljajo figure, največkrat Adama in Eve, lahko v vlogi prvih staršev, večinoma so to akti. Zasledimo tudi golega Sejalca (na Forbicijevi sliki je Sejalec obrnjen h gledalcu in ne skriva obraza, ohranja pa tipično kretnjo), ki so ji ustvarjalci mlajše generacije nadeli že kar mitske razsežnosti. Forbici veliko slika golo figuro, kar je zanesljivo ena zahtevnejših slikarskih nalog. Pri ogledovanju Forbicijeve razstave sta se nam prikradli v misel vsaj dve asociaciji. Oživel je spomin na poznosrednje-veške krilne oltarje, kjer so se na evropskem severu pojavili PROGRAM 4.-18.10.01 Univerza razvije vse sposobnosti, tudi neiimnost. A.P. Čehov, ruski dramatik NASLOV URA DATUM VSEBINA PRINCESKA IN ČARODEJ predstava za šole in Izven 9.30 11.00 4. četrtek Pravljica o muhasti princesid, Id začara mojstra vseh čarovnij! Lutkovno gledališče Maribor Organizirano za abonma Ostržek In Izven KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMERAJ PRAV 17.00 5. Fran Milčinski Ježek ŠANSONI 20.00 petek Izvajalec Tadej Toš Klasik Sebastijan Duh Lutkovno gledališče Maribor 10.00 6. Organizirano za abonma Ljjtka In izven KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMERAJ PRAV 11.30 sobota Organizirano za abonma Račka In izven PRINCESKA IN ČARODEJ 11.30 Organizirano za šole in Izven predstava za šole in izven 8. ponedeljek MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Novem Mestu 12.00 19.30 Uprizoritev za provinco in dva mestna Igralca! PRINCESKA IN ČARODEJ 9.30 Organizirano za šole in Izven predstava za šole in izven 11.30 9. torek MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Novem Mestu 11.00 19.30 Uprizoritev za provinco in dva mestna igralca! NAGON 19.30 11. četrtek Ko razum odpove in nas vodi samo še prvinski nagon! Fran Milčinski Ježek ŠANSONI 19.30 13. sobota Izvajalec Tadej Toš Klavir Sebastijan Duh Romana Ercegovič ELEKTRA PREMIERA 19.30 15. ponedeljek Sodobna dramatizacija starogrškega mita, v kateri se Eiektra sprašuje o verodostojnosti zapovedi, ki za dosego pravičnosti zaitteva novziočin. MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Žalcu 19.30 Najboljša komedija /eta 2001!!! VPIS V LUTKOVNI ABONMA (Ostržek, Lutka In Račka) 9.0013.00 do 5. oktobra v tajništvu gledališča prvi slikani akti, tako sugestivni v naturalistično neusmiljenem prikazu nebogljenega človeškega telesa. Druga misel se je dotaknila van Goghovih likov iz umetnikovega zgodnjega temnega obdobja, čeprav ni mogo~e trditi, da je mladi slikar zavestno iskal vzore prav v teh smereh. Forbicijeva razstava je vznemirila z razmerji med figuraliko, rahlo abstrahirano krajino in večjimi, barvno struktuiranimi, a vendar nenaseljenimi barvnimi ploskvami. V ozadju te predmetno sicer prepoznavne motivike zasledimo mračno razpoloženje razmišljujočega mladeniča, ki išče odgovore na najtežja vprašanja o bivanjskem smislu. Ostaja pomislek o morebiti preuranje-nem iskanju stika z občinstvom, pa vendar je razstava opozorila na obetajočega mladega ustvarjalca. Marjeta Ciglenečki PTUJ Vpis prvošolikov v šolskem letu 2002/03 Mestna občina Ptuj je objavila obvestilo o vpisu v 1. razred osnovnih šol za šolsko leto 2002/2003 na svojem območju. Novince bodo vpisovali v sredo, 10. oktobra, od 8. do 17. ure, v četrtek, 11. oktobra, od 8. do 14. ure ter v petek, 12. oktobra, od 8. do 14. ure. Vpis otrok na podružnično osnovno šolo Grajeno pa bo v petek, 12. oktobra, od 8. do 14. ure. ak TEDNIKOVA KNJIGARNICA dan je danes? Skorajda ni dneva v letu, ki ne bi bil posvečen takšni ali drugačni "svetovni stvari": 12. januar je dan varstva pred snežnimi plazovi, isti mesec so dnevi, posvečeni opazovanju ptic, krščanski enotnosti, učinkoviti uporabi energije, slovenski vojni mornarici, februarja je dan mokrišč, Prešernov dan, dan bolnikov, potrošnikov, turističnih vodnikov. Dan v marcu ima civilna zaščita, slovensko pomorstvo, ženske, potrošnikove pravice, boj proti rasizmu, vode, meteorologija, artilerijci, boj proti tuberkolozi, matere, gledališča. 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, za njimi so na vrsti zdravje, Romi, bolniki s Parkinsonovo boleznijo, slovenske knjige, zemlja, taborniki, spomin na holokavst, svetovne knjige in avtorske pravice, upor proti okupatorju, ples. Svoj praznični dan imajo babice, tajnice, krvodajalci, parki, muzeji, borci proti kajenju, železničarji in policisti, šoferji in zdravniki, domorodci in planinci, sodstvo in turisti, televizija in pozdravljanje ... Morda vam bodo, dragi bralci Tednikove knjigarnice, dobrodošli praznični dnevi v oktobru: prvega je bil mednarodni dan starejših, drugega je svetovni dan otroka in na isti dan še svetovni dan arhitekture in bivalnega okolja. Včeraj, 3. 10., je bil evropski dan opazovanja ptic, na današnji dan je svetovni dan varstva živali, jutri bo mednarodni dan otroka in še svetovni dan učiteljev (Čestitamo!). Sledi majcen predah do 9. oktobra, ko bo svetovni dan pošte in dan za tem svetovni dan duševnega zdravja. Bistre glave in spretne roke praznujejo 12.10. svetovni dan inovatorjev, 14. pa je svetovni dan standardizacije. Svetovni dan kmetic bo praznovan dan pozneje, sledi mu svetovni dan hrane. 17.10. je svetovni dan boja proti revščini in bedi. Uf, v oktobru so še dan OZN, dan igralcev, dan reformacije in svetovni dan varčevanja (24., 30., 31.). Podatke o prazničnih dneh sem izbrskala iz Prešernovega koledarja 2001 (in morebiti spregledala svetovni dan knjižničarjev). Torej: svetovnemu dnevu varstva živali posvečam odlično slikanico nordijskega avtorja Svena Nordquista Ko je bil Findus še majhen mucek (EPTA, 2001). Knjiga z izredno duhovitimi ilustracijami in prav takim besedilom je odlična zgodba o ljubezni med mačkonom Findusom (findus je sorta zelenega graha) in starim kmetom Petterssonom. Za pokušino preberite odlomek iz omenjene slikanice: Nekoč je živel prileten možakar, ki se je pisal Petters-son. Živel je v hišici na deželi in se je imel skoraj tako lepo, kot se za takega možaka spodobi. Le malo osamljenega se je včasih počutil. Pravzaprav precej pogosto. Res je imel nekaj sosedov, toda oni so imeli svoje skrbi. Za družbo je imel tudi kokoši, a so bile preveč zbegane. Ravno ko jim je hotel kaj razložiti, so zbezljale stran, ker je ena od njih našla črva ali kaj podobnega. Nikoli ni prišlo do poglobljenega razgovora. Ko se je zmračilo in so šle kokoši spat, je bilo v hiši pogosto prazno in tiho. Bilo je, kot da je vse lepo za vedno minilo. Nekega dne je prišla na klepet soseda Beda Andersson. S sabo je prinesla buhteljne in Pettersson je na vrtu postregel s kavo. Ni veliko govoril. Beda Andersson je razumela, da ni srečen. "Najti bi si moral ženo, da bi te spravila v boljšo voljo," je menila. "Ne,"se je branil Pettersson. "Če že, bi se to moralo zgoditi davno prej. Zdaj sem prestar. Ne, nikogar ne potrebujem _" "Saj niti mačke nimaš, " je glasno razmišljala Beda Andersson. "Mačka ni preveč hrupna žival. Mogoče bi jo moral imeti ..." In osamljeni kmet je dobil mačjega mladiča v grahovi škatli. In ni bil več osamljen. In koliko veselja sta užila skupaj ! Preberite slikanico in se razvedrite! Če pa si mačka celo zaželite, pojdite v Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer čakajo mucki nove lastnike. Liljana Klemenčič SLOV. BISTRICA / PRVA JESENSKA LIKOVNA RAZSTAVA V Gradu razstavlja Zlatko Prah Prva likovna dela v leto{nji jeseni je v slovenjebistri{ki galeriji Grad razstavil prof. likovne vzgoje Zlatko Prah iz Slovenskih Konjic. Naslov njegovega razstavnega opusa je Od zemlje do neba. Prof. Zlatko Prah se je s svojim slikarstvom uveljavil tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini. Na študijskih potovanjih po Indiji, Nemčiji, Nizozemski, Italiji in Avstriji je širil ter izpopolnjeval svoje likovno znanje. Doslej je razstavljal na več kot 30 samostojnih in več kot 60 skupinskih razstavah v mnogih krajih Slovenije in tujini. Trenutno razstavlja kot nagrajenec Društva likovnih umetni- kov Maribor v mestu Hilden v Nemčiji. Za svoja likovna dela je prejel 15 odkupnih in drugih nagrad v Piranu, Dobrni, Sve-čini, Sladkem Vrhu, Ljubljani, Prešernovo nagrado, zlato slikarsko paleto v letih 1999, 2000 in 2001 in nagrado DLU Maribor. V Slovenskih Konjicah je predsednik likovnega društva, že nekaj časa pa poučuje umetnost na osnovni in srednji šoli. Na tokratni razstavi v Sloven- ski Bistrici se predstavlja s krajinami in vedutami Slovenske Bistrice, s šopki cvetja in abstrakcijami, ki so njegova rdeča nit. Visoke in laskave likovne ocene so mu napisali mnogi slovenski likovni kritiki in galeristi, med njimi Lajči Pandur, Meta Gaberšek - Prosenc (Galerija Rotovž Maribor), Nives Marvin (Obalne galerije Piran), Milena Koren - Božiček in Mario Ber-dič. Kulturni program ob odprtju likovne razstave prof. Zlatka Praha je izvedel trio Cveta Ko-bala. Vida Topolovec KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / STROKOVNO SREČANJE SOLSKIH IN MLADIN- v v SKIH KNJIŽNIČARJEV Nauiimo se brati navdušeno V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča že deseto leto organizirajo neformalna posvetovanja knjižničarjev, ki delujejo v petindvajsetih osnovnošolskih knjižnicah. "Način, kako beremo knjigo -kar je pravzaprav kakovost, ki jo doda knjigi bralec - ima prav toliko opraviti z njeno vrednostjo kot vse, kar avtor vloži vanjo ... Vsak, ki zna brati, se lahko nauči brati navdušeno in bo zato živel bolj polno." (Norman Cousins) Citat z vabila, ki je privabil v knjižnico devetnajst šolskih knjižničarjev, zadeva srčiko delovanja le-teh, kakor tudi osnovno poslanstvo mladinskih knjižničarjev splošno-izobraževalnih knjižnic. Skupni cilji, ki vodijo k dvigu bralne kulture, narekujejo tesno sodelovanje med šolskimi in matično splošno-izobraževalno knjižnico. In na širšem ptujskem območju je to sodelovanje zgledno: organizirane šolske skupine redno obiskujejo bibliopedagoške dejavnosti mladinskega oddelka, šolski knjižničarji vzpodbujajo prostočasni obisk splošne knjiž- nice, mladinski knjižničarji pa vneto utrjujejo preverjene oblike sodelovanja (obisk knjižničarja na šoli, kulturni dnevi, projektni tedni, tematske kolekcije knjig, knjižne razstave, kvizi in literarne uganke, predstavitve knjižnih novosti, bralne akcije, zaključki Bralne značke) in iščejo sveže oblike povezovanja strokovnih delavcev šolskih in mladinskih knjižnic. Takšno, dobro utečeno, delovno in prijazno vzdušje je prevevalo tudi omenjeno prvo druženje v tem šolskem letu, ki je bilo tudi svečanega značaja — podeljena so bila priznanja, izžrebani nagrajenci, bilo je tudi ganljivo slovo spoštovanega Franceta Planteua z OŠ Videm pred odhodom v pokoj. Šolski knjižničarji, mentorji ekip za Medobčinski knjižni kviz 2001 5 knjigo v ekologijo, so po pozdravnem nagovoru direktorice Tjaše Mrgole Jukic prejeli France Planteu, knjižničar na OŠ Videm. Foto: Robert Murko priznanja za sodelovanje in trud. Drugo točko dnevnega reda — zaključno poročilo in žrebanje nagrajencev Slovenskega knjižnega kviza — je pripravila mladinska knjižničarka Melita Zmazek. V akcijo se je do navedenega roka vključilo deset osnovnih šol (Cirkovce, Kidričevo, Leskovec, Ljudski vrt, Mladika, Olga Meglič, Podleh-nik, Sela, Trnovska vas, Videm), ki so poslale 609 rešitev. Knjižne nagrade, ki jih podarja Knjižnica Ivana Potrča s pomočjo sponzorjev (NKBM - Podružnica Ptuj in Mladinska knjiga) bodo razveselile reševalce iz Kidričevega, Podlehnika in Vidma. Z osnovne šole Videm je prispelo tudi največ rešitev, zato ne preseneča, da bo nagradno potoval v Ljubljano učenec te šole Uroš Strmšek. Šolskim knjižničarjem so bile posredovane informacije o akciji Knjižnica — vesolje zakladov, o razširitvi bibliopedagoške ponudbe mladinske knjižnice, o Medobčinskem knjižnem kvizu 2002, zavzeto pa so prisluhnili še prestavitvi knjižnih novosti ter nadaljevali srečanje z izmenjavo izkušenj ob uvajanju de-vetletke, s problemi nabave in izločanja gradiva, z zahtevnostjo in neusklajenostjo računalniških programov za knjižnično dejavnost. Srečanje šolskih in mladinskih knjižničarjev je vodila in pripravila vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Liljana Klemenčič s sodelavci mladinskega oddelka (Melita Zmazek, Leonida Mesarič, Andreja Ri-mele, Andrej Frangež). Liljana Klemenčič JANEZ J. SVAJNCER / PESNICA 1946 55 let od mladinske delovne akcije Osmo nadaljevanje Ob delu je bila tudi vzgoja pomembna prvina Pesnice 46. Tako so bili brigadirji zaposleni tudi takrat, ki niso delali. Oblika politi~ne vzgoje so bile po-liti~ne ure. Na teh politi~nih urah so najve~ obravnavali knjigo Edvarda Kardelja: Pot nove Jugoslavije. Ena od brigadirk mariborske brigade se spominja, 24 kako je imela brigada po-liti~ne ure v senci za cerkvijo. V spominu ji je ostal pripetljaj, do katerega je pri{lo pri prebiranju Iljinove knjige Kako je ~lo-vek postal velikan. Iz Maribora je pri{el predavatelj in povedal -vsaj tako so razumeli mladinci -da je ~lovek nastal iz opice. Vsi so se zasmejali in ga vpra{ali, zakaj {e zdaj ne nastajajo ljudje iz opic, ~e so neko~. Opozoril jih je, naj bodo resni in da vse skupaj sploh ni {ala. Mlada bri-gadirka je sklenila, da tega o opicah in ~loveku raje ne bo povedala doma, ker je mama dru-gi~ gotovo ne bi ve~ pustila v brigado. K politi~ni vzgoji so sodili tudi sten~asi. Stenski ~asopis mariborske brigade je bil pred dornavsko {olo. Na njem se je dalo prebrati tudi to, kako so se raztreseni in pozabljivi brigadirji u~ili reda. Nekateri so pu{~ali žlice kjerkoli. Njihov koman- dant pa je te žlice zbral in jih vrnil lastnikom - za pla~ilo petih dinarjev. 25 Vodstvo akcije je ra~unalo tudi na vzgojni pomen knjig. Vsaka brigada je imela svojo knjižnico. V knjižnicah Mariborske in Ljubljanske brigade so imeli po 300 knjig. Javnosti je bilo namenjeno spo-ro~ilo, da mladinci najraje berejo knjigo sovjetskega pisca Ostrov-skega Kako se je kalilo jeklo. Treba je omeniti tudi razne oblike prostovoljnih dejavnosti. Marjan Tršar z Akademije za upodabljajo~o umetnost v Ljubljani je vodil slikarske krožke. V Mladini je bilo zapisano, "kako se je neki mladinec postavil v pozo težaka in so ga vsi portretirali". Med risarji in sploh umetniki na Pesnici je bil tudi Miha Remec, zaradi risarskega talenta imenovan "Packa". Dva meseca je bil v prvi izmeni na progi Brčko - Banoviči, potem prišel na Pesnico in napisal pesem, posvečeno delu na Pesnici: Z jutranjo zarjo vstaja mlada četa, ko dan premagal sile noči ... Na delo, na delo, na delo mladina gre strugo gradit .../ PTUJ / GIMNAZIJA NA MEDNARODNEM MATEMATIČNEM TABORU Vzpodbuda uienievi individualnosti in kreativnosti Od 18. do 22. septembra je na gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani potekal mednarodni raziskovalni matematični tabor Comenius. Udeležilo se ga je štirideset dijakov in njihovih mentorjev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Belgije. Glavni namen tabora je bil spodbujati uporabo novih tehnologij pri pouku matematike ter okrepiti kulturno in strokovno sodelovanje med evropskimi izobraževalnimi ustanovami. Na podlagi dolgoletnega uspešnega sodelovanja med ptujsko in ljubljansko gimnazijo sta bila na tabor posebej vabljena ptujska gimnazijca Miha Senčar in Gašper Vidovič (slednji se iz zdravstvenih razlogov tabora ni udeležil), ki se s tematiko letošnjega tabora ukvarjata že dlje ~asa in sta v okviru tega pripravila številne odmevne projekte. "Sodobne oblike dela v šoli so tudi matemati~ni tabori. To je oblika izobraževanja, kjer v naj-ve~ji možni meri pride do izraza u~en~eva individualnost in tudi kreativnost. Metode dela so: skupinsko delo, viharjenje možganov, sodelovalno u~enje itd. Vloga u~itelja je predvsem v usmerjanju, moderiranju in vzpodbujanju ter premagovanju kriti~nih to~k," je dejal Stanislav Senveter, profesor matematike na ptujski gimnaziji. Na ptujski gimnaziji je ta oblika dela že zelo razširjena skoraj pri vseh predmetih. Tako kot je za pouk zgodovine, sociologije, geografije itd. pomembno potovanje po domovini in tujini, tako je za naravoslovne predmete in matematiko pomembna prav oblika projektnega dela, ki ima najve~je razsežnosti prav v obliki taborov, kjer so skupine organizirane po interesih, u~ne teme zastavljene projektno, vse delo pa je usmerjeno prav v u~-nociljni naravnanosti pou~evan-ja, v odkrivanju in vzpodbujanju na~ina razmišljanja, kriti~nega pristopa in timskega dela. "Naš cilj je, na vseh predmetnih podro~jih, kjer je to le mo-go~e, uresni~iti vsaj en tabor letno. Z novimi prostorskimi možnostmi je to mogo~e uresni-~iti tudi v doma~i zgradbi, ~ep-rav pa je pomembna kategorija taborov prav v sre~evanju in so- Miha Senčar, udeleženec mednarodnega matematičnega tabora iz ptujske gimnazije, ob predstavitvi rešitve problema. Foto: Simon Starček delovanju dijakov ne samo raz-li~nih šol, ampak tudi razli~nih narodnosti. Pouk matematike je zasnovan na realizaciji predpisanih u~nih vsebin u~nega na~rta, ki pa je ve~krat tog in omejujo~, zato v organizaciji matemati~nega tabora pride do izraza prav sprostitev omejitev, ki so pri pouku izrazite zaradi urnika, postopnosti pridobivanja novih znanj in veš~in, pri projektnem delu pa je potrebno ve~krat presko~iti neke vsebine in si pri tem pomagamo tudi s sodobnimi tehnologijami, saj je uporaba le-teh prav v takih primerih upravi~ena in ve~krat pomeni premostitev ovir nepoznane snovi, ki pa jo z uporabo tehnologije lahko priv-zamemo in neposredno uporabimo," dodaja profesor Šenveter. "Izhodiščna misel tokratnih raziskav je bila, kako je mogoče probleme iz vsakdanjega življenja reševati z uporabo matematičnih modelov. Dijaki so z osebnimi računalniki, uporabo spleta, računal za simbolično računanje in drugimi pripomočki sodobne informacijske tehnologije določali težišče Ljubljane, računali najkrajšo razdaljo med Ljubljano in Chicagom, iskali vzporedne krivulje v naravi in tehniki, raziskovali geometrijska mesta točk, različne krivulje, teorijo kaosa ter trli številne druge miselne orehe. Zadnji dan napornega delovnega tedna in neprespanih noči so udeleženci tabora, organizirani po temah v pet mednarodnih skupin, predstavili na duhovit, a kljub vsemu visoko strokoven način, rezultate razmišljanj in raziskovanj. Izkazali so visoko stopnjo kreativnosti, izjemno znanje na področju uporabe najnovejših tehnologij, uporabnih programov, svetovnega spleta ... Ob tem je Miha Senčar, dijak ptujske gimnazije, kljub izjemno zahtevni nalogi uspel rešiti problem še na svojevrsten način in ga tudi posebej predstavil. Rešitev problema iskanja najkrajše poti med Ljubljano in Chicagom je celo posplošil in ga podkrepil z računalniškim programom, prirejenim za simbolno računalo TI 92. Ideje in rezultati bodo gotovo teme tudi prihodnjih matematičnih srečanj in konferenc," je na kratko opisal aktivnosti letošnjega matematičnega tabora Simon Starček, prof. matematike. Miha Senčar: "Imeli smo možnost izbirati med petimi skupinami. Vsi zastavljeni problemi so bili več kot zanimivi. S sorodnimi problemi smo se ukvarjali tudi že pri pouku matematike. Delo v taboru ni bilo poučno samo iz znanja matematike, ampak tudi na področju uporabe novih tehnologij pri pouku matematike in znanja angleškega jezika. Ugotavljam, da smo ena redkih šol v Sloveniji, ki ponuja in omogoča uporabo teh tehnologij, kar je v državah udeleženkah nekaj vsakdanjega. Splošno mnenje udeležencev tabora je, da je tabor uspel, in vsi se veselimo ponovnega srečanja prihodnje leto." S.S. Pevske krožke je vodil tovariš Drčar, član orkestra mariborskega gledališča. Po njegovem mnenju je dobro uspeval pevski krožek Celjske brigade, ni pa bil zadovoljen s pevci iz Ljubljanske brigade. Dramske krožke je vodil Dušan Mevlja, mariborski gledališki igralec. Za srednješolce, ki so imeli popravne izpite, je bilo obvezno obiskovanje krožka za srednješolce, ki ga je vodil profesor Lovše. Mladina 26 je slovenski javnosti tudi sporočila, da "kaže mladina ogromno zanimanje za krožke ruskega jezika". Ob tem pa vendarle lahko dodamo, vsaj tako je ostalo zapisano v spominu nekaterih brigadirjev, da velika večina brigadirjev ni sodelovala v nobeni od naštetih oblik, razen pri obveznih urah. Brigadirji, ki so kasneje odšli na progo Šamac -Sarajevo, so šele tam spoznali, kako je mogoče brigadirjev resnično zaposliti. Na Pesnici so imeli proste vse nedeljske popoldneve, ki so jih preležali v prijetni senci. Treba je dodati, da časopisni zapisi in tudi obujanja spominov nekdanjih brigadirjev ne pripovedujejo o predvojaški vzgoji na delovni akciji. Na progi Brčko - Banoviči je bila takrat predvojaška vzgoja že zelo temeljita, tudi s korakanjem in streljanjem. Vodili so jo pripadniki vojske. Najverjetneje tega na Pesnici res ni bilo. Prav je, da se ustavimo tudi ob medsebojnih odnosih. Gibalo dela je bilo tekmovanje. Med seboj so tekmovale čete, zlasti pa brigade. Tekmovanje je spodbujalo vodstvo in najbolj zavzeti mladinci. Z delom so brigadirji pričeli 11. julija in takrat se je začelo tudi prvo sedemdnevno tekmovalno obdobje za prehodno zastavico. Od 11. julija do 24. avgusta je bilo šest sedemdnevnih tekmovalnih obdobij. Trikrat je prehodno zastavo divizije osvojila Prekmurska brigada, dvakrat Ljubljanska in po enkrat Ptujska ter Celjska. Mladinci Prekmurske brigade so celo napovedali tekmovanje vsem drugim slovenskim mladinskim brigadam. Izzvali so jih 27 k tekmovanju v fizičnem delu, kulturnoprosvetnem delu, fizkulturi, higieni ter administraciji in statistiki. Sad tega tekmovanja je bil, kot smo že omenili, da je bila Prekmurska brigada razglašena za najboljšo slovensko mladinsko brigado leta 1946. Komandant Prekmurske brigade je bil Vinko Bavčar iz Murske Sobote. V brigadi so vzklikali: "Čigava je zastava? -Naša! Čigava bo? - Naša!" Gospodinjska šola iz Rakičana je poslala še posebno rdečo zastavico "Najboljši četi brigade Štefana Kovača". Opombe: 24 Minca Vaupotič, ustna izjava piscu. 25 Na bregovih Pesnice, Mladina, 19. VII. 1946. 26 Mladina, 19. VII. 1946. 27 Mladina, 19. VII. 1946. PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / PODPIS POGODBE O SODELOVANJU MED POKRAJINSKIH MUZEJEM IN MERCATORJEM SVS Muzej se predstavlja v Narodni galeriji V petek je bila v jedilnici ptujskega gradu tiskovna konferenca, na kateri je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih uvodoma predstavil projekte, ki jih bodo v muzeju zaklju~ili v tem letu ali pa jih bodo pri~eli. Gre za obnovitve na {tevilnih zgradbah, s katerimi upravlja ptujski muzej, teh pa ni malo, saj morajo skrbeti za 52.000 kvadratnih metrov povr{in. Glavni namen tiskovne konference pa je bil predstaviti zapuščino družine Leslie, saj se bodo Ptujčani z njo predstavljali v okviru projekta Muzeji se predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani v začetku naslednjega leta. Kot je povedala Polona Vidmar, je Narodna galerija v Ljubljani kot prve povabila k sodelovanju prav Ptujčane, ki so se odločili, da bodo predstavi- li predmete iz zapuščine Leslie s poudarkom na tapiserijah (o tem je Tednik že poročal). Eva Ilec je predstavilo delo restavratorskega ateljeja, pri čemer je posebej poudarila, da je obnova tapiserij dolgotrajno delo, ki zahteva celo vrsto restavratorskih posegov, s ponosom pa dejala, da je ptujska zbirka tapiserij najbogatejša na Slovenskem. Za predstavitev v Narodni ga- Dr. Andrej Smrekar in dr. Marjeta Ciglenečki. Foto: Fl Aleš Arih, Polona Vidmar, Eva Ilec in Stanislav Brodnjak na tiskovni konferenci o zapuščini Lesliejev na ptujskem gradu leriji bodo Ptujčani pripravili bogat katalog, ki ga bodo pripravili konzervatorka Eva Ilec, dr. Marjeta Ciglenečki, mag. Igor Weigl, dr. David Worthington s [kotske (Leslieji so bili [kot-je) ter arhivarka Marija Hernja Masten. Izdajo kataloga bo kot donator podprl Mercator SVS Ptuj; direktor muzeja Aleš Arih in direktor Mercatorja Stanislav Brodnjak sta ob tej priliki podpisala pogodbo o donator-stvu. Stanislav Brodnjak je ob tem pripomnil, da je Mercator že večkrat sodeloval pri podobnih projektih. V donatorstvu vidijo ob pomoči svojemu okolju tudi promocijo le-tega in pripadnost svojemu kraju. Gre za ZETALE / KONCERT NA JANECKOVIH ORGLAH Instrument zaživi z glasbo V okviru občinskega praznika bo v cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah v nedeljo, 7. oktobra, orgelski koncert na obnovljenih baročnih orglah mojstra Janeza Frančiška Janečka iz leta 1763. Z deli baročnih mojstrov bo nastopil priznani slovenski organist Milko Bizjak. Žetale imajo bogato kulturno dediščino, med katero posebno izstopa podružnična cerkev Marije Tolažnice, ki je od nekdaj priljubljena romarska cerkev. Tako ni naključje, da so že sredi 18. stoletja vanjo postavili orgle imenitnega mojstra. Naročene so bile v celjski orglarski delavnici Janeza Frančiška Janečka (1700-1777), ki še danes velja za enega najboljših mojstrov baročnih orgel na Slovenskem. Njegova delavnica je bila ustanovljena v prvi tretjini 18. stoletja in je delovala več kot petdeset let. Tradicijo so neprekinjeno nadaljevali nasledniki, najprej sin Janez, nato pa Anton Scholz (1756-1802), Venčes-lav Marthal (pred 1780-po 1825 in Alois Horbiger (1810-1872), doma iz Tirolske, če omenimo le nekaj najuspešnejših. Janečka, ki izhaja iz velike češke glasbene družine, imamo za utemeljitelja tako imenovanega "celjskega kroga" orglarjev. Pred tem so znani le nekateri mojstri, ki so delovali v Ljubljani od zgodnjega 17. stoletja naprej. V Janečkovi delavnici je bilo izdelanih okrog 150 orgel, do danes pa se jih je ohranilo kakšnih trideset. Naročila zanje so prihajala iz različnih krajev Štajerske in severne Hrvaške, krasila pa so tudi ljubljansko stolnico in cerkev sv. Marka v Zagrebu. Danes jih najdemo v Orgle, Janez Frančišek Janeček, Celje, 1763, c. Marije Tolažnice v Žetalah. Crngrobu pri [kofji Loki, v Ru-{ah, Olimju in drugod, za nas pa so posebno pomembne majhne procesijske orgle iz Pokrajinskega muzeja na Ptuju iz leta 1739, ki jih ustno izro~ilo pripisuje pro{tijski cerkvi sv. Jurija. Jane~ka so na za~etku 18. stoletja na Ptuj najprej povabili tu-kaj{nji minoriti in ga najeli za popravilo orgel v cerkvi sv. Petra in Pavla. Z njegovim delom so bili zadovoljni in zagotovo se je dober glas ponesel tudi v okoli{ke kraje. Zgodovino orgel, ki so danes v @etalah, bo potrebno v prihodnje {e raziskati, v tem trenutku pa je naj- pomembnej{e, da so jih krajani s prizadevanjem nekaterih posameznikov, med katerimi gotovo izstopa Milan [travs, ter s po-mo~jo strokovnjakov [kofijske orglarske delavnice iz Hoč leta 1994 temeljito obnovili. Prizadevni restavratorji so opravili veliko delo ter po{kodovanemu instrumentu povrnili nekdanji sijaj. Danes imajo orgle deset registrov, od tega tri v pedalu. Tak-{na dispozicija omogo~a organi-stu {tevilne možnosti v izboru repertoarja. Janečkov instrument pa ni dobil le nekdanjega zvoka, ponovno je zasijala tudi baročno okra{ena orgelska omara s plastikami angelov z glasbili, ki predstavljajo pravi angelski zbor. Domačini se pomena instrumenta dobro zavedajo, zato si prizadevajo, da bi orgle zvenele tudi na koncertih, kjer tako žlahten instrument pride do naj-lep{e veljave. Ob leto{njem prazniku občine Žetale so tako pripravili orgelski koncert in medse povabili Milka Bizjaka, enega najuspe{nej{ih slovenskih organistov srednje generacije. Na sporedu bodo dela različnih mojstrov, ki so vsak v svojem času - od zgodnjega baroka do klasicizma ustvarili pomemben orgelski opus. Koncert, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 16. uri v cerkvi Marije Tolažnice v Cermoži-šah pri Žetalah, je v sodelovanju z župnijskim uradom in turističnim društvom omogočila Občina Žetale. Vstop je prost! Vljudno vabljeni. Darja Koter projekt, ki prispeva k uspehu v odličnosti. Ravnatelja Narodne galerije dr. Andreja Smrekarja smo povprašali, ali so se so zgolj slučajno odločili, da se Ptuj kot prvi predstavi v galeriji. "V tem poslu ni slučajnosti, odločamo se po kvaliteti," je dejal. Pa nam je malo zrasel greben. Svečan podpis pogodbe je spremljal tudi kulturni program, ki sta ga izvedla gojenca glasbene šole Ptuj kitarist Matjaž Mršnik in flavtistka Mojca Sosterič. Franc Lačen PTUJ / PRIBLIŽEVANJE KNJIG razliCnim skupinam bralcev Dober odziv med ljubitelji malih živali Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je v ambulanti za male živali Veterinarske bolnice Ptuj pripravila razstavo knjig o malih živali. V stekleni vitrini čakalnice ambulante za male živali Veterinarske bolnice Ptuj je Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pripravila razstavo knjig o malih živali. Foto: Č. Goznik Ljubitelji malih živali so to odločitev knjižnice, da jim približa njim namenjene knjige, toplo pozdravili. Zadovoljen je tudi direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar, dr. vet. med., ki še dodaja, da bi na prihodnji razstavi (veterinarji namreč želijo sodelovanje s knjižnico še okrepiti) dodali še druge knjige o malih živali; na zdajšnji razstavi je poudarek na mucah in psih. Pričujoča razstava je pomemben prispevek pri kvalitetnem bogatenju psihofizičnega odnosa do živali. Časi, ko je bil pes na verigi pripoznan le kot čuvaj, so že zdavnaj minili. MG P E R U T N I N O T I Č E K Pecen piscanec v grozdni omaki Sestavine za 4 osebe: Piščanec PP 1200 g Kuhana ajdova kaša 150 g Belo grozdje brez koščic 100 g Jajce 1 kom mleta paprika, sol, poper, šopek drobnjaka, šopek peteršilja, nastrgana lupina limone, limonin sok, maslo Omaka; Pšenična moka Suho rdeče vino Kokošja juha Belo grozdje Sladka smetana sveže mlet poper, sol 1 žlica 1,25 del 2,5 del 300 g 1,25 del Priprava: Iz ajdove kaše, limonine lupine, jajca, peteršilja, drobnjaka in belega grozdja ter soli pripravimo nadev. Piščanca očistimo in solimo, nadevamo z pripravljenim nadevom, prelijemo z raztopljenim maslom ter pečemo v pečici pri 200 °C približno 1 uro. Na omaki, ki nastane pri pečenju, prepražimo moko, zalijemo z vinom, kokošjo juho, prevremo in precedimo. Dodamo belo grozdje, sveže mlet poper, narahlo pokuhamo, na koncu dodamo sladko smetano in po potrebi še solimo. Piščanca razrežemo, položimo na krožnik, prelijemo z pripravljeno omako in vroče ponudimo. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.; 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov m Perutnina Ptuj PO NAŠIH KRAJIH PTUJ, DORNAVA / 14. srečanje defektologov slovenije Izobrazba - najboljša rehabilitatija Na Ptuju in v Dornavi je 28. septembra potekalo 14. slavnostno in družabno srečanje defektologov Slovenije z okrog 280 udeleženci. Društvo defektologinj in defektologov združuje strokovnjakinje in strokovnjake, ki s poklicnim delom pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami na področju šolstva, socialnega varstva, zdravstva in zaposlovanja. Letos je društvo soorgani-zacijo srečanja zaupalo zavodu dr. Marijana Borštnarja. Glavni pokroviteljici sta bili mestna občina Ptuj in občina Dornava; direktor zavoda dr. M. Borštnarja mag. Milenko Rosič se je na slovesnosti v Narodnem domu na Ptuju za njun prispevek še posebej zahvalil obema županoma Miroslavu Luciju in Francu Šeguli. Predsednik Društva defektologov Slovenije mag. Jan Ulaga je med drugim na slovesnosti v Narodnem domu, kjer so podelili tudi leto{nje plakete Antona Skale, najvi{je priznanje na področju defektologije, poudaril, da so za osebo, ki je popolnoma odvisna od drugih, najpomembnejši kvalitetni odnosi, ne pa zidovje in še tako lepi prostori, čeprav tudi ti niso zanemarljivi, saj se z novimi prostori ustvarjajo boljši pogoji dela, decen- tralizacija na tem področju pa je težnja vseh naprednih družb. Plakete so podelili dr. Stanetu Koširju, profesorju defektologije in docentu na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Jožetu Horvatu, socialnemu pedagogu in ravnatelju vzgojno - izobraževalnega zavodu v Višnji Gori, Metki Ster, specialni pedagoginji iz Viških vrtcev v Ljubljani, ter osnovni šoli Glazija iz Celja za uspešno strokovno delo z otroki s posebnimi potrebami. Podelili pa so Mag. Jan Ulaga, predsednik Društva defektologov Slovenije, pričakuje, da bodo kmalu odpravljene težave, ki se v praksi pojavljajo pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami Mag. Milenko Rosič, direktor zavoda dr. Marijana Borštnarja, izroča simbolično darilo - sliko, ki so jo izelali v delavnicah varstvenega centra v Dornavi, direktorju Urada za invalide in bolne mag. Luju Šproharju. Foto: Črtomir Goznik tudi priznanja za najboljša glasila. Slavnostni govornik na 14. srečanju defektologov Slovenije je bil mag. Luj Sprohar, direktor Urada za invalide in bolne. Pohvalil je delo defektologov, ki je resno in odgovorno. Po zaslugi stroke se je tudi spremenil odnos do prizadetih. "Danes vedno bolj težimo k neinstitualizaciji in si prizadevamo, da se vse več invalidov izobražuje v rednih šolah. Širi se paleta poklicev za invalide, nobena redkost ni več srečati na fakultetah tudi invalide. Prepričan sem, da je prav težnja po čim višji izobrazbi za invalide najboljša rehabilitacija. Vključevanje invalidov v redne šole ima vrsto prednosti pred institucionalnimi oblikami izobraževanja. Šolanje invalidov v rednih šolah je za državo trikrat cenejše kot v posebnih zavodih," je še poudaril mag. Luj Šprohar, ki je tudi prepričan, da bodo defektologi imeli v bodoče še več dela, ker je njihova naloga spremljati otroke pri njihovem šolanju. Vrata Urada za invalide in bolne so vedno odprta za pobude in predloge de-fektologov. Ti si tudi želijo, da bi se čim prej odpravile težave, ki se pojavljajo pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v praksi. Kljub temu da je bil že lani sprejet zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, še danes ni ustreznih podzakonskih aktov, zato razvrščanje otrok v zavode še vedno poteka po starem, pa tudi prilagojenih programov, po katerih bi se ti otroci lahko šolali v rednih šolah, še ni. Po končanem slavnostnem delu srečanja v Narodnem domu, ki ga je spremljal tudi kulturni program, so si udeleženci 14. srečanja defektologov Slovenije v spremstvu vodnikov podjetja Ptujske vedute ogladali nekatere turistične zanimivosti Ptuja, družabni del srečanja pa je potekal v ribiškem domu v Dornavi. MG PTUJ / začetek sezone v gledališču Princeska in iarodej za male in velike V petek je bila v ptujskem gledališču premiera enodejan-ke za otroke pod naslovom Princeska in čarodej, ki jo je napisala Lilijana Praprotnik Zupančič. To je bila krstna predstava. In v čem so uživali mladi in odrasli obiskovalci gledališča? Razvajena in zdolgočasena princeska preganja svoj neproduktivni čas v čakanju na resničnega princa, nagaja svoji spletični in vanjo zaljubljenemu čarovniku, ki je nikakor ne more razvese- liti s svojim čaranjem. Čarovniku postavlja nemogoče naloge v zvezi s čaranjem. Ta se trudi in tudi po svoje rešuje vse nemogoče naloge, saj mora reševati svojo glavo. Posebej se čarovnik izkaže, ko dobi nalogo pričarati pravega princa, saj ji ga pričara v svoji podobi in začara prince-skino srce. Poanta je v reševanju težkih življenjskih vprašanj s poslušanjem svojega srca. Razgibana igrica je navdušila mlade gledalce, k čemur sta posebej pripomogli obe igralki Alenka Tetickovic kot princeska in Sabina Kogovšek kot spletična ter Gorazd Zilavec kot čarovnik. Prijetna popestritev jer bila avtorska glasba Matevža Goršica ter domisel- na scena Renata Jukica, kos-tumografka Ivona Stanič pa je s svojimi kreacijami prisluhnila otroškemu doživljanju. Tudi koreografija Goge Stefanovič Erjavec je bistveno pripomogla k živahnosti predstave. Režiser je bil Miha Alujevič, ki je v ptujskem gledališču ustvaril že več uspešnih del. Franc Lačen V začetku septembra nas je pretresla vest, da je v Ljubljani umrla profesorica klavirja Vera Vodišek, ki je svojo mladost in začetek službovanja preživela na Ptuju. Vera Gjurasek se je rodila na Ptuju leta 1940. Osnovno šolo je obiskovala na Ptuju, tudi prve razrede gimnazije je delala na Ptuju, zadnji dve leti pa je opravila v Ljubljani na bežigrajski gimnaziji in leta 1959 maturirala. Na Ptuju je obiskovala tudi glasbeno šolo in šest razredov končala pri profesorju Luževiču. Ob gimnaziji v Ljubljani je obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo, kjer je pri profesorici Darinki Bernetič opravila zaključni izpit. Za visokošolski študij je izbrala filozofsko akademijo v Ljubljani, in sicer muzikologijo in nemščino. Diplomirala je leta 1968. Zapisala se je glasbi, dodatno je obiskovala tudi pouk harmonike na ljubljanski srednji glasbeni šoli pri profesorju Pilichu in tudi iz tega predmeta diplomirala leta 1972. Že kot dijakinja in študentka je honorarno poučevala harmoniko na Glasbeni šoli Franca Štur-ma v Ljubljani, leta 1969 pa se je redno zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju. Vrnila se je v okolje, kjer je preživela mladost, kjer so prsti prvič začeli ubirati klaviaturo in kjer je začela spoznavati skrivnosti in lepote glasbe. Za življenjskega sopotnika si je izbrala glasbenika, violinista Dušana Vodiška, tako da jo je življenjska pot kaj hitro ponovno ponesla v Ljubljano, kjer je na glasbeni šoli Franca Šturma poučevala klavir in harmoniko. Na tej glasbeni ustanovi je delovala vse do svoje prezgodnje smrti, torej do letošnjega 8. septembra. Številnim svojim učencem je dajala svoje bogato znanje, številne je navdušila za profesionalno glasbeno pot, poklicna glasbenika sta tudi njen sin Iztok in hči Nadja, ki sta prvo glasbeno izobrazbo prejela od svojih staršev. Vera Vodišek Vere se spominjamo kot prijetne, sočutne sodelavke, skromne, potrpežljive, z ogromnim srcem za svoje učence in soljudi. Ostaja paznina, ostaja pa spomin na dobroto in plemenitost duha. ... PA BREZ ZAMERE Sveže peieni BRUCI IN STARE BAJTE - IZKUŠNJE RES ŠTEJEJO ^■vo. Pa se je tudi za intelektualni cvet našega naroda začelo delo. Kar pomeni, da se je začel, z ustaljenim enomesečnim zamikom, izobraževalni proces tudi na faksih. Za stare bajte sicer nič novega. V letih izobraževanja so si nabrali že toliko spoštljive kilometrine, da jih začetek novega študijskega leta nič kaj ne gane. Vse skupaj je že rutina. In pa izkušnje. Zaradi teh izkušenj se stare bajte ne bodo že prvega oktobra zapodile na fakse in panično begale naokoli, ker se predavanja (vsaj povečini) še niso začela točno prvega v mesecu. Tudi že mesec dni pred tem ne bodo (niso) nemirno spale ter vzdrhtele, kadarkoli jim je omenjeno karkoli v zvezi s faksom. Stare bajte si tudi ne bodo hitele kar vsevprek kupovati tistih stvari, ki jim jih bodo na faksih predstavili kot nujne (pravzaprav je to ljudem na faksu čisto jasno, tako da starim bajtam niti ne težijo s tem), in ne bodo na faks prišle oborožene s tonami odvečnih zvezkov in podobne krame. Tudi gibanje po naši prestolnici starim bajtam ne predstavlja nobenih težav več, za razliko od brucev in bruck, katerim se že samo osnoven premik položaja z ene na drugo točko s koriščenjem javnega prevoza v veliki večini zdi izjemno komplicirana in nepojmljivo zahtevna operacija. Ja, biti bruc v teh časih ni posebno prijetno. Sicer je lepo in prav, da se postaviš malo na svoje noge, še posebej, če študiraš v metropoli, kar pomeni, da najverjetneje v času študija ne bivaš doma, ampak si, kot radi rečemo, na svojem. Učiš se odgovornosti, samostojnega življenja, razpolaganja z denarjem, bla, bla, bla... V praksi pa vse to skupaj pomeni zgolj to, da si v bistvu hudo zmeden najstnik, ki je naenkrat vržen v realnost, brez mamice in atija, v katerih varno zavetje bi se lahko vsak trenutek zatekel. In potem se začne. Ko končno ugotoviš, v kateri predavalnici imaš predavanja, in potem ko te stare bajte najmanj petkrat pošljejo na čisto drug konec faksa, ko jih prijazno prosiš, ali ti povejo, v katerem nadstropju je ta predavalnica, potem torej ugotoviš zgoraj omenjeno dejstvo, da se predavanja sploh še niso začela. Ker si že pošteno zmantran in tudi tvoje počutje je na nuli, da bi se kar nekam sesedel in potočil solzico ali dve nad svojo bedno usodo, se odločiš, da bi pa ti zdaj nekaj pojedel in si malo privezal dušo. Kar pa seveda spet predstavlja kar znaten problem. Ce se prav spominjaš, si nekje slišal za neke bone, ki bi jih moral imeti, če nočeš plačevati polne cene kosila. Krasna zadeva torej, ti boni. Imajo samo eno majhno napakico: če hočeš z njimi plačevati svoje prehranjevalne potrebe, jih moraš najprej imeti. Kar pomeni, da jih moraš najprej nabaviti. Oziroma, pravilneje, kupiti. In če jih hočeš kupiti, moraš vedeti, kje se ti boni prodajajo, ne? Kar pa spet postavlja problem, saj si sicer nekaj o tem že slišal, če pa si čisto odkrit, pa o celotnem procesu, ki se tiče bonov, nimaš pojma. Ne veš, kje jih dobiti, ne veš, kako jih dobiti, in vsekakor ne veš, kaj za to potrebuješ. Skratka, nimaš pojma. Pa še lačen si povrhu vsega. Ne preostane ti torej nič drugega, kot da se žalostno zavlečeš do prvega kioska z burekom in lepo v tolarjih plačaš albanskim prijateljem za ta čudoviti zalogajček. Ko se za silo okrepčaš s to kalorično bombo, pa je vse, kar lahko storiš, to, da se odvlečeš do svojega novega doma (ki ti ga, razen če si po kakem čudežu že od vsega začetka sprejet v študentski dom (kar pa je hudo malo verjetno), oderuško zaračunajo) ter spakiraš stvari in jo jadrno ucvreš nazaj v provinco ... Tako približno zgleda povprečen prvi študijski dan bruca ali brucke. Pa še to. Bruca ali brucko absolutno vedno lahko spoznaš na cesti že od daleč. Negotova drža, prestrašen pogled, brezciljno tavanje sem ter tja ali pa začudeno buljenje v vse, kar ga obkroža. Ja, stoprocenten bruc. Kaj češ. Kar se pa častitljivih starih bajt tiče, pa stvari stojijo malo drugače. Ce je glavna značilnost brucev popolna odsotnost izkušenj in zmedenost, pa stare bajte izžarevajo izkušnje, pridobljene z večjim stažem prebivanja v prestolnici. Za začetek: prvega oktobra na faksu zagotovo ne boš srečal nekam dosti starih bajt. Castitljive starine, kot smo že omenili, namreč vedo, da se predavanja skoraj zagotovo ne bodo začela s prvim oktobrom, saj je to čas moledovanja in rotenja pr-foksov, da se te usmilijo in te spustijo v višji letnik, preden se konča vpis. Stare bajte vedo, da se prava stvar začne pravzaprav šele tam nekje okoli srede oktobra. Seveda starih bajt tudi ne boš nikoli videl iskati ŠOU-ovih Info točk (tam se namreč dobijo boni za prehrano, če slučajno to bere kakšen bruc), brezupno tavati po Ljubljani (no, vsaj zaradi tega, ker bi se sami sebi smilili in bili nebogljeni, ne), razen v primeru, če se vračajo s kakšnega žura, in, oh seveda, nikoli jih ne boš videl vse razposajene, ko se bodo začele zimske počitnice. Ko bruc ves vesel vriska od radosti, ker so se začele počitnice, se stara bajta samo zaskrbljeno čoha po glavi, saj za razliko od nepoučenega bruca ve, da so počitnice zgolj drug naziv za čas, ko se je treba guliti za izpite, ki počitnicam sledijo. In, ja, bruc še vedno naivno verjame, da se ne bo učil kampanjsko, ampak sproti. Ha. No, sicer pa vse te brucevske kolobocije niti niso tako kritične. Ce si bruc, se lahko, če ne drugega, v svoji bridkosti tolažiš s tem, da so prav vse stare bajte morale iti skozi obdobje, v katerem si zdaj ti, in da boš čez nekaj časa, leto, dve, tudi ti častitljiva izkušena stara bajta. In boš lahko zmajeval z glavo ob zgodah in nezgodah novih brucev. Tako pač to je. PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / glasbeni september se je končal z mozartom Briljantnost izvajalcev navdušila S programom Amadeus se je v petek v palaciju ptujskega gradu končal letošnji Glasbeni september, ki je potekal v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe. Violinist Renaud Capuçon je navdušil Ptujčane, zbrane v palaciju; spremljal ga je Kalle Randalu, pianist iz Estonije Tokrat so bila na sporedu dela Wolfganga Amadeusa Mozarta za manjše zasedbe. Najprej smo prisluhnili kvartetu za flavto, violino, violo in violončelo v C-duru. Vrhunski izvajalci so s svojim igranjem pričarali naravno draž in svežino ter igrivost in prefinjenost, ki je značilna za Mozartovo komorno glasbo (violinske kvartete ter sonate za klavir in narazličnejše instrumente, posebej za violino in klavir). Kvartet so sestavljali flavtistka Julia Gallego iz Španije, mladi francoski violinist Renaud Capuçon, violistka Di-emut Poppen iz Nemčije ter violončelist Igor Škerjanec iz Ljubljane. Sledila je sonata za klavir in violino št. 32, ki sta jo izvajala že omenjeni Renaud CapuÇon in estonski pianist Kalle Ran-dalu. Virtuozna bravurnost in pedantnost podajanja treh so-natnih stavkov obeh umetnikov je zapolnila palacijski prostor z nežnim violinskim in energičnim klavirskim zvokom. Za konec prvega dela koncerta je kvartet za flavto, violino, violo in violončelo v isti zasedbi kot na začetku zaigral kvartet v D-duru. V drugem delu koncerta je bila na programu Mozartova Serenada v B-dur (Gran Parti- Café Domino ta), sedemstavčna skladba, pri čemer je vsak njen del posebno doživetje (adagio glasbena zgodovina uvršča med največje mehkobne bisere do današnjih dni), efekten finale pa so umetniki na željo občinstva ponovili. Serenado je izvajalo dvanajst pihal (2 oboi, 2 fagota, 2 basetna rogova - bas klarineta, 2 klarineta, 4 angleški rogovi) in kon-trabasist. Glasbeni september je končan. Ptujčani smo tokrat prisluhnili angleški glasbi (Pursell, Haendel in Britten) ter Mozartovi komorni glasbi. Za Ptuj je to velik glasbeni dogodek, prepričani pa smo, da ima druženje in skupno delo umetnikov z vsega sveta posebno draž in nova profesionalna sodelovanja. Verjamemo, da bomo v podu-hovljeni glasbi uživali tudi v naslednjem septembru in da bo dr. Darja Koter, kustudinja Pokrajinskega muzeja Ptuj in članica programskega sveta mednarodnega festivala komorne glasbe, tudi v naslednjem letu v naše mesto pripeljala vrhunske umetnike s primernim glasbenim programom. Za njeno letošnje delo in sodelovanje v Glasbenem septembru se ji je ob zaključku zahvalil ravnatelj muzeja Aleš Arih. Franc Lačen PTUJ / lutkovni abonma v gledališču Ostržek, Lutka in Raika vabijo češki lutkarji pred ptujsko mlado publiko Tudi v novem šolskem letu ponuja Gledališče Ptuj predšolskim otrokom tako imenovani lutkovni abonma. Otroci si bodo lahko enkrat mesečno ogledali predstave slovenskih lutkovnih gledališč in skupin. Otroci se lahko vpišejo v abonma Ostržek (predstave bodo vsak prvi petek v mesecu ob 17. uri), vsako prvo soboto pa bosta še dva abonmaja: Lutka ob 10. uri in Račka ob 11.30 uri. Nekaj prostora je še za petkovo in sobotno opoldansko predstavo, abonma Lutka pa je že poln. Otroški lutkovni abonma lahko starši dobijo v pisarni gledališča vsak dan med 8. in 13. uro ali pa na dan predstave uro pred pričetkom predstave pri gleda- liški blagajni. Ciklus šestih abonmajskih lutkovnih predstav se začenja ta konec tedna z gostovanjem mariborskih lutkarjev, ki se bodo predstavili z igrico Kakor napravi stari, je zmeraj prav. Ob koncu šolskega leta bo Gledališče Ptuj vsem lutkovnim abonentom, kakor je že v navadi, podarilo sklop treh lutkovnih predstav na prostem pred gledališčem. gP PTUJ / slovesnost ob 115-letnia turističnega društva Zanesenjakom dela ne bo zmanjkalo V poročni dvorani na Ptuju so 27. septembra pripravili osrednjo slovesnost ob 115-letnici turističnega društva in 27. septembru, svetovnem dnevu turizma. Svečani govornik župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci se je ob tej priložnosti zahvalil vsem turističnim zanesenjakom in članom društva ter občanom, ki vzorno skrbijo za okolje. Turistično društvo Ptuj je po besedah predsednika Turističnega društva Ptuj Albina Piška eno najbolj dejavnih pri razvoju turizma na Ptujskem. Ptujskemu turističnemu društvu je ob prazniku v imenu Turistične zveze Slovenije čestital podpredsednik TZS Anton Rous. Poudaril je, da uspehi TD Ptuj doma in v mednarodnem merilu niso naključje, ker je Ptuj očitno naredil tisto, česar drugi niso, ker ne popušča v prizadevanjih za ohranjanje naravne in kulturne dediščine kot sestav- nemu delu turistične ponudbe. Ni turističnega dogodka, ki ne bi vključeval elementov naravne in kulturne dediščine. Ptujski župan Miroslav Luci je ob 115-letnici TD Ptuj izročil priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija - podpredsedniku TD Ptuj Zdravku Zamudi; s tem ga je nagradil za 30-letno Občinsko priznanje za dolgoletno ljubiteljsko delo na področju turizma je prejel Zdravko Zamuda. Pečat mesta Ptujamu je izročil župan Miroslav Luci. Foto: Črtomir Goznik Zdravka Zamudo je občinsko priznanje zelo presenetilo. Ni ga pričakoval. Priznanje je dokaz, da so njegovo ljubiteljsko delo na področju turizma opazili tudi na občini, nam je dejal. V turizmu dela že več kot 30 let, 15 let je podpredsednik TD Ptuj. Tudi v bodoče si bo prizadeval za izboljšanje turistične ponudbe Ptuja in okolice. Prepričan pa je, da bi tisti, ki delajo v turizmu profesionalno, morali dati več od sebe. "Prostovoljci smo lahko samo dodatek temu, kar naredijo profesionalci,"" poudarja. ""Moja velika želja je, da bi po Ptuju znova vozil turistični vlakec, za to si bom prizadeval po najboljših močeh. Več bi v sezoni morali dati od sebe trgovci in gostinci, ki bi morali delati s podaljšanim delovnim časom. Grajsko ulico pa bi morali urediti kot ulico malih trgovinic z najrazličnejšo ponudbo predmetov, po katerih povprašujejo turisti." prizadevno delo v turističnem društvu. Na osrednji slovesnosti ob 115-letnici so najzaslužnejšim pri urejanju okolja in ocvetličenju mesta in okolice v letošnjem letu podelili zlate vrtnice. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Olge Meglič Ptuj s skečem, v katerem so na izviren način predstavili svoje videnje turizma v mestni občini Ptuj, pevska skupina Spominčica in harmonikar Vojko Vidovič. PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / NASTOP PEVCEV IZ BONNA Gimnazijska dvorana prestala ognjeni krst V ponedeljek je ptujska gimnazija gostila nemške pevce iz Bonna Chur Colnischer Chor, ki ga vodi Malezijka Chean See Ooi. To je mešani zbor s triintridesetletno tradicijo, ki goji a capella petje ter vokalno-instrumentalno glasbo različnih stilnih obdobij. Nemški pevci so se predstavili z deli Orlanda di Lassa, Jeana Lullyja, Johna Benneta, Tho-masa Morleya, Johanna Sche-ina, Antonina Dvoržaka, Bele Bartoka, Johannesa Brahmsa, Huga Distlerja, Haralda Gen- zmerja, zapeli pa so tudi štiri nemške ljudske pesmi. Po sestavi pevcev je zbor zrelejših letnikov (kot je značilno za nemške zbore). Zbor se je predstavil z lepim zvokom, pogrešali pa smo več dinamičnih in agogičnih kontrastov, ki bi popestrili kar obsežen koncertni program. Pevce je pri Barto-ku in Brahmsu spremljal pianist Avstralec James Maddox. Goste iz Nemčije sta pozdravila pomočnica ravnateljice Me-lani Centrih ter ptujski župan Miroslav Luci, ki je spregovoril v imenu sponzorja. Dvorana v ptujski gimnaziji, ki sprejme okrok 400 gledalcev, se je izkazala kot zelo akustične, za nastopajoče pa bo potrebno v praksi najti pravo mesto v zvezi z odmaknjenostjo od odbojne stene, saj nam je dirigentka po- vedala, da so se ob polni dvorani pevci med seboj slabše slišali. Kakorkoli, dvorana je za Ptuj velika pridobitev in bo nedvomno v naslednjih desetletjih zadovoljevala potrebe koncertnih izvajalcev in poslušalcev. V Narodnem domu so nemške pevce s petjem pozdravili člani Komornega zbora Ptuj, Mitja Gobec pa je v imenu ptujskih zborovodij Chean See Ooi izročil zbirko slovenskih skladb z notami in priredbami za mešani zbor. Franc Lačen Mitja Gobec je v imenu ptujskih zborovodij izročil dirigentki Chean See Ooi note slovenskih ljudskih pesmi PREJELI SMO Meja z ob~ino Videm za nas Markov~ane ni sporna V prejšnji Občini Ptuj so se meje krajevnih skupnosti določale na podlagi naravnih objektov in posegov v naravo, kot to narekuje zakon. Tudi meja z Občino Videm je bila na območju jezera določena na isti način. Nove meje naselij in katastrskih občin je Geodetska uprava v bivši Občini Ptuj določila leta 1988 in 1989. Takrat so nam zaradi posegov v okolje bila odvzeta zemljišča k.o. Zabovci in k.o. Markovci in nekdaj Spodnji Šturmovec, ki je bil priključen k naselju Šturmovci. Kljub izgubam zemljišč je mejo takratna Krajevna skupnost Markovci potrdila. Potrdila jo je tudi Krajevna skupnost Videm. Takrat še nihče ni razmišljal o kasnejših spremembah, predvsem o nadomestilu za stavbna zemljišča, ki pa je z nastankom novih občin postal pomemben vir dohodka. Videm išče predvsem to. Leta 1994, z nastankom novih občin, je Občina Videm sprejela sedanje meje in jih tudi predložila Državnemu zboru v svojem elaboratu za ustanovitev občine. Leta 1998 pa tudi nova Občina Markovci. Ker so meje krajevnih skupnosti, sedaj občin, bile že trikrat potrjene, dvakrat v parlementu, jih s strani Občine Markovci nimamo potrebe spreminjati, čeprav bi Spodnje Šturmovčane z veseljem sprejeli nazaj v Občino Markovci. Ce bomo že morali pristati na spremembo meje, bomo na podlagi zgodovinskih dejstev zahtevali mejo pred letom 1988 in 1989, in to nazaj na Studenčnico. V tem primeru bi Spodnji Šturmovec zopet pripadal Občini Markovci. Table, ki so postale predmet spora po nepotrebnem, niso table za določitev meje, temveč obvestilne table za potnike na cesti in smo jih tudi v ta namen postavljali kot dobrodošlico vsem, ki prihajajo v našo občino. Po dosedanjih ugibanjih je sedaj meja v naravi določena s strani pooblaščene družbe, ki je podatke za določitev meje dobila od Geodetske uprave Ptuj. Novinarju gospodu Bračiču pa samo priporočilo, da naj se seznani s celotno problematiko meje, ki za sedaj ni sporna s strani Markovčanov. Vabim ga, da kdaj prisluhne tudi nam, Markovčanom. Franc Kekec, župan Občine Markovci PTUJ / društvo prijateljev mladine ob tednu otroka Otroške grajske igre Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravila v tednu otroka tradicionalni jesenski živžav — prireditev za starše in otroke. Tokrat nosi naslov: Otroške grajske igre. Prireditev bo to soboto, 6. oktobra, med 15. in 18. uro na ptujskem gradu. Notranje dvorišče ptujskega gradu je najbolj priljubljena lokacija staršev in otrok, ki se praviloma množično odzovejo vsako pomlad in jesen pozivu organizatorjev na igrarije, ki so praviloma zabavne, ustvarjalne, zanimive za male in velike, za ustvarjalce in gledalce. Tokrat se bomo igrali srednjeveške igre, izdelovali zmaje, loke in lutke. Otroci bodo ob pomoči staršev in mentorjev izrezovali obraze iz buč, hodili na hoduljah ter spoznali, kako so se otroci v preteklosti še igrali. Brez glumačev ne gre in tokrat bo na vrsti lutkovna predstava Turjaška Rozamunda. Torej bo tokrat zabava tekla po grajsko. Otroci imajo prost vstop. Pa še priporočilo: Če bo deževalo — ostanite doma. Majda Fridl Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti __ v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj OTROŠKE Grajske ^ igre^ na ptujskem gradu ^á Sobota, 6. oktober 2001/^ med 15. in 18. uro Zabavali se bomo (g)rajsko! ^^^^ S! JESENSKI ZIVZAV 2001 m W/SBM^l mé" .j..^ UESTNAOBČniAPTUJ Otroci imajo prost vstop! v primeru dežja ostanite doma! s.kolibri Pevci iz Bonna so prvi preizkusili akustičnost gimnazijske dvorane PTUJ / USTANOVILI KLUB SOROPTIMIST Pomoi tistim, ki jo najbolj potrebujejo V soboto so se v palaciju ptujskega gradu zbrale članice kluba Soroptimist na ustanovnem sestanku. Po Ljubljani in Mariboru smo v Sloveniji dobili tretji tovrstni klub; ta združuje ženske, ki želijo pomagati pomoči potrebnim. Članice novonastalega kluba Soroptimist. Foto: Langerholc Predsednica kluba Melani Centrih nam je dejala, da živimo na področju z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. Bruto dodana vrednost je ena najnižjih v državi. Svetovni problemi prenaseljenosti planeta, različne zasvojenosti, porast nasilja so problemi, ki silijo v razmišljanja in iskanja. In v reševanju takšnih problemov in v pomoči otrokom, bolnikom in pomoči potrebnim so članice kluba Soroptimist našle svoja programska izhodišča. Pri ustanovitvi so pomagale članice mariborskega kluba, posebj Levina Hribernik, usta- ___ —TJwm-- Družba a časopisno In radilsko dejavnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 PtiC, tel.: 02/749^10, ------------rp«tárňá5fřBiňiič?iiar<>íěař^ vno listino pa je podelila gu-vernerka turške unije Gutriz Ozyildirim. Franc Lačen Melani Centrih. Foto: Ozmec ORMOŠKA STRAN IVANJKOVCI / PRAZNIK TRGATVE Dobri ljudje, pristna narava, odliina gostinska ponudba V organizaciji turističnega društva Ivanjkovci je minuli konec tedna potekal Praznik trgatve. Najprej sta udeležence jesenskega praznika pozdravila godba na pihala Ormož in ansambel Prlekija ter jih razveseljevala s svojo glasbo. Prireditve ob Prazniku trgatve so se nadaljevale na vinski cesti proti Jeruzalemu. Pripravili so povorko, v kateri so se udeleženci peš, s kolesi ter tudi s kočijami Prleškega konjeniškega kluba podali proti goricam. Pot jih je med drugim vodila mimo vinogradništva Slavinec, kjer so se z veseljem ustavili. V Mi-halovcih pri Bariki so jim postregli z dobrotami, ki so jih pripravile članice aktiva kmečkih žena, na poti pa so zaplesali tudi člani folklorne skupine kulturnega društva Ivanjkovci, pokusili pa so lahko tudi odlično vino. Zelo lepo so za udeležence poskrbeli tudi na Svetinjah, kjer so lahko pokusili pečene kostanje, svež mošt, biološko neoporečen, ki so ga stiskali Folkloristi folklorne skupine kulturnega društvo Ivanjkovci so vso pot skrbeli za prijetno vzdu{je. Foto: Majda Fridl PODGORCI / VAŠKE PEVKE SE PREDSTAVLJAJO Nocoj vabljeni na koÉuharo V ormo{ki ob~ini deluje veliko {tevilo ljudskih pevk in pevcev. To se vsako leto pokaže na tradicionalnem srečanju pevcev in godcev ter folklornih skupin. Vse skupine so zelo aktivne, sodelujejo na prireditvah v svojem kraju, mnoge med njimi pa so sloves svojega kraja prav z ljudskim petjem ponesle tudi izven krajevnih meja. Ohranjanje tovrstnega besednega in pevskega ljudskega zaklada je zagotovo hvalevredno, še posebej v skupinah, ki v svoje vrste vabijo tudi mlade člena, saj bodo ti našo kulturno dediščino ohranjali še za zanamce. Med najmlajšimi po času ustanovitve je prav gotovo skupina Podgorske vaške pevke. Vanjo je združenih pet pevk, ki jih druži ljubezen do petja in želja po ohranjanju stikov in prijetnem druženju. Skupina je nastala letos v februarju na pobudo njihovega društva Rdečega križa, ki je želelo, da bi v kraju obstajale tudi pevke. Skupina zdaj deluje v okviru Društva upokojencev Podgorci. Kot je dejala Kristina Skr-lec, vodja pevk, jih že od malih nog povezuje ljubezen do petja. Z eno izmed pevk sta že v zgodnji mladosti, ko sta bili še pastirici, prepevali vsaka s svojega hriba. Povezujejo pa jih tudi sorodstvene vezi: tri pevke so sestrične, ostali dve pa tudi dobri prijateljici. So zelo iznajdljive, same so sešile oblačila za svoje nastope, srečujejo pa se enkrat tedensko pri Skrlečevih, kjer poklepetajo, se sprostijo in nato vadijo pesmi za nastope in tudi za svojo dušo. Njihovi nastopi so pogo- sti, predvsem v domačem kraju, v Podgorcih, z veseljem se odzovejo tudi, kadar je treba zapeti podoknico. Morda bodo kdaj v prihodnosti posnele svojo kaseto, z veseljem bi jo, vsekakor pa bodo še naprej z veseljem prepevale, se družile in ohranjale lepe pesmi, ki bi jih rade zaupale tistim, ki šele prihajajo. Veliko jim je tudi do druženja, zato bodo danes zvečer pri Skrlečevih pripravile tudi ko-žuharo - ličkanje koruze na stari, pristen način. Nanjo bodo povabile vse, ki si želijo malce družbe in preživeti večer malo drugače. Prepevale bodo stare ljudske pesmi, spomnile na lepe čase, ki so že zdavnaj minili, ter pokazale mladim, kako je včasih vse teklo malce počasneje, a je bilo več časa za druženje, pogovor in večere, prežete z dobro voljo. Ce bi radi tudi vi vrnili čas malce nazaj, se jim pridružite! Mateja Hržič kar pred navzočimi, kupili so lahko tudi keramične izdelke. Za prijetno vzdušje so vso pot skrbeli folkloristi folklorne skupine kulturnega društva Ivanjkovci v pristnih oblačilih izpred 1. svetovne vojne, ki so jih izdelali na podlagi raziskave Marije Makarovič. Pot je udeležence praznovanja ob prazniku trgatve popeljala tudi do zidanice Malek, kjer so se pomerili v kvizu o poznavanju sort grozdja. Prijeten sprehod ali potep po vinorodnih gričih so sklenili z druženjem, prežetim s pesmijo in obilico dobre volje. Ceprav je bilo udeležencev manj kot prejšnja leta, so se vsi zelo zabavali in preživeli prijeten dan. Prijetnega druženja so bili veseli tudi kolesarji, ki so v organizaciji Sokolske zveze Slovenije prav takrat potovali po teh krajih. Praznik trgatve je minil v odličnem razpoloženju vseh navzočih. Veseli so bili domačini, pa tudi naključni obiskovalci, vsekakor pa je bila popestritev s hrano in odlično kapljico na poti dokaz, da je v teh krajih poleg vseh naravnih lepot in dobrih ljudi tudi odlična gostinska ponudba, ki je turistično še kako zanimiva. Mateja Hržič vsak četitek TEDNIK vaša štajerska kionika www.radío-tedník.sí tedník@amís.net SLOVENSKE GORICE / [PORT v v IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA S športom je življenje lažje Foto: [tefan Hozyan Minuli konec tedna je na ormoškem območju potekalo kolesarjenje v okviru 9., tradicionalnega srečanja slovenskih novinarjev, športnikov in poslovnežev v Slovenskih goricah. Projekt je del vseslovenskega projekta Sokolske zveze Slovenije S športom je življenje lažje. Potekal je na relaciji Ljubljana - Ormož - Ljutomer od 28.do 30 septembra. Pripravljajo ga predvsem z namenom promocije športa, športne rekreacije in zdravega načina življenja. V obsežnem projektu so poleg glavnega organizatorja, Sokolske zveze Slovenije, sodelovali tudi Lokalna turistična organizacija Ljutomer, osnovne šole Občine Ormož, Polar, Jeruzalem Ormož - hotel Ormož, SAT, d.d., Ormož - Prodajni salon Renault in lokalna športna društva. Projekt se je pričel v petek, 28. septembra, v Ljubljani s startom kolesarskega maratona Ljubljana - Ormož, ob tem pa je potekala tudi predstavitev varnega kolesarjenja. V Ormožu je isti dan med 14.00 in 18.00 uro potekala športna prireditev Var- na vožnja v šolo, nato pa je bil sprejem za kolesarje iz Ljubljane in družabno srečanje s podelitvijo promocijskih nagrad. Naslednji dan, v soboto, je potekal kolesarski rekreacijski maraton na relaciji Ormož — Ljutomer po Slovenskih goricah. Start kolesarskega maratona za odrasle v dolžini 50 km je bil dopoldne izpred ormoškega hotela. Prijeten dan, popestren s kopico aktivnosti se je zvečer končal v hotelu Ormož z družabnim srečanjem, v okviru katerega so podelili priznanja in predstavili sponzorje. Aktivnosti pa so zaključili naslednji dan s kolesarjenjem do Polenšaka. Mateja Hržič ORMOŽ / VEČ KOT ŠTIRIDESET LET GLASBENE ŠOLE Vsak uienec letno dvakrat javno nastopi O začetku pouka na glasbeni šoli Ormož smo se pogovarjali z ravnateljem šole Slavkom Petkom, ki že dvajset let vodi ta glasbeni kolektiv. Letos na šoli poučujejo klavir, ki ga obiskuje 83 učencev. Poučujejo ga Tatjana Rajh, Tatjana Jergan, Tanja Korpar, Klavdija Zorjan Škorjanec, Gorazd Pre-mu{a in Darja Žganec Horvat. Harmoniko obiskuje 36 učencev, poučujejo pa Darinka Vi-dovic in Jože Barin Turica. Kitaro poučuje David Petek, ima pa 18 učencev, klarinet Rado Munda, ki ima 12 učen- cev, poučuje pa tudi saksofon, kjer jih je 8, violino poučuje Meta Gregl Trop, 9 učencev pa se je odločilo za ta instrument; trobento uči ravnatelj Slavko Petek, ima 9 učencev, pri or-glah je 5 učencev, poučujeta jih Klavdija Zorjan Skorjanec in Tatjana Jergan, za tolkala in učitelja Nenada Šimunica so se odločili trije učenci, za diato-nično harmoniko, ki jo pouču- je Franc Štuhec, 19 in za flavto osem; poučuje jo Martina Lah. Na šoli poučujejo tudi nauk o glasbi, imajo pa tudi malo glasbeno {olo in glasbeno pripravnico, kjer u~ence motivirajo s petjem in Orffovim instrumentarijem. 18 zaposlenih na glasbeni šoli Ormož izvaja pouk tudi v Središču ob Dravi, Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Na šoli delujejo harmonikar-ski orkester, ki ga vodi Jože Ba-rin Turica, godba na pihala s kapelnikom Slavkom Petkom ter mažoretke, ki jih vodi Štefka Borak. Sestavijo pa tudi več komornih zasedb različnih instrumentov. Pihalni orkester in tolkala imajo vaje v ormoškem gradu. Glasbena šola gostuje v osnovni šoli Stanka Vraza, kjer imajo tudi produkcije; vse so javne, vsak u~enec se najmanj dvakrat letno predstavi s svojim nastopom. Glasbena šola Ormož ima u~ence iz vse ob~ine, starši pa prispevajo za šolanje po 4000 tolarjev na mesec. Franc Lačen Miti M farni ORMOŽ / NOVA KBM PODARJA VARČEVALCEM Ob mesecu varčevanja Nova kreditna banka Maribor v nedeljo, 7. oktobra, vabi v dom kulture na brezplačno gledali{ko predstavo za svoje komitente. S komedijo @urka za punce se bodo ob 19.00 uri predstavili gle-dali{~niki kulturno-umetni{kega dru{tva B - 51 iz Ljubljane. ORMOŽ / POZIV VLADI ZA GRADNJO AVTOCESTE V ponedeljek popoldan je potekala 9. izredna seja ormo{ke-ga občinskega sveta. Svetniki so med drugim razpravljali o aneksu k pogodbi za izvedbo gradbenih, obrtni{kih in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo za objekt gimnazije in ga sprejeli. Potrdili so tudi novo pogodbo o dodelitvi denarja za gradnjo 1. etape namakalnega sistema Ormož - Oslu{evci za letos. Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje ravnatelja Knjižnice Frana Ksavra Me{ka Ormož, vendar niso potrdili nobenega kandidata, saj nobeden ni ustrezal razpisnim pogojem. Svetniki so govorili tudi o gradnji dvopasov-ne avtoceste Ormož - Ptuj; vlado Republike Slovenije bodo pozvali, naj omenjeno cesto vključi v nacionalni program. Govorili so tudi o uporabi prostorov sve-tni{kih klubov in se odločili, da se mora svetni{ki klub Neodvisni do 1. novembra izseliti iz teh prostorov. SREDIŠČE / ŠE VEDNO AKTUALNA USTANOVITEV OBČINE V četrtek ob 20.00 uri je v prostorih krajevne skupnosti Sre-di{če potekala 20. seja sveta krajevne skupnosti. Na njem so razpravljali o realizaciji finančnega načrta, investicijskih in vzdrževalnih delih od začetka le-to{njega leta do 15. septembra in predstavili realizacijo do konca leto{njega leta. Pregledali so tudi predlog za finančni načrt za krajevno skupnost Sredi{če ob Dravi za prihodnje leto ter predlog financiranja iz proračuna občine Ormož za prihodnje leto. Zelo aktualna tema v njihovem kraju je tudi ustanovitev lastne občine Sredi{če ob Dravi. Med drugim so na seji govorili o kategorizaciji cest v krajevni skupnosti Sredi{če in o tekočih zadevah. SVETI TOMAŽ / OBNOVA DVORANE, POSTAVITEV SPOMENIKA Pri Svetem Tomažu ves čas pripravljajo novosti in spremembe. V tem trenutku potekajo aktivnosti glede adaptacije kulturnega doma, pri kateri bodo s finan~-nimi sredstvi pomagala tudi do-ma~a gospodinjstva. Zbrali naj bi 1,5 milijona SIT, prve prireditve pa naj bi bile v prenovljeni dvorani že v novembru. Pri Svetem Tomažu bodo postavili tudi spomenik v spomin padlim v 1. in 2. svetovni vojni, izgnancem in mobilizirancem v nemško vojsko. Dela naj bi se začela že v letošnjem letu. Postavili ga bodo z občinskimi sredstvi v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Najprej pa bodo obnovili in morda tudi ponovno postavili pred leti poškodovan spomenik na pokopališču. Mateja Hržič OD TOD IN TAM PTUJ / SLOVESNOST OB 10. OBLETNICI VOJNE ZA SLOVENIJO Veterani razvili prapor Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Mestna občina Ptuj sta pripravila osrednjo proslavo ob 10. obletnici vojne za Slovenijo in prvem dnevu veteranov območnega združenja v Ptuju, ki so slovesno razvili svoj prapor. Prireditve v ptujski vojašnici so se minulo soboto, 29. septembra, poleg veteranov vojne za Slovenijo udeležili številni gostje, župan mestne občine Ptuj in župani sosednjih občin ter častna občana mestne občine Ptuj primarij dr. Neudauer in univ. profesor Jože Gregorc. Predsednik ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Jože Murko, ki je bil tudi sam aktiven udeleženec vojne za Slovenijo, je v pozdravnem nagovoru osvežil nekaj spominov na dogodke izpred 10 let. Med drugim je povedal, da je danes v združenju 391 veteranov in da je še okoli 2000 takih, ki jim zakonski predpisi dovoljujejo včlanitev, pa tega še niso storili. Zupan mestne občine Miroslav Luci je poudaril vlogo vseh struktur, ki so se pred 10 leti odločile za samostojno slovensko pot, pri čemer sta imela odločilno vlogo teritorialna obramba in takratni pripadniki milice. Ob tem je izpostavil dejstvo, da še danes marsikomu v Sloveniji ni znano, da je prvi strel za samostojno Slovenijo bil sprožen prav v Ptuju. Tega dejstva ne smemo zanemariti. Načelnik generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav Lipic je dejal, da je pred desetimi leti mesto Ptuj slavilo, kajti 30. septembra 1991 je ptujsko vojašnico zapustil zadnji vojak JLA, zatem pa nadaljeval: "Vojaško obrambo neodvisne Re- publike Slovenije je s pomočjo takratne milice prevzela teritorialna obramba. To je bil rezultat dejanj zavednih in požrtvovalnih državljanov, ki so si usodo skupaj z narodom želeli pisati sami. Tedanji zapisi pričajo o izjemnem patriotskem delovanju več kot 2000 ljudi z območja Ptuja oziroma takratne občine Ptuj. Dejstvo, da prav toliko ljudi danes s ponosom nosi naziv veteran, dokazuje, da je po samostojni in suvereni Sloveniji hrepenela množica. Brez podpore celotnega prebivalstva, družin in tudi javne politike, danes ne bi bili, kar smo. Ljudje iz mesta in širše okolice ste se dokazali v težkih in nevarnih trenutkih; naj omenim le skrivno preselitev orožja iz skladišč Jugoslovanske armade, požrtvovalnega električarja, ki so ga pri odklapljanju elektrike s strelnim orožjem ranili vojaki JLA, mesto je bilo trdno kljub streljanju pri Radiu-Tedniku. Teh Prapor združenja veteranov vojne za Slovenijo je svečano razvil predsednik Jože Murko Načelnik generalštaba slovenske vojske, brigadir Ladislav Lipič med slavnostnim nagovorom v Ptuju. Foto: MO dogodkov ne bomo in ne smemo pozabiti. Razvitje prapora in trakov je primerna obeležitev in hkrati tudi opomin novim generacijam, kajti kljub dokajš-nji stabilnosti v svetu moramo biti vedno pripravljeni na vojaško obrambo domovine," je dejal Brigadir Lipič, vsem veteranom vojne za Slovenijo pa čestital ob 10. obletnici in ob razvitju prapora združenja. Ob igranju pihalnega orkestra je župan Mestne občine Miroslav Luci izročil nov prapor predsedniku Združenja veteranov vojne za Slovenijo Jožetu Murku. Ta ga je slovesno razvil in ga zatem izročil praporščaku Janku Kocmutu ter njegovemu namestniku Marku Podgorelcu. Na prapor so nato darovalci obesili kar 32 spominskih trakov. V kulturnem programu so poleg pihalnega orkestra Ptuj nastopili Tadej Toš in trio Odmev, slavje pa so nadaljevali z ogledom razstave fotografij in dokumentov ki so nastali v času vojne za Slovenijo na ptujskem območju - avtor večine dokumentarnih fotografij iz časa vojne je novinar Radia in Tednika Martin Ozmec. Dvojno praznovanje v Ptuju so zaokrožili s srečanjem veteranov. M. Ozmec ROGOZNICA / OSMI PRAZNIK UPOKOJENCEV Tudi jesen življenja je lahko lepa V društvu upokojencev Rogoznica so v nedeljo, 23. septembra, proslavili že svoj osmi praznik. Tokrat so se zbrali v gasilskem domu v Podvincih, kjer je o aktivnostih v času od sedmega praznika govoril predsednik društva Feliks Bagar. Praznovanje so obogatili s kulturnim programom. Predsednik Društva upokojencev Rogoznica Feliks Bagar je povedal, da je 23. september njihov praznik, prvič pa so ga praznovali leta 1994 v Kicarju z namenom, da bi vsebinsko obogatili svoje in društveno življenje in da bi utrdili medsebojno povezanost. Za aktivnost se je posebej zahvalil 23-članskemu upravnemu odboru, ki je tesno povezan z vodstvom in člani društva oziroma odborniki po območjih. Med posamezniki se je za vsestransko aktivnost posebej zahvalil blagajniku društva Janku Mlakarju za uspešno in vzorno vodenje finančnega poslovanja ter tajniku Stanku Menoniju za uspešno organizacijo izletov in družabnih srečanj. Povedal je, da v društvu spoštujejo raznolikost svojih članov in da uveljavljajo enakopravnost, pri čemer se ne ozirajo na socialni položaj, pa tudi ne na versko ali politično pripadnost posameznika. Zelo si prizadevajo, da bi bili odnosi me med člani čimbolj pristni in prijetni. Med aktivnostmi je izpostavil februarsko skupščino članov društva, na kateri so sprejeli oceno dela in finančnega poslovanja. V marcu so na turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku svečano proslavili mednarodni praznik žena. V maju so v Kicarju, Po-dvincih in Rogoznici potekali področni letni občni zbori članov društva, ki so jih obogatili s kulturnimi programi in družabnimi srečanji. V juniju so se udeležili vseslovenskega srečanja upokojencev v Velenju, julija so pripravili kopalni dan v termah Banovci, 100 njihovih članov pa je obiskalo Šentjernej na Dolenjskem. Avgusta so se udeležili srečanja upokojencev Podravja v Majšperku, pripravili so tudi nekaj drugih prireditev in izletov. Posebno po- Pevski kvintet DUR je ogrel dlani udeležencev osmega srečanja. Foto: M. Ozmec zornost posvečajo kulturnemu življenju, kjer izstopa njihov moški pevski kvintet DUR. Za strokovno pomoč se je zahvalil profesorici glasbe Irmi [kir-njar, glasbeni šoli Karola Pahorja v Ptuju, ki članom kvinteta nudi prostor za vaje, ter Francu Orniku za uspešno vodenje kvinteta. Delegacije društva so čez leto obiskale tri člane društva, ki so dopolnili 90 let, s pisno čestitko pa so se spomnili vseh, ki so slavili okrogle visoke življenjske jubileje. Ob koncu leta bodo obiskali več kot 90 članov društva, ki so dopolnili 80 let, delovno leto pa bodo sklenili s silvestrovanjem, ki bo tokrat na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici. Praznovanje v Podvincih so prijetno zaokrožili z bogatim in nadvse prisrčnim kulturnim programom pevci društvenega kvarteta DUR, malčki iz otroškega vrtca Trobentica ter mlada pevka Anita Kralj od Svete Trojice, ki je zapela tudi z mamico in dedkom. Ob kulinaričnih in tekočih dobrotah pa so nadaljevali s tovariškim srečanjem. M. Ozmec SV. JURIJ / DOGOVOR O GOJITVI FAZANOV Lovci kot varuhi narave V ponedeljek zvečer so se v lovskem domu Sv. Jurij sestali predstavniki lovskih družin Lenart, Jakob, Gornja Radgona, Voličina, Sv. Jurij, Dobrava in Benedikt. Govorili so o projektu oživljanja in ponovne uvedbe fazanov v Slovenskih goricah. Uvodoma je Danilo Mur{ec iz LD Benedikt predstavil osnovne namene projekta, ki ga zraven LD Koper in LD Ig v LD Benedikt že izvajajo. Gre za vlaganje fazana v naravo. Projekt v teh treh družinah vodi Lovska zveza Slovenije. Danilo Muršec je še poudaril, da jim projekt v LD Benedikt zelo dobro teče. Še vedno pa imajo preveč težav z lisicami, kragulji ter potepuškimi psi in mačkami. Predlagal je, da bi projekt iz LD Benedikt razširili na celoten lovskogojitveni bazen Lenart in vse sosednje lovske družine. Nujno pa je izboljšati naravne razmere za malo divjad in v naravo vlagati ustrezno pripravljene fazane. Potrebno pa je tudi izboljšati naravne razmere za malo divjad, zato nameravajo preko zime kupiti ali najeti zapuščena zemljišča, urediti remize, vodotoke in brežine. Pomembne pa so tudi krmne njive in zimsko krmljenje. Za uspešno vodenje projekta so imenovali komisijo, ki jo sestavljajo Danilo Mur{ec, sta-re{ine lovskih družin v lenar-škem lovskogojitvenem bazenu in Marjan To{. Lovci so tudi menili, da je uspeh projekta odvisen predvsem od njih samih in da morajo v tem projektu res sodelovati kot varuhi narave. Zmago Šalamun PTUJ / CVETLICARNA CVETKA NA MINORITSKEM TRGU v Zrvl/enle potrebuje cvetje Cvetličarna Cvetka, ki jo vodi ga. Cvetka Brodnjak, je postavljena na Minoritskem trgu 1, zraven cerkve. Obratuje že štiri leta in v njeni ponudbi najdemo vse, kar cvetličarne lahko ponudijo - od rezanega cvetja, različnih šopkov in vencev do aranžiranja in raznoraznih daril. Okusno urejena notranjost cvetličarne vabi, da jih še obiščete Pomagajo tudi svetovati, kakšno darilo ali kakšne rože izbrati ob posebnih priložnostih. Poleg tega okrašujejo mestno občino in lekarne ter pokrajinski muzej. Pomagajo tudi pri porokah in birmah ter različnih dogodkih, pri katerih ljudje potrebujejo cvetno okrasje, pripravili pa so tudi sceno Pete noči, prireditve, ki jo je pred kratkim izpeljala družba Radio-Tednik. Ponudba daril obsega unikat- ne sveče, vaze ter različne male in velike okraske. Medtem ko dobro usposobljena aranžerska ekipa zavija darilo, si stranke lahko odpočijejo oči na slikah ptujskih amaterskih slikarjev. Cvetličarna Cvetka na Mino-ritskem trgu 1 je med tednom odprta od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa od osme do trinajste ure. PR Naj vam cvetje polepša vsakdanjik in posebne priložnosti OD TOD IN TAM PTUJ / SKUPSCINA ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV V 51 društvih 2756 Hanov Pod predsedstvom Franca Lačna je bila v sredo, 26. septembra, v Narodnem domu v Ptuju 26. letna skup{~ina Zveze kulturnih dru{tev Ptuj. Franc Lačen je v uvodnem delu spregovoril o položaju ljubiteljske kulture v Sloveniji nasploh in poudaril, da meje med profesionalno in ljubiteljsko kulturo ni, razlika je le v tem, da je ukvarjanje s kulturo profesionalnim kulturnim delavcem eksistenčni posel, ljubiteljem pa zgolj način življenja, ki se prenaša iz generacij na generacijo. V nadaljevanju pa je še poudaril: "V ljubiteljsko kulturo je vloženega veliko znanja, talentov, časa in materialnih sredstev posameznikov, zanesenjakov, ki s tem načinom življenja ne dokazujejo le svojih osebnostnih kvalitet, ampak tudi kvalitete svojega okolja, ki njihovo delovanje podpira ali pa tudi ne. Ljubiteljsko kulturno delo ima več kot stoletno tradicijo. Leta 1907 je po leksikografskih podatkih bila ustanovljena Zveza kulturnih društev za Štajersko in Koroško v Celju, leta 1923 pa Zveza kulturnih društev v Mariboru. Soustanovitelj obeh zvez je bil Ve-koslav Špindler, politik in kulturni delavec, ki je živel v letih od 1981 do 1966. Kulturno ljubitelj-stvo ima v Sloveniji seveda še starejše korenine in sega v leto 1861, ko so v Trstu, Mariboru, Ljubljani, Celju, Tolminu in Gorici ustanovili prve čitalnice. PTUJ / V MESECU SVETEGA PISMA RAZSTAVA IN PREDAVANJA "Vzaietku je bila Beseda..." Glavne aktivnosti humanitarnega društva Adra Slovenije na [tajerskem so dobrodelne, kulturne in vzgojno-izobra-ževalne akcije. V sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije, mestno občino Ptuj, minoritskim samostanom in Pokrajinskim muzejem Ptuj je društvo pripravilo svetopisemsko razstavo pod naslovom V začetku je bila Beseda ... Na ogled bo od 8. do 31. oktobra v prostorih bivše Ljudske knjižnice na Ptuju v Krempljevi ulici. Svečano jo bodo odprli 8. oktobra ob 19. uri. Kot je povedal Slavko Kostanje-vec, vodja projekta, želijo z razstavo prikazati nastanek in ohranjanje Svetega pisma skozi zgodovino, zgodovino prevajanja Svetega pisma, razli~ne prevode v sloven{~ini in sosednjih jezikih, razli~ne predmete, ki so povezani z judovsko versko tradicijo in vsebino Svetega pisma. Razstavo spremlja tudi ve~ predavanj, ki so sestavni del aktivnosti v mesecu Svetega pisma. Prvo z naslovom Potep po Izraelu bo 10. oktobra, 12. 10. bo govora o sveto- pisemskem okolju, 15. o ljudstvih v Svetem pismu, predavanje 17. oktobra nosi naslov Jezus pri s^vo-j^-m učenju uporablja danosti okolja, 19. oktobra bo na temo Svetega pisma okrogla miza, 23., 24., 25., 26., 29. in 30. oktobra ter 5., 7. in 9. novembra pa vabijo na predavanja z diapozitivi o čudežnih arheoloških odkritjih v svetopisemskih deželah mag. Draga Ob-radoviča. Vsa predavanja bodo potekala v prostorih OS Olge Meglič ob 19. uri. MG Zaradi še vedno prisotnega zamenjevanja in prekrivanja mreže enot Javnega sklada kulturnih dejavnosti in organiziranosti ZKD slika statusa in delovanja lokalnih ZKD ni povsem razvidna, zato prihaja do nesporazumov, ki so po mojem mnenju bolj ali manj zgolj prestižnega pomena posameznih funkcionarjev Zveze in Sklada. Gre po mojem mnenju za ljudi, ki si tudi kulturniške funkcije predstavljali kot osebnostno afirmacijo. V Ptuju od nastanka Sklada nismo imeli pri delovanju ljubiteljske kulture nobenih problemov. Res pa se je pokazalo pri delovanju ZKD Ptuj, da smo bolj ali manj neka organizacija, ki se sestaja in navidezno odloča, odločanje pa razen za lokalne probleme v Ptuju ni bilo v njeni končni pristojnosti, zakaj Zvezo sestavljajo vsa kulturna društva nekdanje ptujske občine. Prišel je čas, ko skuša ZKD na slovenski ravni (z novim vodstvom) urediti odnos do Javnega sklada kulturnih dejavnosti kot del civilne družbe, ki se ukvarja z ljubiteljsko kulturo. Konec koncev sklad postaja agencija, iz njenega imena pa bi naj izginil zgolj ljubiteljski značaj. ZKD je Kulturna društva na Ptujskem St. St. Občina društev članov Ptuj 15 817 Hajdina 4 183 Markovci 4 227 Videm 6 426 Podlehnik 2 84 Kidričevo 6 303 Gorišnica 3 242 Destrnik 1 73 Trnovska vas 1 46 Sv. Andraž 1 64 Majšperk 3 164 Zetale 1 40 Zavrč 1 21 Dornava 1 6 Podatki ZKD Ptuj za društva, ki so posredovala podatke brez dvoma najbolj reprezentativen osebek na tem področju in je zelo važno, kakšne odnose bo imela s Skladom, saj ZKD, ki združuje okrog 2000 društev, nima profesionalne službe, ki bi skrbela za vzdrževanje povezav le-teh." Tako je tudi razprava ob predloženem gradivu o delu v letu 2000 bila manj namenjena programu in problemom društev samih, bolj pa smiselnosti obstoja Zveze kulturnih društev Ptuj. Ta trenutno združuje vsa društva z območja nekdanje občine Ptuj, sredstva zanjo pa namenja le Mestna občina Ptuj. Predstavniki društev novih občin prihajajo na seje skupščin in njenih organov, čeprav se zavedajo, da vpliva na odločanje nimajo, saj za njihova društva prispevajo matične občine, vendar pa kot je dejal eden od prisotnih, radi prihajajo in se mu sedanja delitev nekdanje ptujske občine zdi nesmiselna. Hkrati pa to kaže, da so društva na območju nekdanje občine geografsko in po naravi in vsebini dela povezana in si želijo neke skupne organizacije in s tem tudi nekaterih skupnih programov. Kako naprej? To je ostalo še nedorečeno, saj so prisotni menili, da ne kaže hiteti na vrat na nos, da je treba o zadevi temeljito premisliti in postaviti organiziranost, ki bo v službi programa in dejavnosti kulturnih društev. Nevenka Gerl, vodja območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti v Ptuju je predstavila izkoriščenost prostorov Narodne- ga doma, s katerim upravlja Zveza kulturnih organizacij Ptuj, ki kaže, da se potrebe za prostore iz leta v leto povečujejo, še vedno pa daleč največ koristijo prostore Narodnega doma sekcije DPD Svoboda Ptuj. V programu za leto 2001 velja izpostaviti festival mladinske ustvarjalnosti, mednarodni otroški folklorni festival in kulturnih maraton, ki postajajo tradicionalne prireditve, in na nekaj posodobitev na objektu Narodnega doma, kot sta rekonstrukcija kotlovnice na zemeljski plin in zamenjava oken. In ne nazadnje na vedno bolj živahen kulturni utrip v Stari steklarski delavnici, ki postaja tudi vse bolj zanimivo razstavišče mladih likovnih ustvarjalcev. NaP DORNAVA / s seje OBCINSKEGA sveta Ob rojstvu otroka 20 tisoi tolarjev Na zadnji seji sveta občine Dornava so sprejeli sklep, v katerem so določili {portne objekte občinskega pomena. Med temi so {olska telovadnica in {portna igri{~a pri osnovni {oli v Dornavi in na Polen{aku ter druga urejena igri{~a. Po krajši razpravi so se strinjali, da bodo po novem letu pobirali nadomestilo za stavbna zemljišča. Seznanili so se tudi, kako poteka popis škode po letošnji suši. Svetniki so sklenili ŠE, da bodo materam ob rojstvu otroka nakazali dvajset tisoč tolarjev. Zupan Franc Segula je poročal o poteku obnove osnovne šole, ki je v zaključni fazi in poteka po ter-minskem planu. Končana bo do konca oktobra, ko bo ponovno potekal pouk v eni izmeni. Na občini čakajo tudi na gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije; delo naj bi začeli še letos. Franc Zagoršak pa je svetnike seznanil z obnovo gradu. MS LJUBLJANA / CENTER POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA IzobraŽevanje na podlagi analiz delodajalcev Na centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje so predstavili temeljne premike in načrte v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki se odražajo v Vodniku za {olsko leto 2001/2002. Ta povzema temeljne in pomembne premike v preteklem {olskem letu ter kaže načrte, projekte in poudarke dela Centra za novo {olsko leto. V njem so izpostavljene predvsem različne poti pridobivanja poklicnih kvalifikacij ter prenovo izobraževalnih programov v luči novih izhodi{č ter nakazani problemi nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja po posameznih strokovnih področjih. Center deluje šest let, in kot je dejal direktor Vladimir Tkalec, so v teh letih uspeli razviti sistem oblikovanja poklicnih standardov, ki izhaja iz analiz izobraževalnih potreb pri delodajalcih in čedalje višjih zahtev tržišča delovne sile. Center je prenovil ali na novo razvil več kot sto izobraževalnih programov, potrebe nadaljnjih sprememb pa se kažejo na vseh nivojih - državnem, regionalnih in lokalnih. Ker na Centru želijo vsem uporabnikom v Sloveniji zagotavljati najpomembnejše informacije s področja poklicnega izob- raževanja, bodo razvili poseben registracijsko-informacijski sistem, ki bo povezoval glavne nosilce odločitev in podatkov in bo dostopen posameznikom, javnim in zasebnim zavodom ter podjetjem in svetovalnim službam. V Centru so izdelali tudi nove spletne strani z uporabo najsodobnejših orodij. Veliko aktualnih informacij o aktivnostih Centra RS za poklicno izobraževanje lahko torej najdemo na spletnih straneh: www.cpi.si. To so njihove nove spletne strani. Franc Lačen SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Dve Sloveniii Nedavni obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška v Mariboru so pospremili različni komentarji. Tisti najbolj naivni so že v tem, da se je premier sploh odpravil na to pot, videli novo kvaliteto in novo upanje, da se v slovenski (razvojni) politiki nekaj spreminja. Očitek, ki iz "province" leti proti centru, namreč govori o pretiranem slovenskem centralizmu, kar o ljubljanskem egocentri-zmu, ki naj bi usodno zaznamoval zadnje desetletje in vsestransko negativno prizadel velik del Slovenije, zlasti njen severovzhod. Dr. Drnovšek naj bi to doslej simbolno dokazoval tudi tako, da v glavnem iz Ljubljane ni odhajal na obiske (in pogovore) v druga slovenska mesta, zlasti tudi ne v Maribor. Seveda je vprašanje, ali je bilo takšno ravnanje "svetovljana" Drnovška povsem in vselej modro, res pa je tudi, da od predsednika vlade ni moč zahtevati, da bi se - ob vseh drugih zahtevnih obveznostih - ukvarjal predvsem s kazanjem po posameznih slovenskih krajih in z udeležbo na vsaki gasilski veselici. Sploh pa problem ni v tem, kje se fizično pojavljajo predse- dnik vlade ali drugi visoki funkcionarji. Zato se lahko kvečjemu čudimo pretiranemu "navdu{e-nju", ki ga je bilo zaznati ob zadnjem Drnov{kovem obisku v Mariboru. Prej bi morali biti zgroženi ob dejstvu, da je predsednik vlade v glavnem pokazal soglasje z večino mariborskih razmi{ljanj in kritik, poudaril zavezanost vlade policentričnemu razvoju, se pravi enakomernemu in usklajenemu razvoju celotne Slovenije, hkrati pa se ni z ničimer odrekel dosedanji politiki, ki v načelih, {e posebej pa v praksi ni zagotavljala tak{nega slovenskega razvoja. Kdo je potemtakem tisti (nevidni?) dejavnik, ki kar naprej me{a {trene in preprečuje, da bi {la Slovenija po (skupaj?) dogovorjeni poti? KAKO V CENTRALIZEM Ali so mogoči temeljitej{i preobrati brez določnej{ega (in bolj samokritičnega) zaznavanja vsega tistega, kar se je v Sloveniji na področju regionalnega razvoja dogajalo v zadnjih desetih letih? Za to obdobje obstaja kolikor toliko enotno mnenje, da je zanj značilna izrazita deli- tev na razvito in nerazvito Slovenijo. Nastale so velike razvojne razlike med posameznimi slovenskimi območji, ki so zdaj {e povsem razločen vzrok za različne ekonomske in socialne probleme. Samostojna Slovenija se je ob začetku prej{njega desetletja lahkotno odrekla politiki policentričnega razvoja. Vsekakor {e ni vseh odgovorov na vpra{anje, zakaj se je to zgodilo. Ali je bila to posledica problematične želje, da se radikalno počisti s čim več ostanki prej-{njega sistema, ne glede na ceno, ki bi jo to imelo? Ali pa je prevladalo ({e bolj nevarno prepričanje), da mora nova slovenska država temeljiti predvsem na moči iz centra in s pomočjo avtoritete posameznih voditeljev, ki so izbojevali samostojnost? Vsekakor bi bila koristna nekoliko podrobnej{a razčlemba vseh možnih povodov za ta-k{en zasuk v politiki. Aktualni državni sekretar za regionalni razvoj Igor Strm{nik sicer misli, da je bila v prvih letih nove slovenske države ekonomska politika okupirana predvsem s tem, kako vzpostaviti državo. To naj bi bil po njegovem mnenju eden izmed glav- nih vzrokov za njeno premajhno spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Hkrati naj bi za regionalni razvoj v preteklih letih - potem ko je bilo treba pokriti vse druge državne obveznosti -ostajalo le malo denarja ... Po drugi strani pa ekonomist dr. Bogomir Kovač opozarja, da je slovenska demokracija v devetdesetih letih krepila predvsem centralne državne institucije in po nepotrebnem drobila lokalno samoupravo, "medtem ko so komunisti v enopartijski državi že pred tridesetimi leti prisegali na policentrični razvoj". Dr. Kovač poudarja, da so "teoretično stvari relativno preproste. S politično-ekonomskega vidika je decentralizacija odločanja vedno bolj zaželena in učinkovita od centraliziranega Nekateri opozarjajo, da se je v Sloveniji o politiki skladnega regionalnega razvoja začelo spet več govoriti konec devetdesetih let pod vplivom različnih zahtev iz Bruslja. Ali to pomeni, da doma {e vedno ni vsem povsem jasno, da je skladnej{i razvoj predvsem v interesu same Slovenije? Glede na to pa obstaja tudi realna nevarnost, da bomo - ob nespornih domačih izku{njah - znova nekritično posnemali posamezne vzorce iz Evropske unije tudi za tista področja, kjer smo se včasih že lahko pohvalili s svojimi izvirni- mi re{itvami. Ena izmed realnih bojazni je tudi prevelika "institucionalizacija" skrbi za skladnej{i regionalni razvoj. Izku{nje iz Evrope kažejo, da je {lo ogromno denarja tako rekoč v nič zgolj s financiranjem posameznih "razvojnih" in{titucij, katerih dela in rezultatov pa v praksi ni bilo zaznati. Predvsem pa skrb za skladnej{i razvoj ne more biti zgolj sektorska, omejena zgolj na nekaj institucij ali ljudi. Ob tak{ni zavesti se zdijo seveda zelo čudni (in nepojmljivi) prepiri med posameznimi znanstvenimi organizacijami in političnimi strukturami o tem, kdo bo "nosilec" razvoja v posameznih regijah, {e toliko bolj, če je v ozadju zgolj interes za politično prevla-dno. PROTISLOVNI INTERESI IN NAPETOSTI Prav tako ni dobro, da se v Sloveniji {e vedno niso uspeli dogovoriti in sporazumeti o {te-vilu pokrajin. Seveda v ozadju tega tičijo različni interesi, ki so najbrž povsem legitimni, čeprav tudi protislovni. Toda odločanja o tem se ne da prelagati v neskončnost ali zgolj z vzpostavljanjem nekak{nih statističnih in podobnih regij. Nabralo se je toliko dilem in vpra{anj, da že lahko govorimo o latentni nevarnosti izbruha napetosti in re- snih sporov in nesporazumov med posameznimi slovenskimi območji. Za navideznimi "tehničnimi" vpra{anji glede {tevila regij se namreč skrivajo zelo resne ekonomske in politične teme. Ni malo tistih, zlasti v severovzhodni Sloveniji, ki v nameri, da bi vzpostavili zgolj dve pokrajini - razvito ljubljansko območje in pokrajino z manj oziroma različno razvitimi drugimi slovenskimi območji, vidijo novo nevarnost za najmanj razvita območja. Bojijo se namreč, da sredstva za razvoj, {e zlasti tista, ki naj bi prihajala iz skladov Evropske unije, ne bi spet ob{la tistih, ki bi bili glede na razvojno zaostajanje do njih najbolj upravičeni. Po drugi strani pa bi se morali zelo kritično odzivati tudi na vse tiste radika-listiučne zahteve, ki se morda pojavljajo tudi zaradi trenutnih stisk na posameznih območjih, da naj bi tisti, ki so se doslej hitreje razvijali, čakali s svojim razvojem, da bi jih dohiteli tisti, ki so doslej zaostajali. To so nevarne teze, ki lahko razvojno {kodijo vsem. Z njimi smo imeli opravek že tudi v časih nekdanje jugoslavije, ko so nerazviti posku{ali zagotoviti svoj hitrej{i razvoj tudi za ceno zaostajanja razvoja drugih razvitej{ih, konkretno Slovenije ... Jak Koprive ■ PO NAŠIH KRAJIH Qtftotfmtam JURŠINCI / ZAHVALA JESENI V Juršlnclh se v teh jesenskih dneh intenzivno pripravljajo na tradicionalno prireditev Zahvala jeseni, ki bo prihodnjo nedeljo, 14. oktobra. Prireditev tudi letos pripravlja Društvo za ohranjanje in razvijanje dediš~ine Juršinci pod pokroviteljstvom ob~ine. Kraljicam kruha, vina, sadja, mleka in sira, perutnine, poljedeljskih pridelkov in cvetja pa se bo letos pridružila še kraljica gospodinj. (ak) LENART / ZBIRALI NEVARNE ODPADKE V občini Lenart so minulo soboto po nekajletnem premoru ponovno izpeljali akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Odziv občanov je bil po besedah Antona Letnika, direktorja podjetja Letnik -Saubermacher iz Lenarta, ki je akcijo pripravilo, zelo dober. Po prvih ocenah naj bi zbrali okoli 9 ton nevarnih odpadkov. (ak) SLOVENJA VAS / IZ KOMPRESORJA UHAJAL AMONIAK 26. septembra okrog 17.00 ure so bili policisti obveščeni o izlitju oz. uhajanju amoniaka v okolje v Slovenji vasi, v podjetju Košaki TMI, hladilnica Slovenja vas. Strojnik F.Ž., star 58 let iz Ptuja, je odšel v strojnico, kjer je bilo vskla-diščenega okrog 3 tone amonia-ka v cisterni, zaprl glavni ventil, med zapuščanjem prostora pa mu je postalo slabo in je obležal pri izhodnih vratih iz strojnice. Opazil ga je varnostnik in mu takoj nudil pomoč. F.Ž. je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na opazovanju, varnostnik L.G., star 47 let, iz Maribora pa na opazovanje v Bolnišnico Ptuj. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izlitja amoniaka iz kompresorja, ki hladi amoniak. Iztekal je na tesnilu; količina se ni dala ugotoviti. Inšpektorica za okolje in prostor je izdala odločbo o ustavitvi obratovanja strojnice do odprave napake. KIDRIČEVO / SESTA IZREDNA SEJA SVETA Investiiiia za gradnjo šole Cirkovie potrjena Svetnikom in županu občine Kidričevo bo 6. izredna seja sveta, ki je bila minuli ponedeljek, 1. oktobra, zagotovo {e lep ~as ostala v spominu. Morda niti ne toliko zaradi izredno pomembne vsebine - osrednji del so namreč namenili močno zamujeni obravnavi investicijskih programov za izgradnjo O[ Cirkovce, ki naj bi v celoti veljala ve~ kot 700 milijonov tolarjev - kot zaradi tega, ker jo je spremljalo tudi 16 ~lanov kolektiva O[ Cirkovce, ki so nekoliko zaskrbljeni z zanimanjem poslu{ali razmeroma vro~o ter na čase politično in krajevno obarvano razpravo. Morda pa tudi zaradi nadpovprečnega zanimanja predstavnikov medijev, saj se še ni pripetilo, da bi jo spremljali kar trije novinarji: poleg našega z Radio-Tednika sta namreč sejo spremljala še novinarka Večera in novinar Dela. Tisti, ki spremljamo seje ki-dričevskega občinskega sveta, dobro vemo, da se je razprava o gradnji šolskega prostora v OŠ Cirkovce vlekla že šest let. Tudi to, da so bili svetniki kljub manjšim pomislekom običajno vedno za to, da se po dograditvi prizidka k OŠ Kidričevo tudi ob OŠ Cirkovce zgradi primeren prizidek in opravi nekaj manjših gradbenih del, ki bi omogočila 9-letno šolanje tudi na tej šoli. Znano je, da so najprej razmišljali o 12 oddelkih in kasneje ugotovili, da naj bi jih zadostovalo 9. Tudi to, da so najprej razmišljali o skromnem prizidku ob telovadnici, zatem pa pridobili novo idejno rešitev v obliki prizidka na severni strani šole, s čimer bi pridobili večjo dvorano. Vse pa je dobilo nove in večje razsežnosti, ko so navdušili in pritegnili k sodelovanju še ministrstvo za šolstvo, znanost in Za novo "štalco" v Cirkovcah so svetniki občine Kidričevo (iz centra občine - naselja Kidričevo - je le edina svetnica) očitno poskrbeli. Prav pa bi bilo, da z enako mero odgovornosti poskrbijo še za "kravco". Kajti nadvse neprijetno in do davkoplačevalcev skrajno neodgovorno bi bilo, da bi bili novi šolski prostori - tako kot se to dogaja v nekaterih pred kratkim zgrajenih predimenzioniranih "šolskih palačah" -na pol prazni. O tem ni nihče rekel niti besedice ... PTUJ / IZLET ČLANOV SKUPINE ZA SAMOPOMOČ Prostovoljstvo - vrednota današnjega iasa Kosilo na novi lokaciji - tako so rekli udeleženci sredinega izleta skupin starih za samopomoč, ko so med spro{če-nim klepetom posedli za mize v gosti{ču ob podlehni{kem ribniku. V okviru programa Slovenske filantropije že tretje leto delujejo med ptujskimi občani skupine starih za samopomoč, ki jih vodijo prostovoljci. V ptujskem domu upokojencev deluje sedem skupin, ki jih razen ene vodijo zunanji prostovoljci in prostovoljke. To pomeni, da se enkrat tedensko sestanejo vsak s svojo skupino po eno uro. Na teh sestankih redkokdo manjka, saj skozi dinamiko dogajanja v skupini nastajajo prijetni medsebojni odnosi, čustvene vezi in občutek pripadnosti. Skupine si vsako leto enkrat organizirajo izlet v bližnjo okolico, da se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki imajo težave pri hoji ali za premikanje uporabljajo voziček. Letos so se zbrali v gostišču ob podlehniškem jezeru z njegovo lepo naravo. Izleta, ki ga je organiziral večletni prostovoljni sodelavec Marjan Štolfa, se je udeležilo 64 članov skupin, vsi iz Doma upokojencev Ptuj in Muretinci. Za razvedrilo so poskrbele ljudske pevke in harmonikar. Leto 2001 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto prostovoljstva, s posebnim poudarkom na prostovoljnem delu starih za svoje vrstnike in za mlade. Prostovoljstvo ni le pomoč drugemu, pomeni tudi partnerstvo z uporabniki, s politiko, z ustanovami, za boljšo kvaliteto tistih, ki pomoč pros- SLOV. BISTRICA / OBSEŽEN DNEVNI RED 25. SEJE OBČINSKEGA SVETA O proraiunu, odlokih in zgornjebistriškem bunkerju Kosilo na novi lokaciji - tako so rekli udeleženci sredinega izleta skupin starih za samopomoč, ko so med spro{če-nim klepetom posedli za mize v gosti{ču ob podlehni{kem ribniku. Osrednja tema 25. redne seje občinskega sveta minuli ponedeljek je bil občinski proračun. Svetniki so obravnavali njegovo izvajanje v prvih šestih mesecih, spremembo odloka o proračunu občine za leto 2001, poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu proračuna občine za leto 2000 in odlok o zaključnem računu za leto 2000. V nadaljevanju je tekla razprava še o vrsti drugih, prav tako pomembnih občinskih odlokov in pravilnikov: o krajevnih skupnostih, začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v občini, o javnem redu in miru, o odstranitvi zapuščenih vozil na javnih površinah, o postavitvi klešč za blokiranje vozil na javnih površinah in o odstranjevanju nepravilno ustavljenih in parkiranih vozil. Pri rebalansu proračuna, skupna sredstva za izvajanje nalog so v letu 2001 predvidena v višini 3,1 milijarde tolarjev, so svetniki imeli pripombe in seveda tudi želje po več denarja za to ali drugo dejavnost. Še najbolj kritično je menda v knjižnici Josipa Vošnjaka, je opozarjal dr. Janko Čar. Iva Soršak, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je sicer pojasnila, da bo knjižnica po rebalansu prejela za 1,2 milijona tolarjev več sredstev, problem pa je menda v tem, ker je občina Oplotnica (tudi tu ima bistriška knjižnica svojo izposojo) zmanjšala delež sofinanciranja knjižnice, zato pa bo oplotniška enota odslej odprta samo enkrat tedensko. Za Bistričane je brezd voma velikega pomena južna obvoznica. Na seji sveta je bil v obravnavi dokument identifikacije tovoljcev potrebujejo. Ne glede na stopnjo razvoja demokratičnosti družbe in njene višje ali nižje blaginje, se vedno posamezniki ali določene skupine prebivalstva znajdejo v položaju odrinjenosti od odločanja ali od materialnih in drugih dobrin in potrebujejo sočloveka, njegovo znanje in izkušnje, razumevanje in pomoč. Tu je vloga in pomen prostovoljstva, ki se sproti prilagaja potrebam tistih, ki pomoč potrebujejo, in jim pri tem ne postavlja pogojev. Prav zaradi tega prostovoljstvu priznavajo družbeni pomen tudi v visoko razvitih družbah in vlade podpirajo razvoj in delovanje prostovoljstva. Anka Ostrman šport. Več denarja, večji apetiti in po zadnjem predlogu investicijskega programa naj bi ob cir-kovški šoli najprej zgradili novo večnamensko športno dvorano (sedanjo so zgradili iz sredstev krajevnega samoprispevka), poleg nje naj bi uredili še nova športna igrišča, s preureditvijo sedanje dvorane pa naj bi poleg dodatnih prostorov za devetlet-ko pridobili še prostore za vrtec. Svetniki so drug za drugim godrnjali nad dejstvom, da o celotnem investicijskem projektu gradnje šolskih prostorov v Cir-kovcah vedo zelo malo ali celo nič ter da z razpravo zamujajo vsaj leto dni. Projektnemu svetu, ki ga vodi svetnik Milan Unuk, so očitali premajhno aktivnost, saj naj bi se sestal šele po izbiri izvajalca del, kajti v Cirkovcah so očitno že pričeli graditi brez poprejšnjega neobhodno potrebnega "blagoslova" občinskega sveta. Tudi županu Alojzu Sprahu so očitali, ker o tem ni seznanil poslanskih skupin. Kljub vročim razpravam in kljub negotovosti, od kod zagotoviti dobrih 700 (morda celo 800 ali 900) milijonov tolarjev za novogradnje v šoli Cirkovce in ob njej, pa se je vendarle izkazalo, da je večina svetnikov za akcijo. Ponujene roke ne smemo zavrniti, so menili, čeprav je vprašanje, kako in ali sploh bo možno realizirati na svetu že dogovorjeno gradnjo doma starejših, solidarnostnega stanovanjskega bloka ter večnamenske dvorane v centru občine - v Kidričevem. Po dobrih dveh urah prepričevanj, dopovedovanj in metanja žogice odgovornosti od enega do drugega so sicer s precejšnjo zamudo, pa vendarle sprejeli sklep o sprejemu omenjenih potrebnih investicijskih programov. Tako naj bi po noveliranju gradnja večnamenske športne dvorane ter zunanjih igrišč v Cirkovcah veljala okoli 327 milijonov tolarjev, od česar naj bi iz občinskega proračuna v naslednjih dveh letih zagotovili okoli 250 milijonov, ostalo pa iz državnih sredstev. Rekonstrukcija osnovne šole in otroškega vrtca pa naj bi veljala okoli 429 milijonov, polovico sredstev pa naj bi zagotovili iz občinskega proračuna. Prednost pri uresničevanju investicijskih programov bodo imele tiste investicijske aktivnosti, ki zagotavljajo najzgodnejši začetek devetletnega programa izobraževanja. M. Ozmec investicijskega projekta njene gradnje, vendar je ob izredno visokem predračunskem znesku nerealno govoriti o rokih gradnje te za mesto več kot potrebne ceste. V nadaljevanju je tekla beseda tudi o pravilniku sklada štipendij za nadarjene in uspešne študente občine Slovenska Bistrica. Precej časa pa so svetniki namenili problemu zgornjebis-triškega bunkerja, kjer so v tem času izkopali že preko 230 okostij po vojni pobitih ljudi. Tako so med drugim sklenili, da bo leta 2002 na bistriškem poko-paliču zgrajena kostnica, kjer bodo dostojno pokopali ostanke preminulih v tem bunkerju. Tudi tokrat so imeli na dnevnem redu kadrovske zadeve, in sicer imenovanje Dušana Moš-kotevca za člana nadzornega odbora občine Slovenska Bistrica, dali pa so tudi soglasje k imenovanju Marjana Štimca za direktorja Zavoda za šport Slovenska Bistrica. Vida Topolovec PODLEHNIK / SREČANJE STAREJSIH OBČANOV Veselo druženje v podlehniški dvorani V nedeljo so se v podlehni-{ki dvorani zbrali starej{i občani občine Podlehnik, tisti, ki so dopolnili 65 in več let življenja. Na srečanje so jih povabili kar 267, zbralo pa se jih je kakih osemdeset, nekaj jih je svoj izostanek opravičilo zaradi trgatve, ki je te dni najpo-membnej{e opravilo v Halozah. Zbrane je pozdravil predsednik komisije za socialna vprašanja občine Podlehnik Milan Vidovič, dobrodošlico pa sta jim izrekla župan Vekoslav Fric in podžupan Anton Žerak. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Podlehnik pod vodstvom Zdenke Golub. Sledilo je skupno kosilo in nato veselo druženje ob zvokih tria Jeruzalem. Gostitelji so se s priložnostnima dariloma spomnili dveh najstarejših udeležencev letošnjega srečanja. To sta bila Katica Hri-beršek z Dežnega, rojena leta 1915, in Franc Kozel iz Zakla, rojen leta 1919. JB ... in Francu Kozelu, rojenemu leta 1919 Čestitke najstarejši udeleženki srečanja Katici Hriberšek, rojeni leta 1915 ... ZAMÊNÊVOSTÊ, REPORTAŽE LJUBLJANA / 10. jubilejni izbor za miss slovenije Zmagala Rebeka, Mihaela prva spremljevalka! Tekmovanje za miss sveta ima iz leta v leto večje število privržencev. Na lanskem je sodelovalo 94 lepotic, letos pričakujejo udeleženke iz 109 držav, kar je rekord v dosedanjem tekmovanju. 16. novembra bo v Sun Cityju Slovenijo predstavljala 21-letna študentka ekonomije iz Senovega Rebeka Dremelj, je v soboto odločila strokovna žirija na finalni prireditvi v Cankarjevem domu. Prva spremljevalka je postala 20-letna Ptujčanka Mihaela Ku-kovec, ki se je skupaj s sorodniki in prijatelji veselila nepričakovane uvrstitve, tretja pa je bila 23-letna študentka Lucija Gubenšek iz Maribora. Med najlepšimi tremi sta ponovno dve najbolje ocenjeni z izbora za najlepšo Štajerko leta 2001: ob zmagovalki Mihaeli {e druga spremljevalka Lucija Gu-ben{ek. Lani sta se med trojico najlep{ih v Sloveniji s ptujskega izbora uvrstili Antonia Novak, miss [tajerske 2000, ki je postala druga spremljevalka miss Slovenije, in Maša Merc, kasnejša miss, ki je bila prva spremljevalka. Na letošnjem izboru so iskali dekle s kompletno osebnostjo, iskali pa so tudi skrite talente oziroma najbolj talentirano dekle med udeleženkami. Vse to pa nosi v sebi nova miss Slovenije Rebeka Dremelj, je bila prepričana komisija. Mihaela Kukovec je na letošnjem tekmovanju za miss Slovenije dosegla več, kot je pričakovala. Upa, da ji bo uspeh odprl še kakšna nova vrata v manekenstvu, sicer pa se želi predvsem posvetiti študiju na Šopek najlepših: zmagovalka Rebeka Dremelj, ob njej druga spremljevalka Lucija Guben{ek (levo) in prva spremljevalka Mihaela Kukovec (desno); Lucija Guben{ek ima na tem posnetku {e (pomotoma) lento miss Slovenije (ta je sicer »rezervna« lenta za vsak primer, če se ena umaže) HAJDOSE / sprejem za zlate gasilke Uspeh, ki ga zmo rejo le najboljši S sprejema za zlate gasilke, ki ga je hajdinski župan Radoslav Simonič organiziral skupaj z občinskimi svetniki. Foto: Studio 2M V domu gasilcev v Hajdošah je hajdinski župan Radoslav Simonič skupaj z občinskimi svetniki pripravil sprejem za hajdoške gasilke, ki so letos drugič na gasilski olimpiadi osvojile zlato. Čestital jim je za dosežene rezultate, ki naj bodo spodbuda za uspešno delo v bodoče in motiv drugim, ter jim izročil spominska darila. Njihov uspeh je lepa promocija slovenskega gasilstva in Slovenije v mednarodnem merilu, je poudaril. MG Mihaela Kukovec (posnetek je s tiskovne konference tik pred finalom) je bila drugega mesta izredno vesela, prepričana je, da je zmagala prava lepotica in vsestransko dekle. Foto: Črtomir Goznik pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer bo študirala biologijo in kemijo. Kot prvi spremljevalki se ji obeta tudi udeležba na enem od lepotnih tekmovanj v tujini. MG PTUJ / srečanje maturantov iz leta 1951 Spomini na dijaška leta še zelo živi 15. septembra so se srečali dijaki ptujske gimnazije, ki so maturirali leta 1951. V generaciji jih je maturiralo 21. Njihova razredničarka je bila prof. Vida Sluga. Večina se jih je odločila za nadaljnje šolanje, se zaposlila na odgovornih delovnih mestih v Sloveniji, nekatere pa je poklicna in življenjska pot zapeljala v tujino. Najbolj znan maturant ptujske gimnazijske generacije leta 1951 je prof. dr. Mirko Toš, vrhunski strokovnjak mednarodnega slovesa na področju bolezni ušes, nosa in grla, ki živi na Danskem, med letošnjim obiskom danske kraljice v Sloveniji pa bo promoviran za častnega doktorja mariborske univerze. Srečanje je bilo polno obujanja spominov, takšnih in drugačnih, še posebej pa so bili zadovoljni, ker so bili prvi maturanti nekdanje ptujske gimnazije, ki so si lahko ogledali njene nove prostore. Sprejel pa jih je tudi ptujski župan Miroslav Luci. MG Maturanti ptujske gimnazije iz leta 1951 na stopnicah ptujske Mestne hiše v družbi s ptujskim županom Miroslavom Lucijem. Foto: Langerholc tednikova anketa O uvedbi mestnega avtobusnega prometa Ervin Hojker, požupan mestne občine: "Menim, da je to nujno potrebno, potreben pa bo čas, da se bomo ljudje navadili uporabljati mestni avtobusni promet, zato bo potrebno vztrajati. Najbolje bi bilo, da bi bil brezplačen ali z minimalno ceno, naj proračun pokriva te stroške. Na ta način bomo ulice spraznili, jih napolnili z drugim življenjem, ki sodi na te prostore: lokali na prostem, sejmi, stalnimi razstavami in podobnim." Jožica Težak, komunalna nadzornica: "Predlog je zelo dober, v celoti ga podpiram. Mislim pa, da bi moral imeti pogoste postaje in ugodne cene." Emil Tomašič, upokojenec: "Predvsem najprej potrebujemo ustrezno študijo, ki jo bodo pomagali pripraviti vsi, ki se jih tak projekt dotika. Od tega, kako kvaliteten bo, je tudi odvisen uspeh, odzivnost občanov. Naključij ne more biti. Celotno območje občine mora biti v to vključeno. V nobenem primeru se ne sme obiti okolica mesta, nujen bo tudi izredno natančen vozni red in njegovo spoštovanje." Janko Krajnc, vodja gostinstva Terme Ptuj: "Idejo velja pozdraviti, čeprav jo bo težko udejaniti. Za to bosta potrebna čas in strpnost, da se bomo navadili na drugačen prevoz. Predvsem pa se mi zdi, da bo morala prevladati ljubezen do mesta, saj ga s tem, ko ga pretiramo obremenjuje z avtomobili in izpušnimi plini, dejansko tudi uničujemo, propada naša kulturna dediščina, na katero tako radi prisegamo." Smiljan Benkovič, natakar: "Enkratna ideja. Verjetno bo to minibus. Predlagam, da bi bil za šolarje brezplačen, pa tudi sicer bi moral imeti nizko ceno, da se bodo ljudje vozili. Že sedaj pa bi minibus lahko uporabljali za oglede mestnih zanimivosti, še posebej, ker so turistične označbe na Ptuju ena velikih pomanjkljivosti." Vojko Vidovič, učenec: "Za tiste, ki nimajo prevoza, je mestni avtobus dobrodošel. Ne vem pa, ali se bodo ljudje množično vozili z njim." Marija Rožmarin, delavka: "Mestnega avtobusnega prometa si ne znam predstavljati, tudi projekta še ne poznam. Lahko pa bi bil uspešen, bomo videli." MG Od leve: Ervin Hojker, Jožica Težak, Emil Tomašič, Janko Krajnc, Smiljan Benkovič, Vojko Vidovič, Marija Rožmarin. Foto: Črtomir Goznik in Langerholc 4. - 10. oktobra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 4. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Tam pesmi so pisana polja, knjižni kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Risanka 10.30 Gospodar ribnika, poljudnoznanstvena oddaja # 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 3/17 11.50 Življenje slovenskih vasi: Šentanel 12.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 50 let Slovenskega okteta, dokumentarna oddaja 14.15 Mario, nedeljski večer v živo # 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila # 16.45 Arčibald, risana nanizanka, 23/26 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 Ne/znani oder 23.20 Humanistika, ponovitev 23.55 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.50 Videospotnice 16.05 Svetniki in grešniki, dokumentarna serija, 2/6 17.00 Hartovi z zahoda, ameriška nadaljevanka, 1/15 18.00 Uganka sipin, angleški film 19.35 Videospotnice 20.05 Športni film 20.25 Ljubljana: Košarkarski turnir prvakov - finale 22.15 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 3/10 23.10 Poseben pogled: Noč in dan, angleški čb-film 0.40 Zločinski tango, nanizanka, 13/14 1.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vse za poljub, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Newyorška policija, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 97. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 4. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 134. del nadaljevanke 18.15 Vse za poljub, 91. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, 5. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 5. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 5. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 5. del nanizanke 22.50 Tat za vedno, 3. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 16. del humor. nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Jerry Springer show, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 138. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 4. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 3. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 10. del nanizanke 17.30 Tretji kamen od sonca, 24. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 24. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 24. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.15 Columbo: Vrabec v roki in..., ameriški film 22.00 Will in Grace, 20. del humor. nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 8. del humor. nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 20. del humor. nanizanke 23.30 Seinfeld, 7. del humor. nanizanke 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.45 Videalisti 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 TV razglednica - Kranj 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Reporter X 0.20 Jukebox, ponovitev 1.50 Videostrani HTV 1 06.45 TV spored. 06.50 TV koledar. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.30 Amerika - življenje narave. 10.00 Novice. 10.05 Mezopotamija. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV spored. 12.30 Naša zemlja, serija (149/150). 13.20 Ameriški blues, am. film. 14.55 TV spored. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija (4/36). 16.00 Pragozdovi. 16.30 Osor. 16.40 Hogar Strašni. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsa-kodnevnica. 18.30 Kultura: Dubrovniška katedrala. 19.00 Kviz. 19.15 Neumneži, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Zabavni program. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstveno srečanje. 00.20 Nespretneži, am. film. 01.50 Sodnica Amy, serija (1/23). 02.35 Svet mode. 03.00 Na zdravje!, humor. serija (51/100). 03.25 Policija, serija. 03.50 Ameriški blues, am. film. 05.20 Dokumentarni film. 06.10 Glasbeni program. HTV 2 10.15 TV spored. 10.20 Jack in Jill 2., serija (1/13). 11.05 Nikita 3., serija (1/22). 11.50 Govorimo o zdravju. 12.20 Trenutek spoz-nanstva. 12.50 Globalni kraj. 13.20 TV intervju. 14.10 Euromaga-zin. 14.40 Pol ure kulture. 15.10 TV spored. 15.15 Otroški program. 16.15 Gledališče Baileya Kippera, serija (12/13). 16.45 Hugo, TV igrica. 17.10 Naša zemlja, serija). 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, humor. serija (51/100). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba: Slavko Šohaj. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Izgubljena prtljaga, film. 23.00 Seinfeld, humor. serija. 23.25 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (10/21). 00.10 Na meji mogočega 3., serija. 00.55 Novice. HTV 3 19.00 TEST. 19.15 TV spored. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Ženska v rdečem, am. film. 21.25 Hit-depo. AVSTRIJA 1 6.45 Noahov otok, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.30 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.20 Pujsek Babe v mestu, komedija, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 22.00 Kaiser-mahlen Blues, serija. 22.50 de Luca, show. 23.20 Umetnine. 1.35 Skrivnostni tujec, triler, 1977. 3.15 Sunset Strip, kriminalka, 1951. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 O_peracija San Gennaro, krimi komedija, 1966. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe, Donava, Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Libijska Sahara-voda iz Puščave, dokum.. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Libijska Sahara-voda iz puščave, dokum. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Alpe, Donava, Jadran. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.30 Kviz. 20.15 Victor, angel varuh, fantazijska serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 1997. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 1.05 The Making of. 1.35 Kviz pon. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 3.50 Victor, angel varuh, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz show. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Klovn, akcijska serija, 2001. 21.15 Balko, krimi serija, 2001. 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 Geslo: Eternity - Nevarnost iz vesolja, zf. serija, 200. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.45 Radijska postaja. 9.35 Prijazna hiša. 10.00 Najbolj veseli Nemci, pon. 11.00 Simpatične živali, pon. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digi-mon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 19.00 King of Queens. Kralj Queensa. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Dobili bomo otroka (1), dokumentarna drama, 1/6, 2001. 21.15 Nemogoča dvojica, akcijska koemdija, 1986. 23.15 Andromeda, pon. 0.10 Nemogoač dvojica, pon. 2.15 Nočne fantazije. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin. 7.35 Kdo je tu šef?. 8.00 Prijazna družina. 8.30 Velika družina. 9.00 Kot rit in srajca, pon. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella, pogovor. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji, serija. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi. 129.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Poroka in skorajda pogreb, komedija, 2001. 22.20 TV total. 23.15 Smack the Pony, komedija. 23.45 Komedija. 0.45 TV total. 1.30 Smack The Pony. 2.00 Komedija. 2.20 Delta Team. 3.10 Arabella. 4.00 Andreas Turck. Petek, 5. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Duhovni utrip 8.50 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 9.05 Arčibald, risana nanizanka, 23/26 9.15 Oddaja za otroke 9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.05 100 minut počitnic, nadaljevanka, 4/5 10.35 Humanistika 11.10 Dosežki 11.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope # 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 5/29 13.00 Poročila # 13.10 Papirniški pihalni orkester Vevče 13.50 Oko viharja, dokumentarna serija, 4/7 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Sanjska dežela, raziskovalno potopisna serija 17.10 Iz popotne torbe, 1. oddaja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Karel Destovnik Kajuh 18.15 Zemljepis celin: Antarktika 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji: Trava, nadaljevanka # 20.30 Deteljica 20.40 Pod žgočim soncem, nadaljevanka, 2/6 21.25 Vikarka iz Dibleyja, nanizanka, 2/3 22.10 Odmevi # 23.00 Polnočni klub 0.10 Zemljepis celin: Antarktika, ponovitev 0.35 Zasebna zadeva, francoski film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.25 Videospotnice 15.55 Kaj se dogaja z vremenom?, am. dokum. nanizanka, 1/2 17.00 Hartovi z zahoda, nadaljevanka, 2/15 18.00 Obupno iščem družino, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, dokumentarna serija, 2/11 21.00 Bramwell, nadaljevanka, 3/4 21.50 Kolesa, srbski film 23.20 Težavna ženska, nadaljevanka, 4/4 0.10 Jazz festival: Anthony Braxton, 2. del 0.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vse za poljub, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Raztresena Ally, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 98. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 5. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 135. del nadaljevanke 18.15 Vse za poljub, 92. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Zaznamovan za smrt, ameriški film 21.40 Nikita, 5. del nanizanke 22.30 Tat za vedno, 4. del nanizanke 23.20 M.A.S.H., 17. del humor. nanizanke 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Jerry Springer show, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 139. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 5. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 4. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 11. del nanizanke 17.30 Tretji kamen od sonca, 25. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 25. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 25. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.15 Horor: Čarovnice, 5. del ameriške nanizanke 21.10 Izganjalka vampirjev, 5. del nanizanke 22.00 Vampirski vlak, ameriški film 23.45 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.00 Videostrani 12.45 Videalisti 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 V sedlu 17.45 TV razglednica - Kranj 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sončne stopnice, zabavno glasbena oddaja 1. del, pon. 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 06.45 TV spored. 06.50 TV koledar. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.30 Amerika - življenje narave. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV spored. 12.30 Naša zemlja, serija. 13.20 Sissi - kraljevi poljub, nem. Film. 14.50 TV izložba. 14.55 TV spored. 15.00 Novice. 15.05 Francoski jezik: On y va. 15.20 Kraljestvo divjine. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Karolinzi, serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Fargo, am. film. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.10 Film. 00.35 Executive Power, am. film. 02.10 Begunec, serija. 03.40 Padec zidu, dokumentarni film. 04.40 Policija, serija. 05.05 Sissi - kraljevi poljub, nem. Film. 06.35 Pravi Čas. HTV 2 10.00 TV spored. 10.05 Glasbeni mesečnik. 10.45 Poslovni klub. 11.15 Sodnica Amy, serija (1/23). 12.00 Zabavni program. 13.20 Izbrisani prostor, magazin. 14.10 Zabavni program. 15.10 TV spored. 15.20 Jež. 15.25 Pripovedka. 15.55 Hrtič. 16.15 Maszina Zmijan, otroška serija (1/12). 16.45 Hugo, TV igrica. 17.10 Naša zemlja, serija (150/150). 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, humor. serija (193/210). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba: Zlatan Vrkljan. 20.10 Begunec, serija. 21.45 Polni krog. 22.05 Mesečina. 22.55 Cafe Cinema. 23.35 Novice. 23.40 Pravi čas. HTV 3 17.00 TEST. 17.15 TV spored. 17.20 Nogomet: KV za SP: Hrvaška - Belgija, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Padec zidu, dokumentarni film. 21.10 2.4 otroka VIII., humor. serija (2/6). 21.40 Cosby show VI. (25/26). 22.05 Na zdravje!, humor. serija (51/100). 22.30 Maggie, humor. serija (1/9). 22.50 Jazz. AVSTRIJA 1 6.45 Noahov otok, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi. 13.55 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Apollo 13, vesoljska drama, 1995 (Tom Hanks). 22.30 Lov, triler, 1996. 0.05 NFL Blast, ameriški nogomet, magazin. 0.35 Reši me, triler, 1993. 2.05 Lov, triler, 1996. 3.35 Reši me, triler, 1993. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pojoča nuna, komedija, 1965 (Debbie Reynolds). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1369). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Naša nova Evropa: Slovaška, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Naša nova Evropa: Slovaška, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Modern times, magazin. 2.40 TV kuhinja. 3.05 V imenu zakona, serija. 3.55 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2001. 21.15 Ure resnice, družinski show. 22.15 Mirkomania, zabavni show. 22.45 Debeluh in Belgijec. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Harald Schmidt Show, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami, serija (1693). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magzain. 19.40 Dobri časi, slabi časi, serija (2328). 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Moje življenje in jaz, serija, 2001. 21.45 Ritin svet, serija. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Moje življenje in jaz. 2.25 Ritin svet, pon. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Najlepša leta. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digi-mon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Casino, mafijski triler, 1995. 23.40 Final Impact, akcijski, 1992. 1.30 Nočne fantazije. 4.35 Acapulco H. E. A. T. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin. 9.50 Kdo je tu šef? 8.20 Prijazna družina. 8.50 Velika družina. 9.20 Skrivnost mumije, pon. zabavne grozljivke, 1997 (Adam Wylie). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buelvarski magazin. 18.00 Prijatelji, serija. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simposonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Mister Bombastic, komedija, 1996. 22.20 Puščavsko grmenje, akcijski, 1998. 23.55 Lov na človeka, akcijski, 1991. 1.30 Nosferatu - vampirsko poželenje, grozljivka, 1995. 3.00 Puščavsko grmenje, pon. akcij. filma. Sobota, 6. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Ura 9.15 Oddaja za otroke 9.35 Knjižni kviz 10.30 Kino Kekec: Ole Alexander Filibumbumbum, norv. film 12.00 Tednik, pon. # 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, pon. 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.55 Ameri~an, pon. filma 16.30 Poro~ila # 16.45 Pika Nogavi~ka, risana nanizanka, 22/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 22/26 17.30 Risanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, dokumentarna serija, 3/8 # 18.45 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji: Oktoberfest, nadaljevanka # 20.30 Iskreno, noro, globoko, ameriški film 22.10 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 4/17 22.45 Poročila # 23.20 Sopranovi,nadaljevanka, 4/13 0.10 Renesansa, angleška dokumentarna serija, 1/6 1.10 Starodavni vojščaki, pon. SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.40 TV prodaja 10.10 Videospotnice 10.45 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 3. epizoda 11.05 Murphy Brown, nanizanka, 15/24 11.30 Jasno in glasno: Poslikava in prebadanje telesa, oddaja 12.25 Film 14.25 Festival narodnozabavne glasbe Vurberk 2001, 1. del 15.30 KV za SP 2002: Slovenija - Ferski otoki, prenos iz LJ 18.35 Avtošola, švicarski dokumentarni film 19.30 Videospotnice 20.05 50 let Slovenskega okteta, posn. koncerta iz CD 21.25 Praksa, nanizanka, 52. epizoda 22.05 Sobotna noč 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risanka 9.00 Panda Jin Jin, risanka 9.30 Črni pirat, risanka 10.00 Možje v črnem, risanka 10.30 Godzila, risanka 11.00 Hroščeborgi, risanka 11.30 Mladi Herkul, 17. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, pon. 13.50 TV Dober dan, pon. 14.45 Zakon v Los Angelesu, 99. del nanizanke 15.40 Prva izdaja, 15. del nanizanke 16.30 Možje v belem, 5. del nanizanke 17.30 Črno bele vezi, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Utemeljeni sum, ameriški film 23.00 Odpuščena, ameriški film 0.40 24 ur, pon. KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, pon. 135. dela 10.10 Obala ljubezni, pon. 136. dela 11.00 Obala ljubezni, pon. 137. dela 11.50 Obala ljubezni, pon. 138. dela 12.40 Obala ljubezni, pon. 139. dela 13.30 Che Guevara, ameriški film 15.10 Tako pač je! (I.), 1. del ameriške humor. nanizanke 15.40 Mestece Angel, nadaljevanka, 5/6 16.30 Matlock, 5. del nanizanke 17.20 Košarka, Jadranska liga: Krka Telekom - Union Olimpija 19.30 Domače kraljestvo, 2. del humor. nanizanke 20.00 Kickbokser 3, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, 1. del kanadske nanizanke 22.30 Živalski nagoni 2, ameriški film 0.10 Rdeče petke, 3. del erotične serije TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Jukebox, pon. 11.30 Iz domače skrinje, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Iz domače skrinje, pon. 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Jana 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Sončne stopnice, zabavno glasbena oddaja, 2. del, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon. 0.00 Videostrani HTV 1 07.40 TV spored. 07.45 TV koledar. 07.55 Novice. 08.00 Otroški program. 09.05 Festival pripovedk. 09.30 Novi način, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 11.10 Življenjska šola, serija (1/22). 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.30 Aborigin iz Babinega Dola, dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 13.55 TV spored. 14.00 Korenine -hrvaške manjšine Europi. 14.35 Oprah Show (299). 15.25 Hruške in jabolke, kuharski dvoboj. 15.55 TV spored. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija (75/180). 16.35 National Geographic. 17.35 Izbor, angl. film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Grimizna plima, am. film. 22.10 Madiganovi, humor. serija (12/12). 22.30 TV dvoboj. 22.45 TV leksikon. 22.50 Novice. 23.05 The Dark Room, mini-serija. 01.35 Moške svinje, humor. serija (19/42). 02.05 Maggie, humor. serija (1/9). 02.30 Obstanek: Ris ki izginja, pz. (1/46). 03.20 Policija, serija. 03.45 Izbor, angl. film. 05.15 Oprah Show (299). 06.30 Glasbeni program. 07.05 National Geographic. HTV 2 11.30 TV spored. 11.35 Valcer toreadora, angl. film. 13.15 Glasbena matineja: Varaždin - mesto glasbe. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Življenjska šola, otroška serija (1/22). 16.20 Beverly Hills 9., serija (1/26). 17.10 Briljanteen. 18.05 Dekleta v trendu, serija (1/22). 19.00 Maggie, humor. serija (1/9). 19.27 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Obstanek: Ris ki izginja, pz. serija (1/46). 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.20 Rock In Rio (4/7). HTV 3 15.40 TV spored. 15.45 TOP DJ MAG. 16.45 Nogomet: KV za SP oddaja. 17.50 Nogomet: KV za SP: Hrvaška - Belgija, prenos. 20.30 Šport. 21.40 Šport danes. 21.55 Kratki film - Zlatko Bourek: Cirkus Rex. 22.20 Vesoljski otok, serija (22/26). 23.05 Film Rajka Grlića: Ko poči da poči. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.25 Confetti tivi, otroški program. 11.20 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.15 Drew Carey, serija. 12.40 Življenje in jaz, serija. 13.00 Simpsonovi, risana serija. 13.25 Princ z Bel-Aira, serija. 13.50 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.35 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Sabrina, serija. 15.45 Roswell, serija. 16.30 Raztresena Ally, serija (Calista Flock-hart). 17.15 Morske deklice poljubljajo bolje, komedija, 1990 (Bob Hoskins). 19.00 Ekstremno, magazin. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Zelo osebno, drama, 1995 (Robert Redford, r: Jon Avnet). 23.10 Dvojno življenje, triler, 1995 (James Belushi, r: David Madden). 0.40 Steklena kletka. triler, 1995 (Charlotte Lewis). 2.10 Zelo osebno, drama, 1996. 4.04 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Zajtrk v zakonski postelji, komedija, 1963. 11.05 Nisi sam-zgodba o Royu Blacku, drama, 1996. 12.45 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Na pomoč, ljubim dvojčici, komedija, 1969. 14.35 Zelene so livade, komedija, 1972. 16.00 Štajerska harmonika 2001, posnetek tekmovanja. 16.55 Religije sveta: Sukkot. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani.. 20.15 Moja najljubša viža, show narodnozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.50 Krepost v nevarnosti-naj živi ljubezen, gledališka komedija. 23.40 Poročila. 23.45 vzhodno od raja, drama, 1955. 1.35 TV kuhinja. 2.00 Pogled v deželo, magazin. 2.30 Živalski magazin. 2.50 Konflikti, magazin. 3.20 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 5.55 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.15 Smrkci. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Oreščki. 13.00 Real Ghistbustersi. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem. zdravniška serija. 15.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1997. 16.00 Družinsko pravo, odvetniška serija, 2000. 17.00 Res je. 17.30 V bliskavici, magazin. 18.00 Bodo Bach, zabavni show. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Dan zmagovalcev, zabavna oddaja. 20.15 Sommersby, ljubezenska drama, 1993. 22.25 Šaljive reklame. 23.25 Šaljive reklame. 0.25 Judežev poljub, krimi drama, 1998. 2.05 Luči velemesta, nema drama, 1931. RTL 6.15 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.50 Moesha. 12.40 Varuška. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z Bel-Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca, serija. 14.35 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 16.00 Team Knight Rider, akcijska serija, 1998. 16.00 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz. 21.15 Divje kreature, komedija, 1997. 23.05 Trespass, Prepovedan prehod, triler, 1992. 1.00 South Park. 1.25 7 dni - 7 glav. 2.15 Divja sedemdeseta, pon. 2.40 Princ z Bel-Aira, pon. RTL 2 5.50 Vodne podgane - Pristaniški policaji. 6.30 Novo v kinu. 6.55 Prisrčna gospodinja. 7.20 Girl Power, pon. 8.10 Princ z Bel-Aira. 8.35 Najlepša leta, pon. 9.00 Nesrečna do konca. 9.30 Bravo TV, pon. 10.50 Katastrofa v ledu, pustolovski, 1996. 12.30 Highlander. 13.30 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.30 F/X: Umori s trikom, akcijska serija, 1997. 15.25 Susie Q. m angel v rožnatem, fantazijska komedija, 1996. 17.05 18.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poročila. 20.15 Z vso močjo, politični triler, 1998. 23.05 Casino, gangsterska drama, 1995. 2.3 Nočne fantazije, erotični. PRO 7 6.05 Detektiv išče samega sebe. 7.45 Otroški program. 11.55 Kurja polt, fantazijska serija. 12.20 Dvojčici, serija. 12.45 Prijazna družina. 13.45 Dharma in Greg. 14.15 Prijatelji. 14.40 Will in Grace. 15.10 Futurama, risana serija. 15.35 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Ljubezenske zgodbe z Andreasom Turckom. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Za vedno mlad, romanca, 1992 (Mel Gibson, Elijah Wood). 22.25 Lethal Weapon 3, Smrtonosno orožj3 3, akcijski, 1992 (Danny Glover, Mel Gibson). 0.45 Jet Li: Pisva smrti, pustolovski, 1996. 2.15 Smrtonosno maščevanje, kriminalka, 1994. 3.55 Pisava smrti, pon. EUROSPORT 6.00 Motociklizem, VN Pacifika, trening, prenos. 9.30 Ekstremni športi, pon. 10.00 Motociklizem, pon. 11.00 Nogomet, kv. za SP pon. 13.00 Tenis - WQTA turnir v Moskvi, polfinale, prenos. ^5.15 Nogomet, kv. za SP: Iran-Tajska, posnetek iz Teherana. 17.15 Športna poročila. 17.30 Motociklzem - VN Pacifika.^ 18.30 Snooker. 20.30 Nogomet: Francija-Alžirija, prenos. 22.45 Športna poročila. 23.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 0.45 Motorsprot. 1.15 Nori športi. 1.45 Športna poročila. 4.00 Motociklizem - VN Pacifika. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.45 MX, motokros magazin. 9.15 Nogomet. 9.45 Nogomet, mladi, do 21 let: Nemčija-Finska, pon. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Hokej na ledu. 13.45 Baseball. 14.15 Ameriški nogomet. 14.45 Stoke, magazin. 15.30 Snowboard. 16.00 Nogomet - kvalifikacije za SP: Anglija Grčija. 18.00 Formula 3. 19.30 Boks. 20.30 Šport po svetu. 21.00 Golf, turnir v Koelnu. 22.00 Wrestling. 0.00 Sports Illustrated Swim Suit Issue. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks, pon. 3 SAT 7.00 La Vita Italiana, italijanščina za turiste (8), dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (18). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Glasba s Svilene ceste, posnetek koncerta. 11.15 Report, magazin. 12.00 Majhni, ampak pomembni (3), dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 Beat Club, arhiv rocka. 13.45 Mestni ogledi: Luksor, dokumentarec. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Feuerstein na na Aljaski, reportaža. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Mlad, privlačen in najstniški idol, reportaža. 16.15 Richi-ejevo fantastično potovanje, pustolovski film, 1994. 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Po sledeh neonacistov, reportaža. 18.30 Zgodbe iz evkaliptusovega gozda, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Odise-jevi vnuki, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mladinski orkester Gustava Mahlerja, posnetek koncerta. 22.00 Zrelo za film, posnetek koncerta. 23.00 Bulevar Bio, pogovor. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 Športni studio. 1.10 Crossroads: Bobby Byrds Groovin Soul Express, posnetek koncerta. 2.10 JazzFestival Berlin '96: Taj Mahal, posnetek koncerta. 3.10 Odisejevi vnuki, dokumentarec. Nedelja, 7. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini; Palček David 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Dnevnik velikih mačk, pz serija, 5/10 # 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.10 Andrea Antico, dokumentarna oddaja TV Koper 13.40 Kako smo se učili umne sadjereje, ob 90-letnici nestorja slov. sadjarjev prof. dr. Franceta Adamiča 14.40 Pod žgočim soncem, nadaljevanka, 2/6 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Lingo, TV igrica # 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.40 Slovenski magazin 18.10 Življenje slovenskih vasi: Prem 18.40 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Večerni gost: Tomaž Humar # 22.50 Poročila # 23.15 Zgodbe o knjigah 23.25 Kako osvojiti Courtney, ameriški film 0.40 Življenje slovenskih vasi: Prem, pon. SLOVENIJA 2 8.00 TV prodaja 8.30 Videospotnice 9.05 Bramwell, nadaljevanka, 3/4 9.50 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 3/10 10.50 Obljubljena dežela, nanizanka, 13/22 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.00 Ples pod Slovensko lipo, 2. oddaja 13.05 Moj otrok mora živeti, nemški film 14.35 50 let Slovenskega okteta, dokumentarna oddaja 15.25 50 let Slovenskega okteta, posnetek 16.35 Vrnitev v Berlin, nemški dokumentarni film 17.25 Športni film 17.55 SP v malem maratonu, posnetek iz Bristola 18.25 Motociklizem za VN Pacifika, posnetek iz Montegija 19.30 Videospotnice 20.05 Svetniki in grešniki, dokumentarna serija, 3/6 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 16/24 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 H. Svetel: Višnjani, posnetek opere 0.40 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risanka 9.00 Panda Jin Jin, risanka 9.30 Črni pirat, risanka 10.00 Možje v črnem, risanka 10.30 Godzila, risanka 11.00 Hroščeborgi, 20. del serije 11.30 Mladi Herkul, 18. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. 13.00 Tuj otrok, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, 3. del nanizanke 15.40 Gorski zdravnik, 3. del nanizanke 16.40 Možje v belem, 6. del nanizanke 17.30 Hladna stran smrti, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Ujetnice doma, ameriški film 23.50 24 ur, pon. KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Mladi in nemirni, pon. 1. dela 10.10 Mladi in nemirni, pon. 2. dela 11.00 Mladi in nemirni, pon. 3. dela 11.50 Mladi in nemirni, pon. 4. dela 12.40 Mladi in nemirni, pon. 5. dela 13.30 Operacija Ples, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, 5. del dokumentarne serije 16.15 Felicity, 17. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 6. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 6. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Vojak, ameriški film 21.45 Dosjeji X (VIII.), 1. del ameriške nanizanke 22.50 Jadranska liga, pon. košarke TROJKA 7.30 TV prodaja 9.00 SQ Jam, pon. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 V sedlu 11.30 Najlepša dekleta Hawaiian Tropica, pon. 12.00 Ježek Show, glasbeni izbor 13.00 Vera in čas 13.30 Koncert okteta Deseti brat 14.30 Glasba 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, pon. 17.30 Avtodrom 18.00 Lutkovno gledališče Ljubljana, reportaža 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Knjiga, pon. 20.00 Reporter X 20.30 ... in palača rodi mesto, dokumentarni film o Splitu 21.00 Lisičke v vrtincu glamurja 21.30 Glasba 22.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 23.30 TV razglednica - Kranj 0.00 Videostrani HTV 1 08.05 TV spored. 08.10 TV koledar. 08.20 Novice. 08.25 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 13.55 TV spored. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolke - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntovčani, dramska serija (2/10). 16.45 Kansas, am. film. 18.15 David Copperfield, serija (1/4). 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Ljubezni Georga Washingtona, TV drama. 21.20 Rocky, am. film. 23.15 TV leksikon. 23.20 Novice. 23.35 Pregnanstvo, avstralski film. 01.10 V nedeljo ob dveh. 02.10 David Copperfield, serija (1/4). 03.10 Nevidni človek, serija (9/22). 03.55 Policija, serija. 04.25 Born To Kill, am. film. 06.00 Glasbeni program. HTV 2 08.55 TV spored. 09.00 Biblija. 09.15 Sveta Stolnica in Hrvati, dokumentarna serija (2/5). 09.45 Osijek: AGAPE, kontakt-oddaja. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Born To Kill, am. film. 13.40 The Dark Room, mini-serija. 16.10 TV spored. 16.15 Ksena - bojevniška princesa 2., serija (7/22). 17.00 Rijeka: Morje. 17.30 Borba spolov v živalskem svetu: Izbirčne ženske, dokum. serija (2/6). 18.00 TV spored. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Policija, serija. 19.55 Fotografija v Hrvaški: Nenad Gattin. 20.10 Nevidni človek 2., serija (9/22). 21.00 Novice. 21.05 Mit in resničnost, dokumentarna serija (1/3). 22.05 Triler: Berlinska filharmonija v Istanbulu (1/2). HTV 3 07.40 TEST. 07.55 TV spored. 08.00 Arrest And Trial, serija. 10.55 Naša zemlja, serija. 15.05 Športni prenosi in posnetki. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Amerika - življenje narave. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.25 Šport danes. 22.40 Rock Club. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi, otroški program. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.30 Šport. 12.05 The Cable Guy-Zgaga, komedija, 1996. 13.35 Star Trek 6-Neodkrita dežela, zf film, 1991. 15.20 Štiri pesti za alelujo, vestern, 1971. 17.15 Asterix in Kleopatra, risani film, 1968. 18.30 Šport v nedeljo. 19.20 Nogomet, kvalifikacije za SP: Izrael-Avstrija, prenos. 21.45 Columbo: Velika prevara, kriminalka, 1989. 23.20 Kraj zločina: Zveri, kriminalka. 0.50 Sedem mesecev, kriminalka, 1997. 2.20 Dvojno življenje, triler, 1995. 3.55 Melrose Place, serija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kupček rože, dokumentarec. 9.50 O žandarjih in drugih Avstrijcih, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.25 Univerzum: Hoanib-dolina puščavskih slonov, dokumentarec. 15.10 Policijska postaja 1, serija. 15.35 Navihanci iz prve klopi 5, komedija, 1970. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Pot srca (1), drama, 1999). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Alberto Giacometti-oči na horizontu, dokumentarec. 0.10 Posel z življenjem, drama, 1996. 1.40 Kulturni tednik. 2.10 Pogledi s strani, revija. 2.35 Pogledi s strani. 2.45 Lepše življenje. 3.35 Dobar dan, Hrvati, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.10 V bliskavici, pon. 6.40 Catwalk, dokumentarni, 1995. 8.15 Weck Up, jutranji show. 9.15 Šaljive novice, pon. 10.15 Mircoma-nia, pon. 10.45 Debeluh in Belgijec. 11.15 Trojica, serija. 12.15 Klinika Rosenau. 13.10 Pakr Hotel Stern. 14.10 Pensacola, Zlata krila, akcijska serija. 15.00 J.A.G., akcijska serija. 16.00 Star Trek - Voyager, zf. serija. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija, 2000. 18.00 V bliskavici. 18.30 Poročila. 18.46 Šport. 19.00 C.O.PS., peripetije (Ingolf Luck). 20.15 Podelitev nemške TV nagrade za 2001, gala. 22.45 V bliskavici, magazin 23.15 Planeto-pia - Reprotaže: konji, jahalci in milijoni. 0.00 News & Stories. 0.55 Kaliber 45. 1.50 Pensacola, pon. 2.35 Farscape, pon. RTL 5.20 Otroški program. 9.15 Hulk. 9.45 Silver Surfer. 10.00 A-Team. 11.00 Team Knight Rider. 12.00 Disneyeva parada. 12.15 Ljubica, povečal sem otroka, komedija, 1992 (Rick Moranis). 13.55 SeaQuest DSV. 14.55 Herkules, serija. 15.55 Xena, fantazijska serija. 16.50 Robin Hood, pustolovska serija, 1999. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Državni sovražnik št. 1, triler, 1998. 23.00 Spiegel TV, magazin. 23.45 Izterjevalci, zadnji del. 0.25 South Park. 0.55 Prime Time, kulturni magazin. 1.10 Xena. 2.00 Herkules. 2.45 Robin Hood, pon. 3.30 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.35 Jutranji program. 6.25 Sliders, pon. 7.10 Countdown X, pon. 7.55 Rebecca, pon. 9.45 Z vso močjo, pon. političnega trilerja (John Travolta). 12.30 Ob 12.01, zf. komedija, 1993. 14.10 Pop zvezda, to so moje sanje, pon. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mladinski magazin. 17.00 The Dome - koncert. 18.35 X-Factor - Nepojmljivi. 19.15 X-Factor - Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezda, to so moje sanje. 21.20 Brodolom, pustolovski show, 11/28. 22.20 Avtopsija: skrivnostna smrt, nova nadaljevanja doku. serije. 23.20 Redakcija special: kako reagiarjo ljudje, ko jih tujec prosi za pomoč. 0.25 Dvoboj v ledu, triler, 1993 (Edward Albert). 2.35 Nočne fantazije. EUROSPORT 5.15 Motociklizem - VN Pacifika, prenos. 8.00 Rally San Remo, pon. 8.30 Motociklizem, pon. 9.45 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 11.30 Tenis - WTA turnir v Moskvi, finale, prenos. 13.00 Motociklizem - VN Pacifika, pon. 14.15 Motociklizem. 15.30 Kolesarstvo: Paris-Tours, prenos. 17.00 Nogomet, kvalifikacije za SP: Nemčija-Finska. 18.45 Motorsport - Nascar. 20.00 Cart serija, prenos iz Houstona. 22.30 Rally San Remo, 11. dirka. 22.30 Zadnja etapa rallyja San Remo. 23.00 Športna poročila. 23.15 WATTS. 23.45 Kolesarstvo. 0.30 Rally San Remo. 1.00 Športna poročila. dSf 6.00 Jutranji program. 8.45 Nogomet. 9.00 Nogomet, pon. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Potovalni magazin: Kenija. 14.15 Šport po svetu, pon. 14.45 Košarka. 14.45 Košarka: Wuirzberg-Berlin, prenos. 17.00 Nogometni magazin. 17.30 Nogomet. 17.45 Motociklistični magazin. 18.45 Formula 3. 20.15 Golf. 21.15 Hokejski magazin. 21.45 Nemški turni avtomobili. 22.45 Boks, pon. 23.45 Borilni športi. 0.45 Monster Trucks, moto sport. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 3 SAT 7.15 Opombe k digitalnemu radiu, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Pesmi in balade s Heran-nom Preyem in Nikolausom Parylo, posnetek koncerta. 10.00 Literarni klub, magazin. 11.15 Minona, drama, 1997 (Amira Casar). 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in nesreče, dokumentarec. 14.00 Priče časa: Edith Schlaffer, pogovor. 14.45 stiskači, dokumentarec. 15.30 Boks (4), dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Skrivnosti zgodovine: Lucrezia Borgia-satanova hči v Vatikanu, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Grška drahma, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Precious Non-Valeurs-zgodovina vrednostnih papirjev, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 20 dni v 20. stoletju: Moskva, 11. marca 1985-konec sovjetskega imperializma, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: St. Emilian (Francija)-predvsem vino, dokumentarec. 21.15 Vonj denarja, dokumentarec. 22.30 Tuji otroci: dirkalec Miguel, dokumentarec. 23.00 Komisar, krimi serija (Erik Ode). 0.00 Grenka trava, drama, 1965 (Irene Papas). 1.20 Halo Avstrija. 1.55 Priče časa: Edith Schlaffer, pogovor. 2.40 Nasveti za prijatelje živali. 3.10 Dnevnik. Ponedeljek, 8. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Risanka 9.20 Sanjska dežela 9.45 Iz popotne torbe 10.10 Srečanja z živalmi, poljudnoznanstvena serija, # 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: K. Destovnik Kajuh 11.05 Zemljepis celin: Antarktika 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojščaki, dokumentarna serija, 3/8 # 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila # 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polnočni klub 15.25 Ne/znani oder 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Telebajski, 47. oddaja 17.10 Radovedni Taček: Kamen 17.20 Risanka 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 12/12 21.00 Mednarodna obzorja: Danska - zgodba o uspehu 22.00 Odmevi # 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.30 Videospotnice 16.05 Sloves, dokumentarna serija, 2/11 17.00 Hartovi z zahoda, nadaljevanka, 3/15 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 20.35 Svetovni izzivi 21.05 Studio City 22.05 Kaj se dogaja z vremenom?, dokum. nanizanka, 2/2 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vse za poljub, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 100. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 6. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 136. del nadaljevanke 18.15 Vse za poljub, 93. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 4. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 6. del nanizanke 21.50 Urgenca, 4. del nanizanke 22.40 Tat za vedno, 5. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 18. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Jerry Springer show, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 140. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 6. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 5. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 12. del nanizanke 17.30 Tretji kamen od sonca, zadnji del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 26. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 26. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.15 Superfilm: Sreča v nesreči, avstralski film 22.00 Will in Grace, 21. del humor. nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 9. del humor. nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 21. del humor. nanizanke 23.30 Seinfeld, 8. del humor. nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 11.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.45 Videalisti 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Dunlop motorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.05 Jukebox, ponovitev 1.35 Videostrani HTV 1 06.45 TV spored. 06.50 TV koledar. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 10.00 Novice. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Tecumseh - zadnji bojevnik, am. film. 14.55 TV spored. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsa-kodnevnica. 18.30 SOS: Nedolžni, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dokumentarna oddaja. 20.45 Latinica. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Prevare, film. 01.05 Spet znova, serija. 01.50 Becker, humor. serija. 02.10 2.4 otroka VIII., serija. 02.40 Arrest And Trial, serija. 03.05 Afganistan, dokum. film. 04.00 Tecumseh - zadnji bojevnik, pon. 05.30 Auto-magazin. 06.10 Glasbeni program. HTV 2 10.25 TV spored. 10.30 Mir in dobro. 11.00 David Copperfield, serija (1/4). 11.55 Svet zabave. 12.25 Cafe Cinema. 13.05 Hit HTV-ja. 13.50 Hruške in jabolke, kuharski dvoboj. 14.20 Glamour. 15.10 TV spored. 15.15 Otroški program. 15.30 Pozabljene igrače. 15.40 Ljubim svoje mesto. 15.55 Otokar 2001 (2/7). 16.15 Ogledalce, ogledalce - otroška serija. 16.45 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija (1/90). 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.00 2.4 otroka VIII., humor. serija (3/6). 19.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Spet znova, serija (2/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija (11/22). 21.45 Afganistan, dokumentarni film. 22.45 Seinfeld, humor. serija (5/177). 23.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (11/21). 23.55 Na meji mogočega 3., serija. 00.40 Novice. HTV 3 18.30 TEST. 18.45 TV spored. 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet - KV za SP 21.30 Midway, am. film. 23.35 ČB v barvi. AVSTRIJA 1 6.50 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Mladi Herkules, serija. 8.50 Princ z Bel-Aira, serija. 9.10 Sabrina, serija. 9.35 Apollo 13, pustolovski film, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risani film. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, seija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Eddie, komedija, 1996. 21.55 Grozoviteži, triler, 1997. 23.40 Nikita, serija. 0.25 Plen, serija. 1.10 Kobilica, triler, 1988. 3.10 Grozoviteži, triler. AVSTRIJA 2 6.20 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Na pomoč, ljubim dvojčici, komedija, 1969. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Zmedeni in zbegani, komedija, 1993. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, zdravniška serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne, pogovor. 13.00 Britt - pogovor ob enih. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, začetek nove zdravniške serije, 1/60. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Sylvia, serija, 2000. 21.15 Kdo pride na večerjo. 22.15 Umor za Quandta, serija, 1996. 23.15 Spiegel TV reportaže. 23.50 24 ur: prvi šolski dan. 0.20 Noč. 0.40 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 1.30 Kviz, pon. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Sylvia, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 201.5 Kdo bo milijonar. 21.15 Za rešetkami - Ženska kaznilnica, serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar, magazin, 4/8. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen show. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poročila. 20.15 Najsimpatičnejše živali na svetu: neumne gosi in opice. 21.15 Neumne domače živali. 22.10 Exklusiv, reportaže: FKK in pločevinke piva. 23.00 Šola šaolin, akcijski, 1977. 0.55 Sled v smrt, triler, 1996. 2.55 Nočne fantazije. PRO 7 5.20 Galileo, pon. 5.40 Opoldanski magazin, pon. 6.30 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Dharma in Greg, pon. 8.00 Ljubezenske zgodbe z Andreasom Turckom, pon. 9.00 Pogovor. 9.30 Popolni norec, komedija, 1992. 11.05 Krt, pon. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija, 2000. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 V središču, serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Nekako v L. A. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.30 Dosjeji X. 2.20 Johnny Bravo. 3.25 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Motociklizem, pon. 10.00 Motorsport, pon. 11.00 Športna poročila. 11.15 Kolesarstvo: Paris-Tour, pon. 12.30 Tenis - WTA turnir v Moskvi, pon. 13.30 WATTS, pon. 14.00 Maraton, Bristol. 15.30 Nogomet, kvalifikacije za SP: Costa Rica-Mehika. 18.30 Nogomet - kvalifikacije za SfP pon. 20.00 WATTS. 20.30 Motociklizem, VN Pacifika, 13. dirka. 22.00 Rally San Remo. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet - kvalifikacije pon. 0.45 WATTS, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.15 Borilni športi, pon. 9.15 Nogomet. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji. 16.00 It's a Knock Out 17.00 Speed zone, pon. 17.15 Stoke. 18.00 Športna poročila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Nogometni magazin. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Poročila. 20.15 Automaga-zin, pon. 21.15 Motociklizem. 22.15 Športna poročila. 22.30 Old-timer, magazin. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Odisejevi vnuki, dokumentarec. 10.15 Berlinska srečanja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sreča, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, show. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: šport. 15.00 Podobe Nemčije. 15.45 Ljubi bog iz Basla. 16.15 K času. 16.30 Mrhovinarji nad mestom. 17.00 Umetnost in kič, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Ekskluzivno, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Veliki kriminalni primeri: Morilec Jurgen Bartsch, dokumentarec. 21.00 Bulthaupt v Bostonu. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Kino magazin. 23.25 Vse pod nadzorom-video nadzor. 0.10 Tohuwabohu. 0.40 Pogledi s strani. 0.45 Deset pred deseto. 0.10 Magazin. 1.40 Čas za kulturo. Torek, 9. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.25 Radovedni Taček: Kamen 9.35 Oddaja za otroke 10.35 Recept za zdravo življenje 11.25 Naokoli po Nemčiji 11.55 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Evropska glasbena noč: Thierry Huillet - klavir 13.35 Obzorja duha # 14.05 Mednarodna obzorja: Danska - zgodba o uspehu 14.55 Renesansa, dokumentarna serija 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila # 16.45 Zlatko Zakladko 17.05 Izpodnebnik, nadaljevanka, 13/13 17.45 Miti človeštva, dokumentarna serija, 3/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Titani, nadaljevanka, 4/13 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Globoka voda, danska drama, 1/2 0.15 Miti človeštva, ponovitev SLOVENIJA 2 14.25 Videospotnice 15.00 Studio City 16.00 Lizbona: SP v kolesarstvu, kronometer do 23 let, vklop 17.15 Hartovi z zahoda, nadaljevanka, 4/15 18.05 Gostišče, nizozemski film 19.35 Videospotnice 20.05 Dokumentarna oddaja 21.00 Razvedrilna oddaja 22.00 Rondo, hrvaški film 23.30 Svet poroča 0.00 Solar, slovenski kratki film 0.10 Režiserjeva izbira, slovenski kratki film 0.20 John Huston: Vojne zgodbe, ponovitev filma 1.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vse za poljub, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 101. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 7. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 137. del nadaljevanke 18.15 Vse za poljub, 94. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Obdolženi dijak, kanadski film 22.30 Tat za vedno, 6. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 19. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Jerry Springer show, ponovitev 11.30 Mladenič v modrem, 148. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 141. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 7. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 6. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 13. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 17. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby (VII.), 1. del humor. nanizanke 18.30 Varuška (IV.), 1. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.15 Kung fu: Bud Spencer - Diamanti, am.-it. film 21.50 Will in Grace, 22. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 10. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 22. del humor. nanizanke 23.20 Seinfeld, 9. del ameriške nanizanke 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.15 Videalisti 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 V sedlu 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 06.45 TV spored. 06.50 TV koledar. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 10.00 Novice. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Ti si moja usoda, serija (2/90). 13.20 Solomonski izbor, am. film. 14.55 TV spored. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija (6/36). 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 21.00 Forum. 22.00 Kultura prostora. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Policijske zgodbe, dokumentarna serija (2/5). 23.45 Ločitev od Jacka, film. 01.30 Glavno mesto, serija (2/23). 02.20 Seks v mestu 3., humor. serija (2/18). 02.45 Cosby show VI. (26/26). 03.10 Pravica za vse 4., serija (3/22). 03.55 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 04.20 Dela svetovnih muzejev. 04.30 Solomonski izbor, am. film. 06.00 Glasbeni program. HTV 2 10.00 TV spored. 10.05 SOS: Nedolžni, dokumentarna oddaja. 10.35 Auto-magazin. 11.15 Spet znova, serija (2/22). 12.00 Mesečina. 12.45 Hruške in jabolke, kuharski dvoboj. 13.15 Latinica. 15.10 TV spored. 15.15 Otroški program. 16.15 Fant spoznava svet, otroška serija (140/153). 16.45 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija (2/90). 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Cosby show VI. 19.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Glavno mesto, serija (2/23). 21.05 Polni krog. 21.25 Seks v mestu 3., humor. serija (2/18). 21.55 Pravica za vse 4., serija (2/22). 22.40 Seinfeld, humor. serija (6/177). 23.05 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (12/21). 23.50 Na meji mogočega 3., serija (8/44). 00.35 Novice. HTV 3 17.50 TEST. 18.05 TV spored. 18.10 Nogomet - pregled KV za SP 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.05 Film. 22.55 Monoplus. AVSTRIJA 1 6.40 Noahov otok, risana serija, otroški program. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Eddie, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Policaj iz Tulza: Smrtonosni trikotnik, kriminalka, 2000. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Nežno poželenje, komedija, 1998. 0.45 Cena poželenja, drama, 1996. 2.252.50 Nežno poželenje, komedija, 1998. 4.25 Napetost, triler, 1949. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pot srca (1), drama, 1999. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Tas-manski hudič, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Tenis, ATP turnir na Dunaju, posnetek. 1.45 Veronikine skrivnosti, serija. 2.10 Zlata dekleta. 2.35 Univerzum: Tasmanski hudič, dokumentarec. 3.20 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, serija. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Otrok na posodo, komedija, 1997. 22.15 Akti 2001/41, v živo. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Ameriški nogomet: Detroit Lions-San Francisco 49ers. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje, pon. 3.50 Vera opoldne. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 8.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Medicopter 117 - Šteje vsako življenje. 21.15 V imenu zakona, serija, 2001. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krimi serija, 1996. 0.10 Polnočni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Veronica, serija. 1.35 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Najlepša leta, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira, pon. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Najlepša leta. 18.00 princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda. 19.00 King of Queens, serija. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde. 21.20 Brodolom, pustolovski show, 12/28. 22.10 Exclusiv - reportaže: sprehod po živalskih vrtovih Nemčije. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxyeve fantazije, erotična serija, 1992. 1.10 Ljubezenski ekscesi, erotični triler, 1996. 2.35 Nočne fantazije. PRO 7 6.05 Galileo, pon. 6.30 Bulevarski magazin, pon. 7.25 Kdo je tu šef. 7.55 Prijazna družina. 8.25 Velika družina. 9.00 Cena moči, politični triler, 1991. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simposonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 201.5 Urgenca, zdravniška serija, 2000. 21.15 Seks v mestu, serija, 1998. 22.15 TV total. 23.15 Gospodarski magazin. 23.50 Tisočletje. 0.45 Delta Team - Tajno naročilo. 1.35 Seks v mestu, pon. 2.30 TV total, pon. 3.15 Max TV, pon. EUROSPORT 8.30 Odbojka na mivki. 9.30 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 11.00 WATTS, pon. 11.30 Kolesarstvo, prenos. 12.30 Rally San Remo. 13.30 Kolesarstvo, SP v Lizboni, 1. dan, prenos. 17.00 WATTS, pon. 17.30 Ekstremni športi. 18.00 Formula 1, magazin. 18.30 Tenis - ATP turnir na Dunaju, prenos. 21.30 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 0.15 Kolesarstvo: SP v Lizboni, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 5.00 Jutranji program. 8.15 Overtime pon. 8.45 DSF reportaže. 9.15 Potovalni magazin: Jamajka. 10.00 Šport po svetu. 10.30 Motociklizem. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Tenis - WTA turnir v Filderstadtu, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogometni magazin 20.00 Športna poročila. 20.15 Motociklistični magazin. 21.15 Oldtimer, magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Motodrom. 23.30 Rally San Remo. 0.30 Speed zone. 0.45 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Antiochia se veseli Evrope, dokumentarec. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske. 13.15 Veselje do potovanja: Brazilija, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Velikonočna parada, komedija, 1948. 16.15 Kolonialna zgodovina Južne Amerike: Portugalski pohod v neznano (2). 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nemčije, magazin. 18.30 Magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Denar, komedija, 1989. 21.50 Suši, film, 1998. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Morilci so med nami, drama. 23.45 Pogledi s strani. 23.55 Deset pred deseto. 0.20 Književnost v preddverju. 1.50 Nano, magazin. 2.20 Čas za kulturo, magazin. 2.55 Menedžerji človečnosti. 3.50 Zadeva, pogovor. Sreda, 10. oktobra SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčíce, risana nanizanka, 13/13 9.25 Carski sel, risana nanizanka, 22/26 9.45 Risanka 9.55 Zlatko Zakladko 10.15 Izpodnebnik, nadaljevanka 10.40 Lingo, TV igrica # 11.10 Miti človeštva, dokumentarna serija # 12.00 Titani, nadaljevanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Ole Alexander Filibumbumbum, ponovitev filma 15.05 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Snežna kraljica, danska animirana pravljica 18.10 Snežna kraljica, o snemanju animirane pravljice 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pečat: Mifune, dogma 3, danski film 22.00 Odmevi # 22.55 S. Prokofjev: Romeo in Julija, baletna suita; P I. Čajkovski: Romeo in Julija, uvertura SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.30 Videospotnice 15.55 Homo turisticus 16.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 17.00 Hartovi z zahoda, nadaljevanka, 5/15 18.00 Hitra gospa, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Športna sreda: Liga prvakov v nogometu 0.00 Umori, nanizanka, 26/45 0.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vse za poljub, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 102. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 8. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 138. del nadaljevanke 18.15 Vse za poljub, 95. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Igra brez pravil, ameriški fi Im 21.45 Newyorška policija, 6. del nanizanke 22.40 Tat za vedno, 7. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 20. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 8.55 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Jerry Springer show, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 142. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 8. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 7. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 14. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 18. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 2. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 2. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Springer show, pogovorna oddaja 20.15 Zločin in kazen: Begunec, 6. del nanizanke 21.10 Na kraju zločina, 6. del nanizanke 22.00 Will in Grace, 23. del humor. nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 11. del humor. nanizanke 23.00 Noro zaljubljena (II.), 1. del humor. nanizanke 23.30 Seinfeld, 10. del humor. nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.45 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.45 Videalisti 12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Jana 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Videostrani HTV 1 06.45 TV spored. 06.50 TV koledar. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 10.00 Novice. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Ti si moja usoda, serija (3/90). 13.20 Sama proti vsem, am. film. 14.55 TV spored. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija (7/36). 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Upanje v življenje, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Postoj in gledaj, dokumentarna oddaja. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV intervju. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Euromaga-zin. 23.50 Ljudje iz gozda, film. 01.25 Jack in Jill 2., serija (2/13). 02.10 Simpsonovi VIII., risanka. 02.35 Nikita 3., serija. 03.20 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 03.45 Hemingwayeva pustolovščina z Michaelom Palinom, dokumentarna serija. 04.35 Sama proti vsem, am. film. 06.05 Glasbeni program. HTV 2 10.25 TV spored. 10.30 Midway, am. film. 13.25 Forum. 14.25 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 15.10 TV spored. 15.15 Otroški program. 16.15 Navadna klinika, otroška serija (47/52). 16.45 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija (3/90). 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risanka (2/25). 19.30 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Jack in Jill 2., serija (2/13). 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija (2/22). 22.05 Hemingwayeva pustolovščina z Michaelom Palinom, dokumentarna serija. 22.55 Seinfeld, humor. serija (7/177). 23.20 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (13/21). 00.05 Na meji mogočega 3., serija (9/44). 00.50 Novice. HTV 3 19.10 TEST. 19.25 TV spored. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Liga prvakov. 20.35 Fayenoord - Bayern, prenos. 22.35 Transfer. 23.20 Nogometna Liga prvakov - povzetki. AVSTRIJA 1 6.45 Noahov otok, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Columbo: Velika prevara, kriminalka, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet, avstrijska liga: Kelag-Sturm, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Feyenoord-Bayern Munchen, prenos. 22.30 Nogomet, avstrijska liga. 23.00 Nogomet, liga prvakov: Barceloba-Olympique Lyonnais, posnetek. 0.35 Policisti iz El Camina, serija. 1.20 Primer Jessica, serija. 0.55 Cena poželenja, drama, 1996. 3.50 Tvoj čas se je iztekel, drama, 1963. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Navihanci iz prve klopi 5, komedija, 1970. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1372). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji^ magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pot srca (2), drama, 1999. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report. 23.15 Bombe na NemČijo, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tenis, WTA turnir na Dunaju, posnetek. I.30 Veronikine skrivnosti, serija. 1.55 Zlata dekleta, serija 2.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.50 Pogledi s strani. 2.55 Mednarodni report. 3.40 Bombe na Nemčijo, dokumentarec. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, serija, 2001. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Kolega, začetek krimi serije, 2000, 1/13. 21.15 Policaj iz Tolza, začetek krimi serije, 1/10, 2001. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Star Trek. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza, pon. 4.40 Bolnišnica Lichtenberg, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz show. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1694) 18.30 Exclusiv, magzain. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2329). 20.15 Nogoemt, liga prvakov, poročilo. 20.45 Nogomet, liga prvakov: Feyenord Rotterdam-Bayern Muenchen, prenos. 22.35 Nogomet: liga prvakov. 22.50 Nogomet: Bayer Leverkusen-Fenerbahce Carigrad. 0.00 Polnočni žurnal. 0.15 Nogomet, povzetek. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 OliverGeis-ssen show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Najlepša leta, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira, pon. 10.10 Radijska postaja, pon. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digi-mon, risana serija. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball Z, japonska risana serija, 1993. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, serija, 2001. 21.15 Andromeda, zf. serija, 2000 . 22.15 The Crow, Vran, serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1999. 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.50 Peep, pogovor o erotiki. 1.50 Foxy Fantasies. 2.30 Nočne fantazije. PRO 7 6.35 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Prijazna hiša. 8.35 Velika družina. 9.05 Konec veselja, komedija, 2001 . II.05 Prijazna hiša. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Čarovnice, fantazijska serija. 21.15 Charmed, čarovnice. 22.15 TV total. 23.15 Pro7, reportaže: šampanjska druščina na Mirbelli. 0.00 Ranč poželenja, erotični, 1999. 1.50 Čarovnice, pon. 2.40 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Tenis - ATP turnir na Dunaju, pon. 9.30 Kolesarstvo, pon. 11.00 Rally San Remo, pon. 12.00 Formula 1, magazin. 12.30 Kolesarstvo - SP v Lizboni, prenos. 15.30 Kolesarstvo - SP v Lizboni, prenos. 17.30 Automagazin. 18.00 Motorsport. 18.30 Tenis -ATP turnir na Dunaju, osmina finala, prenos. 21.30 Jadranje. 22.00 Jadralni svet. 22.30 Jadranje - Monaco Classic Week. 23.00 Športna poročila. 23.15 formula. 23.45 Golf. 0.15 Kolesarstvo, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.00 It's a Knock Out. 8.30 Pogovor o nogometu, pon. 9.00 Nogomet, pon. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Normal, pon. 13.00 Tenis - WTA tunir v Filderstadtu, 3. dan, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogometni magazin. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet, zvezna liga, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Tri čez deveto, talkshow. 12.45 Disco, glasba iz leta 1975. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zveneča Avstrija, izvirna ljudska glasba. 16.10 Pogled v deželo. 16.15 Abeceda evropskih mest: Berlin-Center, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Katja, Valentina, Marina: ruska trilogija, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Med gnevom in upanjem, dokumentarec. 21.00 Takeover-kdo ustvarja umetnost jutrišnjega dne?, dokumentarec. 21.45 Vojaška pisma Heinricha Balla, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Ven iz kože, drama, 1997. 23.55 Kavarna mrtvih pesnikov, dokumentarec. 0.25 Pogledi s strani. 0.30 Deset pred deseto. 0.55 Nano, magazin. 1.25 čas za kulturo. 2.05 Zvezdne ure filozofije. 3.05 Literarni klub, magazin. @,8dto-tedn!k.sî radio, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 4. -10. oktobra 2001 POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 4. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOFp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iu kraja v kraj: Jurovci. 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PETEK, 5. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOFP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). SOBOTA, 6. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOFP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULAR- kViz piramida RADIOPTUJ 89,8° 98,2'•i04,3MHZ Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro NIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). NEDELJA, 7. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PONEDELJEK, 8. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). TOREK, 9. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP^ 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SREDA, 10. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! PRIPRAVILA IN VODI: VlADIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TEL.: 02 / 77122 61 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri PREDLOGI OKTOBER: 01. Alpski kvintet Hvalnica trti 02. Vesele Štajerke Ljubček moj, srček moj 03. Ans. Modri val Vino teče 04. Ans. Zarja Fletna navada 05. Ans. Zeme Martinova polka 06. Ans. Nagelj Kozarec dvignimo 07. SlovenjegoriškI kvintet Slovenije ml ne damo 08. Trio Pogiadič Slovenski pozdrav 09. Ans. Dori Kdo oral bo polje moje 10. Ans. Karošec Na priut, na teran 11. Ans. Vrtnica Bela ladja 12. Ans. Tornado Za to so prijatelji 13. Ans. Rosa Venček Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: Igor In zlati zvoki - Kavboj Joe. Še eno možnost v OKTOBRU Ima: Alpski kvintet - Hvalnica trti. K PREDLOGI OKTOBER: 1. Kingston Lunapark 2. Werner Daj ml srček daj 3. Saša Lendero Vrni ml 4. Dvojčici Vesna in Vlasta Enčink počak 5. Frajkinclari Naiatara 6. Hermin Jakončič Srce, ki ranjeno je 7. Karizma f^ngice Zmagovalka meseca SEPTEMBRA: Nataiila Verboten - Kot sveča v vetru. Še eno možnost v OKTOBRU ima: Kingston - Lunapark Poskočnih 13 I Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice MEGA MARKETING d. išljite na dopisnicah na naslov: ,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Ivan ZUPANIČ, ï'Xl) [' 1 Sp. Hajdina 22 d, 2288 Hajdina TURISTIČNI TEDNIK KRAJI, KI OČARAJO Můnchen - svetovno mesto s srcem Jesenski dež, ki neprestano pada, pripoveduje žalostne povesti; kot star popotnik je, ki mi na cesti težave svojih mračnih dni razklada. (L.Novy) Ljudje smo ves čas na poti ...Popotniki včerajšnjega jutra, sedanjosti in jutrišnjega večera. In prav je, da se ob poti tudi ustavimo, razvedrimo, pogledamo vase, si razpremo življenje ob čaši ruj-nega vina in vrčku piva, saj je tu "Vesela jesen", "Martinovo",... in seveda tudi "Oktoberfest" v Munchnu. Malokatero nemško velemesto ima toliko različnih podob in zbuja toliko pričakovanj kot Munchen. "Svetovno mesto s srcem", "skrivna prestolnica Nemčije", "milijonska vas" ,... in še bi lahko naštevala, saj so to le nekatera izmed številnih imen, ki poskušajo ujeti duha in pomen "bavarskega bisera". Zgodovina Munchna se začenja z bojnim pohodom Hennrika Leva, ki je leta 1158 ustanovil na svojem ozemlju naselje Munichen. Ime Munichen (pri menihih) opozarja na samostanski izvor naselbine. Staro zasnovo mesta, kakršno je postavil Henrik Lev, še zdaj prepoznamo v tlorisu mestnega jedra, za katerega so okrog Marijinega trga značilni župna cerkev svetega Petra, ki je najstarejša munchenska cerkev, Go- spejina cerkev (Frauenkirche), stari in novi rotovž, pa tudi stari dvor - grad Wittelsbachov. Zlati ~asi navdu{enega graditelja bavarskega kralja Ludvika I. (1786 - 1868) so mestu prinesli živahen kulturni razmah. Takrat so nastale mo-go~ne stavbe, med drugim prizidki k rezidenci v klasicisti~nem slogu, Pro-pileje in Ruhmeshalle z ogromnim kipom Bavarije ter veli~astna Ludvikova ulica.Med munchenskimi biseri je tudi razko{na gra{~ina Nymphenburg. Zgradili so jo pred mestnimi vrati sredi ob{irnega parka kot poletno bivali{~e bavarskih vladarjev, zdaj pa so njeni parki, trate in vode tiho pribežali{~e sredi bu~nega velemesta. Munchen ima ~udovito lego blizu le-tovi{kega alpskega predgorja, ki vabi k jadranju, deskanju, kopanju, smu~anju in pe{a~enju, ter živahno kulturno in umetni{ko življenje. Veliko možnosti za preživljanje prostega ~asa so že v sedemdesetih letih spodbudile velik dotok {tevilnih znanstvenikov, inženirjev ... Danes je tako imenovana "Isar Valley" sredi{~e nem{ke visoke tehnologije. Munchen~ani znajo delati, znajo pa se tudi sprostiti in praznovati. Za zabavo ponuja mesto posre~eno me{ani-co sodobnosti in prvobitnosti, skrbno varovane dedi{~ine in novega mestnega življenja. Ozra~je ustvarjata "baro~-no" veselje do življenja in starobavarska lagodnost, zato je življenje pod belo-modrim bavarskim nebom pisano in iskrivo. V umetni{ki, {tudentski in zabavi{~ni ~etrti Schwabing mine no~, kot bi mignil. Pod poletnim soncem je lepo posedeti na pivni{kem vrtu ob prigrizku in merici hladnega piva. Med me{~ani pa so priljubljena pribežali{~a tudi {tevil-ni parki, zlasti Angle{ki vrt in Isarske loke. Okoli Marijinega trga, mogo~ne Mestne hi{e in znamenite ure (ob do-lo~enem ~asu se prikažejo figurice in oglasijo zvonovi) so v sredi{~u mesta ljudem namenjene {tevilne in zanimive tržnice - najstarej{a in najve~ja je živilska, ne{tete trgovinice, prikupne uli~i-ce ... In umetnost? V Novi pinakoteki je velika zbirka novejšega slikarstva, Stara pinakoteka pa se zaradi veliki zbirk Rubensovih in Durerjevih del uvr{~a med najpomembnej{e umetnostne galerije v Evropi. V gliptoteki je zbirka grških in rimskih del, navdušenci naravoslovja pa nikakor ne smejo mimo Nemškega ali BMW muzeja in športniki ne mimo munchenskega olimpijskega parka. Ko je pri nas bratev, je v Munchnu velika ljudska veselica - Oktoberfest, ki vsako leto privabi na milijone obiskovalcev. Prvo oktobrsko slavje je bilo leta 1810 v po~astitev poroke bavarskega prestolonaslednika. Morda se jim to jesen pridružite tudi vi. Verjemite, ne bo vam žal, ker "Patrona Bavarie" nikoli ne razo~ara in zapelje še tako zateglega obiskovalca. Pa lep vikend vam želim. POGLEJ IN ODPOTUJ Plača eden, potujeta dva f 19.900 SIT dec.-1eb.. Lendava, Sončkov kJub. 2D. POL PORTOROŽ z RadiiBm Ci^ f 15.990» nav.-niar.. Sončkov klub. 3/4D, NZ. 2 osebi GRČIJA. Kreta 48.750 SIT 6., 13.10., 2*, 7D, NZ TUNIZIJA. Monastir 65.050 SIT 9.10., 3* hotel Sun Garden, 7D, Al BARBADOS 235.000 SIT sept.-nov.. 3* hotel po izbiri. 10D, Al RIO DE JANEIRO 237.900 SIT 28.10., 3* hotel De Bret, 6D, N. 2 Izleta JAMAJKA 255.000 SIT 28.10., Golden Seas Beach Resort, 9D, Al SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40 POIDVMUVIŒVIER Nagradno turistično vprašanje Letošnja glavna turistična sezona, katere mejnik predstavlja 27. september - svetovni dan turizma, je bila na Ptujskem uspešnejša kot v prejšnjih letih. [e vedno pa ni dosegla rekordnega leta 1989, ko je bilo v celem letu ve~ kot sto tisoč nočitev. Lansko leto jih je bilo več kot 40 tiso~, letos pa naj bi jih bilo {e nekoliko več. Po napovedih bo dobra tudi posezona; v ptujskih Termah bodo na primer imeli Čigav grb bogati portal ene od stavb v Miklošičevi ulici? Foto: Č. Goznik tudi oktobra nočitvene zmogljivosti polno zasedene. Večina oktobrskih prireditev bo v znamenju trgatve in priprav na martinovanja. V tem času bo veselo tudi v mestnem vinogradu na grajskem hribu in na grajskem dvorišču, kjer bodo trgali modro kavčino. Veliko martinovanje bo tudi na Ptuju. Na predzadnje nagradno turistično vprašanje, katero stavbo bogati znamenje - čebelji panj - smo prejeli le dva pravilna odgovora. Gre za stavbo, kjer je prodajalna kruha in peciva Presta v Miklošičevi ulici 3, nekdanjo Kropfovo hišo, je še dopisala Marija Gregorc iz Ptuja, Ore{je 31, ki je tudi prejela našo nagrado. Ulica med tržnico in Mestnim trgom se je v~asih imenovala Barvarska ulica. V tej ulici je ohranjen tudi del nekdanje kasarne. Druga znamenitost te ulice je rustikalni portal z grbom rodbine, ki je imela v lasti Borl in se omenja tudi pri Marijinem stebru. Vprašujemo, čigav grb krasi portal ene od stavb v Mikloši~evi ulici. Nagrada za pravilen odgovor je bon za kosilo z vstopnico za kopanje v ptujskih Termah. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica, 6, do 12. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE čigav grb krasi portal ene od stavb v Miklošičevi ulici na Ptuju? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: S a •i: a •i: .3 Kočevje Tušek Mirjam s.p., Gornje Ložine la, Stara Cerkev I gostilno Tušek, penzionom Tušek in tudi s Cono Tušek Ko vas pot zapelje na koievsko nas obišiife v naših lokalih. Poleg bogate kulinarične ponudbe si v Gostilni Tušek v Gornjih Ložinah lahko pogledate pravega ko~evskega medveda. V penzionu Tušek v Ko~evju se po ogledu ko~evskega jezera okrep~ate v naši restavraciji in odpo~ijete v lepo urejenih sobah. Lahko pa vas pot zavede v našo pizzerijo na obrtni coni v Ko~evju, kjer vam postrežemo z vsemi vrstami pizz iz krušne peci in še mnogo drugih dobrot. Odprti smo vse dneve. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 040/396-400 040/241-029 RAČUNALNIŠKA STRAN Kako je vplival napad v ZDA na informacijsko tehnologijo? Vplivi so večplastni. Mnogo predstavitev novih izdelko-D zamuja in čaka na bolj "normalne" čase, proizvajalci se tudi bojijo ponovnih zaostritev ameriške izvozne politike glede visoke tehnologije. Po mnenju mnogih ZDA prehajajo v obdobje "Big Brotherja", obdobja temeljitega nadzora elektronskih komunikacij, vse pod izgovorom vzdr-zevanja varnosti pred ponovnimi terorističnimi napadi. Varnostne slu-zbe imajo pri teh zahtevah trenutno zaslombo pri državljanih in tudi v marsikaterem podjetju. V napadu je bilo uničene precej tehnične infrastrukture. V WTC naj bi bilo za več milijard dolarjev vredne opreme in seveda ogromno podatkov, saj so marsikatera podjetja imela ravno v WTC sedež svojih operacij. K sreči seje spodobno obne-sel sistem varnostnih kopij, s pomočjo katerih je bilo obnovljeno večina izgubljenega. Dejanski vplivi na IT industrijo so močno povezani s splošnim dogajanjem na borzah, to pa je zelo močno odvisno od morebitnega zaostrovanja razmer in vojaških ukrepov proti domnevnim teroristom. *** Nemški in britanski Telekom si bosta v prihodnje delila stroške izgradnje mobilnih omrežij tretje generacije. S tem bosta oba partnerja zmanjšala stroške izgradnje za slabo tretjino, kar je v trenutnih slabih tržnih razmerah in ob velikih dolgovih kot posledici posojil, najetih za poplačilo 3G koncesij, kar zaželeno na obeh straneh rokavskega preliva. 3G omrežja so drag "špas", saj zahtevajo precejšnja vlaganja v novo opremo. Dejansko je potrebno vzpostaviti novo omrežje baznih postaj, povezav, infrastrukture ter programske opreme, vse to, še preden se v blagajno priteče denar od uporabnikov. Zaradi tega se večina evropskih operaterjev medsebojno povezuje in reducira stroške izgradnje omrežij. *** Spolnost kot nagrada za zmago v računalniški igri. Ta naslov se ne navezuje na kakšno revolucionarno potezo velikanov zabavne industrije, temveč na precej kruto dejstvo, da se na Tajskem dogajajo tudi takšne stvari. Mladi moški igralci iger pogosto kot svoj vložek v skupinsko igro vlagajo posteljne usluge svojih deklet. Zmagovalec tekmovanja, torej tisti, ki se najbolje odreže pri nabiranju igralnih točk, si lahko za nagrado prisvoji vse vložke poraženih igralcev, pogosto tudi spolne usluge njihovih deklet. Na dogajanje je opozoril eden izmed tajskih politikov, ki je izpostavil še naraščujoče uživanje mamil in prostitucije med tajsko mladino. *** Japonci radi fotografirajo in sedaj imajo na voljo novo igračko, hibrid mobilnika in fotoaparata japonskega podjetja Sharp. J-SH04, takšen je naziv aparata, ima vgrajeno majhno digitalno kamero na zadnji strani mobilnika, spredaj pa se nahaja ZSó-barvniSTN prikazovalnik. Fotografira se lahko podobno kot pri digitalnih fotoaparatih s hkratnim preverjanjem prikaza na prikazovalniku. Aparat omogoča slikanje avtoportretov in ima vgrajen timer. Posneto gradivo je nato moč tudi poslati preko mobilnega omrežja na telefon istega tipa. Za najzahtevnejše pa je tukaj še Sharpov miniaturni barvni tiskalnik. Se cena: 500 zelencev Vsi podatki na enem mestu: www.pirs.si Vsi, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s trženjem ali iskanjem informacij, so si vedno želeli pridobiti ~im ve~ kontaktov razli~nih podjetji oz. obrtnikov. Sedaj bo to veliko lažje. Na spletni strani www.pirs.si sedaj lahko najdete vse informacije o podjetjih. Veliko takšnih iskalnikov obstaja, vendar je od vseh najboljši (kar pomeni največ informacij) spretna stran Pirsa. Prav tako omogoča iskanje po različnih kategorijah o aktivnih gospodarskih družbah, njihovih poslovnih enotah, javnih podjetjih, samostojnih podjetnikih - obrtnikih, institucijah, društvih ... Pirs omogoča podrobnejšo predstavitev izdelkov, storitev in dejavnosti podjetij. Ptujski spletni portal '.com rabno obliko. Lahko beremo sveže novice od doma in po svetu, pošiljamo SMS sporočila, iskalnik si lahko prilagodimo svojim potrebam, sodelujemo na dražbi ... Raje si pogledjte. Dolgo se nisem sprehodil po spletni strani www.ptuj.com in glej jih, popolnoma so spremenili vsebino in ponudbo, da o grafični obliki ne govorim. Stran je dobila predvsem upo- Nasvet za MS Word Prišlo je vprašanje: Dokument je sestavljen iz več elementov: predgovor, kazalo... indeks. Kako lahko vsak del številčim neodvisno od drugih? Vsak del elementa, ki ga želite številčiti neodvisno, zaprite v lastno sekcijo. To naredite preprosto tako: 1. Postavite se na za~etek dela dokument, za katerega želite lastno številčenje. 2. Izberete Vstavljanje/Prelom (Insert/Break) in Prelomi odsekov/Naslednja stran (Section break/NextPage). 3. S tem je Word naredil novo sekcijo, ki lahko ima drugačne nastavitve kot preostali del dokumenta. 4. Izberite torej Vstavljanje/[tevilke strani (Insert/PageNumbers). Na tem oknu pritisnite gumb Oblika (Format) in postavite O{tevil~enje strani/za~ni z (Page Numbering/Start At) na 1. Fotoaparat Canon EOS 3000N Canon je predstavil nov fotoaparat EOS 3000N, ki je glede na razmerje med ceno in kakovostjo doslej najbolj{i izdelek iz serije EOS. Uporabnikom v primerjavi s svojim predhodnikom, fotoaparatom EOS 3000, ponuja raz{irjen nabor operacij ter prefinjeno in elegantno obliko. EOS 3000N je idealna re{itev tako za novince v fotografiji kot tudi za lastnike fotoaparatov, ki so svoje fotografske ve-{čine že razvili. To je izjemno lahek in kompakten fotoaparat, ki je ohranil vse osnovne funkcije svojih predhodnikov, obenem pa ponuja dodatne izbolj{ave in {e lažjo uporabo s pomočjo funkcij, kot so AEB, samodejni flash merilec E-TTL, ročno iskanje žari{ča ter način dela v temi "Night Scene". EOS 3000N uporablja tritoč-kovni sistem za izbiro žari{ča. Uporabnik lahko izbere vsako točko posebej ter uporabi ročno ali samodejno izbiranje. Točke žari{ča so prikazane v iskalniku. Merjenje osvetlitve (ekspozicije) se izvaja s pomočjo 6-conskega merilnika, ki meri tako predmete v centru kot tudi tiste izven centra. Možna je tudi ročna nastavitev osvetlitve. S pomočjo dodatne zunanje bliskalice je možna uporaba E-TTL (Evaluative Through-The-Lens) samodejnega flash merilca. Za odčitavanje vrednosti flasha pa se uporabljajo senzorji fotoaparata. Skupaj s tremi točkami žari{-ča, ki so povezane s samodejnim flash merilcem E-TTL, je mož- no predmete pravilno osvetliti, ne glede na to, ali se nahajajo na levi ali na desni strani okvirja. Prav tako je na voljo samodejno osvetlitveni flash TTL, ki se da potegniti nazaj v leži-{če. Pri snemanju v pogojih s slabo osvetlitvijo v načinu dela Full Auto in Programmed Image Control (PIC) se flash, potem ko se pojavi, samodejno sproži takoj, ko je nastavljena osvetlitev. EOS 3000N prav tako ponuja t.i. "Auto Exposure Bracketing (AEB)" — hitro snemanje treh zaporednih okvirjev, kar omogoča izbiro idealne osvetlitve v pogojih s slabo osvetlitvijo. Na voljo sta tudi dva načina določanja žari{ča (fokusiranja) — "One shot AF" in "One shot AF/AI auto switching", ki ju fotoaparat določi samodejno glede na način sprožanja. Če se predmet premakne, mu fotoaparat sledi, vse dokler ne doseže us- treznega žari{ča pred začetkom osvetlitve (ekspozicije). Možno je tudi ročno iskanje žari{ča. Način dela Auto Depth dovoljuje samodejno nastavitev odprtine, kar omogoča postavitev vseh treh točk žari{ča v globino področja, na katerem se nahaja predmet snemanja. Med množico uporabnih funkcij, ki jih ponuja EOS 3000N, se nahaja tudi t.i. način "P", ki omogoča inteligentno programiranje. Cenovno najugodnej{i SLR fotoaparat serije EOS, EOS 3000N, bo na voljo po vsej Evropi do konca leto{njega septembra. Znani Slovenci na internetu: Lucija iirovi} - ~istilka Fata Trenutno najbolj znana čis-tilka v Sloveniji — Fata iz TV nanizanke TV Dober dan -je končno dobila svojo spletno stran; sicer malo pozno, vendar bolje pozno kot nikoli. Upam, da ne bo izgovor za zamudo, da je bilo njeno spletno težko narediti, saj bi si zaslužila nekaj boljšega, glede na to, kako je znana. Vendar je njena slava ternutno pomembnejša kot to, kako se predstavi javnosti. Najdete jo lahko na spletnem naslovu http:// www.lucija-cirovic.com ali ji pišete na elektronski naslov Lucijinfanclub@hotmail.com. MP3 format je izredno razširjen in uporablja ga marsikdo. Ena izmed glavnih prednosti je spodobna kakovost zvoka ob majhnem obsegu datotek. Tako lahko na eno zgo{~en-ko zlahka zape~emo za 12 ur glasbe v MP3 formatu. Morda bi želeli te zgo{~enke poslu{ati {e kje drugje kot na ra~unalniku. Morda v avtomobilu? Če je tako, se odgovor skriva v najnovej{em izdelku proizvajalca Alpine, ki je v model CDA 7878 skril klasi~ni avtoradio in predvajal-nik zgo{~enk, ki poleg klasi~nih, na CD ali CD-RW formatu, predvaja tudi zgo{~enke z glasbo v MP3 formatu. Vgrajeni hardverski dekoder je podprt tudi s sistemom DHE, ki analizira glasbo in njen zvok {e dodatno digitalno obdeluje. Ta ~udovi-ta stvarca, ki bo obnorela predvsem mo~nej{i spol, je zaenkrat naprodaj za celih 850 dolarjev. *** Digitalni "antibiotik" je program, ki se imenuje "Brea" in je povsem brezpla~no, "open-source" orodje za u~inkovito eliminacijo virusov in drugih oblik hekerskih napadov. Funkcionira tako, da koristi neizrabljene kapacitete lokalnega omrežja ter jih pretvarja v navidezni ra~u-nalnik s podobnimi lastnostmi kot katerikoli drugi resni~ni ra~unalnik v omrežju. Virusi in internetni ~rvi se potem ujamejo v mrežo LaBree, ki jim s tem prepre~i dejansko okužbo ra~unalnikov v omrežju. Avtor tega zanimivega in uporabnega programa je Tom Liston in je mi{ljen kot odgovor na Code Red, uspe{no pa deluje tudi proti SirCamu in Nim-di. Edina omejitev LaBree je ta, da lahko prepre~i napad, izveden iz dvajsetih ra~unalnikov hkrati, proti ve~jemu {tevlilu napadalcev pa je nemo~en. Se spletni naslo'v za tiste, ki jih zanima kaj ve~; www.hackbusters.com. *** Sirokopasovni dostop do interneta je trenutni hit med uporabniki. Možnosti je precej; od kabelskega dostopa, digitalnih naro~ni{kih linij (DSL, ADSL) in tudi satelitskega dostopa. Povpraševanje v tem trenutku presega ponudbo na trgu. Digitalne linije in kabelski dostop so ve~inoma omejeni na urbana pod-ro~ja, ruralna podro~ja pa ostajajo prezrta. Tako je skoraj povsod po svetu in tudi Slovenija tu ni izjema. Tehnologija ADSL se vse prepo~asi uvaja. Za primer vzemimo Veliko Britanijo, ki ima samo okoli 70.000 ADSL priklju~kov, kar je izredno malo. Morda bo po~asne telekomunikacijske in kabelske operaterje moral prebuditi t.i. "broadband" satelitski dostop do interneta. Tovrstna storitev je že marsikje na voljo, predvsem podjetjem in za relativno visoko ceno. Stro{ek namestitve opreme se giblje blizu 200.000 SIT, k temu pa je potrebno prišteti {e precej visoko mese~no naro~nino. Kljub temu je lahko satelitski dostop edina racionalna re{itev za marsikatero podjetje, ki ima svojo izpostavo tudi izven urbanih sredi{~ in s tem klasi~nih telekomunikacijskih tokov. Spove~anjem ponudbe bo konkurenca med satelitskimi ponudniki zelo verjetno naredila svoje in te storitve približala navadnim uporabnikom. Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si NASVETI Kuharski nasveti Ingver je ena izmed najbolj mnogostranskih začimbnih rastlin, saj njene korenike lahko uporabljamo sveže, posušene in zmlete, vložene ali kandirane. Ingver so kot začimbo uporabljali že v predrimskih časi. Pri nas smo sveži ingver začeli uporabljati razmeroma pozno, posušenega in kandi-ranega pa so že od nekdaj uporabljali pri pripravi ingverje-vih kolačev in piškotov. Sodobna kuhinja ceni sveži ingver kot dodatek za ribe, školjke, perutnino in svinjino. Drobno nariban ingverjev sok uporabljamo v marinadah za pripravo mesnih jedi, pijač in za izdelavo ingverjevega piva. Pri peki lahko uporabimo drobno nariban svež ingver, vendar se za ta namen bolje obnese posušen in zmlet. Vložen rožnat ingver je ostrega, popru podobnega okusa in ga zato uporabljamo v majhnih količinah. Pri pripravi ga olupimo, narežemo na tanke ploščice in ga pred serviranjem odstranimo tako kot lovorov list. Če je ingver zdrobljen ali narezan na tanke rezance, ga v jedeh pustimo za okus in okras. Konzerviran ingver, vložen v sirup ali kandiran, je bil včasih samostojna slaščica, danes pa ga uporabljamo pretežno kot začimbo za pečenje sladic, deser-tov in pripravo sladoledov. Ker je v sirup vložen ingver mehak, kandiran pa ovit v debelo plast sladkorja, prvega ne moremo zamenjati z drugim. Najboljši je svež ingver, ki ga moramo pred uporabo najprej olupiti in ga pred sekljanjem zdrobimo z nožem. Zdrobljen ingver nato poljubno sekljamo. Če želimo, da bi bil v jedeh neopazen, ga fino sesekljamo, če pa želimo, da jedi tudi krasi, ga sekljamo grobo ali ga narežemo na tanke rezance. Vse jedi, v katere smo dali ingver - sploh svežega -dobijo po pripravi še močnejši okus, zato ga dajemo k jedem v manjših količinah. Sveža in-gverjeva korenika je lahko tudi odličen okrasek pri sirovih, ribjih in sladkih ploščah. Pri nas ingver najpogosteje uporabimo pri pripravi riževih jedi. Tako poznamo kremno ri- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 350. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 62. nadaljevanje Sodobni pristopi pri varovanju duševnega zdravja otrok -3. nadaljevanje Medsektorsko povezovanje in delovanje Duševno zdravje je sopo-gojeno s kakovostjo življenja ter ga ustvarjajo najrazli~nej-ši socialni in fizi~ni pogoji. Medsektorsko delovanje je za ve~ino ogroženih otrok edini na~in, ki omogo~a u~inkovi-te pristope pri varovanju duševnega zdravja. Sodelovanje mentalnohi-gienskih strokovnjakov z nevladnimi organizacijami in prostovoljci Mnogih programov in oblik pomoči otrokom s psiho-socialnimi težavami strokovne institucije in men-talnohigienski strokovnjaki ne morejo izvajati. Prvi razlog je količinska nezadostnost teh služb oziroma strokovnjakov. Drugi razlog je v tem, da mnogi otroci in njihovi starši ne želijo ali ne morejo poiskati strokovne pomoči. Tretji razlog pa je razumljiva ozkost ponudbe strokovnih služb. Številni otroci potrebujejo poleg strokovnih specializiranih du-ševnozdravstvenih pristopov še druge dobrine, na primer prijateljski pristop, socialno mrežo, ki jim nudi občutek pripadnosti, priložnosti in možnosti za izgraditev pozitivne samopodobe v vsakdanjem življenju ter druge pozitivne socialne izkušnje. Mnogo tega lahko nudijo prostovoljci. Socialna vloga mentalno-higienskih delavcev Poleg funkcije diagnostika, terapevta, psihosocialnega pomočnika za posameznega otroka in njegovo družino, morajo mentalnohigienski delavci prevzemati socialno odgovorne vloge pri varovanju duševnega zdravja otrok v skupnosti. To pomeni predvsem prenašanje filozofije in prakse zaščite duševnega zdravja otrok med odrasle osebe, ki so odgovorne za kakovost življenja otrok - starše, učitelje, vzgojiteljice, zdravstvene delavce, odločevalce na ravni politike, pa seveda tudi med otroke in mladostnike. Zagovorniš-tvo otrokovih psiholoških in socialnih pravic ter socialni aktivizem za izboljšanje psi-hosocialni okoliščin življenja vseh otrok in psihosocialne kakovosti življenja otrok s težavami/motnjami danes sodijo k poslanstvu in socialnim obveznostim mental-nohigienskih delavcev. Naslednjič pa bomo začeli govoriti o promociji duševnega zdravja. ževo juho, ki jo začinimo z in-verjem, prav tako z ingverjem začinimo riževe priloge, kot so dušen in kuhan riž. Od mesnih jedi ga uporabljamo pri pripravi pečene in dušene teletine, perutnine - od kuhane in pečene do dušene, rib in svinjine. Od zelenjave ingver lepo dopolnjuje jedi iz buč, tako da ga pogosto uporabljamo pri pripravi pečenih in dušenih buč ali musake iz buč, pri kateri lahko začinimo z ingverjem buče ali mesni nadev. Z ingverjem začinimo tudi riževo solato, ki ji izboljšamo okus še z zeleno in rdečo papriko, ingverjem in repki škampov ter jo ponudimo kot samostojno jed ali kot uvodno predjed. Najpogosteje pa ingver uporabljamo pri pripravi slaščic. Tako lahko z ingverjem izboljšamo vse kompote, medeno testo za pripravo medenjakov in medenih rezin, z njim začinimo sadne sladice, sadne prelive in kekse. Živilska industrija ga uporablja pri pripravi različnih likerjev, nekaj ga je tudi v začimbi curry in drugih mešanicah začimb za pripravo mesnih jedi. Pri priprave zelenjave ingver uporabljamo manj pogosto kot pri pripravi mesnih jedi in slaščic. Zaradi svojega izrazitega okusa ga uporabljamo pri zelenjavi, ki ima manj močne okuse in jo pripravljamo brez nadeva, od toplotnih postopkov pa izbiramo kuhanje, dušenje in pečenje. Tako lahko pripravimo buče, ki jih ne nadevamo z nadevom, le buče narežemo na kolobarje. Če buče vsebujejo velike dozorele koščice, jih olupimo in koščice odstranimo. Vsako rezino buče narahlo solimo in potresemo z ingverjem. Nato jih položimo v pomaščen pekač, tako da dno prekrijemo, prelijemo z malo količino kisle smetane, ki smo jo začinili z ingverjem, in postopek ponavljamo. Zadnjo plast prelijemo s kislo smetano, ki ji dodamo razžvrkljano jajce in prav tako začinimo z ingverjem. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 180°C tako dolgo, da dobi zlato rjavo barvo. Dobimo jed z izrazito zaokroženim okusom po ingverju, ki jo lahko ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Z ingverjem lahko začinimo in izboljšamo okus tudi biskvit-nim sladicam, ki jih ponudimo ob kavi ali čaju, ali samostojnim sladicam, ki jih ponudimo ob koncu obroka. Posebej okusne so biskvitne sladice, ki jih ponudimo ob čaju, ker okus mletega ali svežega ingverja po peki dobi še večjo aromo. V kremah ga prepoznamo, vendar sladice niso tako aromatične. Tako lahko navadni recept za biskvit odišavite z ingverjem in mu s tem izboljšate okus. Premažete pa ga lahko tudi z ingverjevim prelivom, tako da kandirani in-gver narežete na majhne kocke in ga vmešate v surov biskvit ali pečen biskvit premažete s tanko plastjo smetane in po vrhu po-tresete majhne kocke kandira-nega ingverja. Kandirani ingver lahko tudi stalite in razredčite s kuhanim sladkorjem in s tako pripravljenim prelivom prelijete pečeno biskvitno testo. Spoštovane bralke in bralci, pobrskajte doma med svojimi recepti, in če imate med njimi tudi kakšen recept za pecivo ali drugo jed z ingverjem, nam ga pošljite na: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj; pripišite še: Kuharski nasveti. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci: 18. september: Igor Pučko, Žerovinci 12/A, Dušan Cizerl, Destrnik 26, Ivan Kolenič, Fin-žgarjeva 19, Ptuj, Ciril Varga, Puškinova 9, Maribor, Dragica Simonič, Gabrnik 3, Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj, Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj, Marija Kolbl, Žabjak 45, Mihaela Svenšek, Kozminci 13, Jožica Predika-ka, Kicar 77, Janko Mohorko, Gorca 63, Ernest Kokot, Moš-kanjci 51, Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Janez Škerjanec, Tibolci 19/B, Marija Štumber-ger, Stojnci 20, Martin Cvetko, Gradiščak 8, Franc Cigula, Dornava 141, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ivan Šegula, Jur-šinci 48, Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/A, Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj, Sonja Plečko, Brezula 58, Srečko Narat, Trnovec 21, Franc Ga-brovec, Ulica 25. maja 19, Ptuj, Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj, Marija Rojko, Nova vas 77, Vinko Toš, Vitomarci 7, Milena Marinič, CMD 15, Ptuj, Anton Kelenc, Gorišnica 47, Boštjan Kostanjevec, Mo-škanjci 14/A, Janez Žnidarič, Lancova vas 96. 20. september: Roman Fras, Trnovska vas 30, Ivanka Mu-raj, Levanjci 2, Lilijana Kralj, Pavlovski Vrh 29, Mladen Vujič, Skolibrova 6, Ormož, Mirko Lukaček, Vrtna 5, R Hrvaška, Stanislav Torič, Frankovci 38, Bojan Meško, Kajžar 35, Matija Kolarič, Žigrova 10, Franc Roškar, Runež 77, Ana Munda, Bresnica 1 0, Anton Glaser, Borovci 50, Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj, Janez Majar, Bukovci 19, Janez Leskovar, Skrblje 7, Marija Sodec, Pobrežje 21/B, Mirko Mesarec, Zamušani 5, Ivan Auer, Pobrežje 151/A, Marjan Peteršič, Dornava 85/B, Leopold Pacher, Gerečja vas 72, Rozika Rojko, Sp. Velov-lek 6, Rudi Podgoršek, Dežno 5, Dragoslav Lupinšek, Majš-perk 52, Marjan Šegula, Re-ševa 7, Ptuj, Franček Ljubec, Zagojiči 27, Milan Korez, Jelovice 32, Dušan Lesjak, Zele-nikova 2, Ptuj, Zoran Štalcer, Vičava 101, Marica Roškar, Pacinje 18, Valerija Cep-Bele, Majšperk 60/B, Ivan Rojko, Vodova 3/A, Ptuj, Marija Čurin, Cesta v Njiverce 3, Kidričevo, Srečko Fekonja, Strejaci 1, Nina Kafel, Majšperk 32, Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Marija Voda, Podvinci 137/A, Marjan Sitar, Lackova 5, Kidričevo, Silvo Plohl, Hlaponci 13/A, Jožica Unuk, Kraigherjeva 18, Ptuj, Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj, Borut Pla-ninšek, Ul. 8. februarja 34, Starše, Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj, Anton Horvat, Krčevina 133/A, Robert Rojko, Sp. Velovlek 6, Srečko Veit, Štuki 32/A, Željko Tkalec, Ro-goška cesta 3/a, Miklavž, Val-ter Šmid, Senik 24. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt v poslednjem zelenem jnesecu Iztekel se je mesec kimovec, ki sta ga kot začetni jesenski obeleževala hladno in deževno vreme. V prihajajočem vinotoku, ko se z vrta ponujajo žlahtni plodovi jesenskih sort sadnega drevja in raznovrstne vrtnine z zelenjavnih gredic in ko se vrt odene v živobarvno jesensko listje in cvetje, si vrtnar obeta sončnega in toplega vremena, da bi v užitku in veselju pospravil pridelke in sklenil svoje leto v poslednjem zelenem mesecu - zlatem oktobru. V SADNEM VRTU obiramo in spravljamo pozne vrste in sorte sadja. Sadje, ki je dozorelo v tem času, je skozi dolgo vegetacijsko obdobje s pomočjo sončne energije in drugih dejavnikov narave toliko pridobilo na sestavinah, da je ob prehrambenih in zdravilnih dejavnikih sposobno ohraniti te lastnosti tudi skozi zimo, če je primerno hranjeno. Za zimsko hrambo namenimo najkakovostnejše, zdrave in nepoškodovane plodove. Pri obiranju smo pozorni, da plodov ne poškodujemo, pazljivo ravnamo s sadjem pri sortiranju, prevozu od drevesa do hrambe, pa tudi v hrambi zahteva sadje pogost nadzor, da bo njegova tr-pežnost in svežost čim dalje ohranjena. Po obiranju v sadnem vrtu pospravimo pripomočke, ki so nam služili pri obdelavi, negi in spravilu sadnega pridelka, še posebej pa skrbno poberemo samoodpadlo in nagnito sadje, ga iz sadonosnika odstranimo in zakopljemo. Zapuščeno in nagnito sadje je žarišče za številne rastlinske bolezni in škodljivce v naslednjem letu. Meseca oktobra je najugodnejši čas za opravila z malinami. V tem mesecu jih sadimo, če se namenimo obnoviti nasad, v obstoječem nasadu pa pred zimo opravimo raz in jesensko obdelavo. Za obnovo malinovega nasada v začetku meseca najmanj tri tedne pred sajenjem pripravimo zemljo. Malinam ustreza nekoliko kisla, toda ne pretežka zemlja, tla naj bodo odcedna in ne preveč humozna. V neodcednih in brezzračnih tleh korenine malin hitro propadejo. Ob plotu ali obrobkih sadnega vrta skopljemo 45 cm širok in 25 cm globok jarek, v katerega na vsak tekoči meter nasujemo po vedro komposta ali preperelega hlevskega gnoja in razgrnemo po dnu jarka. Konec oktobra sadimo dobro vkoreninjene in zdrave enoletne sadike v razdalji 45 cm v vrsti tako globoko, kot je rastla pri vzgoji v matičnem nasadu ali drevesnici. Rozgo ob sajenju krajšamo na 30 cm. V rodnem nasadu takoj po obiranju, najkasneje pa v začetku oktobra porežemo rozge, ki so rodile. Te se že sušijo. V njihovo sredico so se zabubili škodljivci malinove mušice, zato rozge porežemo ob tleh, odstranimo iz nasada in sežgemo. Po odstranitvi starega lesa nasad okopljemo. Poganjke, zrastle izven vrste, lahko uporabimo za sadike, v vrsti pa rozge razredčimo na 10 cm razdalje in jih razvrstimo med žice z oporo, ostale poganjke pa tesno v tleh izrežemo ali izkopljemo. Meseca februarja, ko se zima izteka, višje rozge krajšamo na 15 cm nad vrhnjo žico opore, to je na višini 150 do 180 cm. V OKRASNEM VRTU z izkopom korenov in gomoljev na zimsko pozebo občutljivih okrasnih cvetnic ne hitimo, ker jim jesenske slane ne škodijo. Pozeble bi šele, ko zemlja globlje zmrzne. Čim dalje v jeseni zeleni listi prehranjujejo koreniko, toliko odpornejša in vzdržljivejša bo v zimovniku. Izkopa ne opravljamo v prevlažni zemlji, gomolje in korenike pa vlagamo v hrambo primerno osušene in očiščene blata, da tam ne bi pričele gniti ali plesniti. V ZELENJAVNEM VRTU oktobra meseca potekajo opravila v dveh smereh: spravilu pridelkov ter pripravi trajnega rastlinja in vrtne zemlje na zimske razmere. Za pobiranje in spravilo jesenskih pridelkov izberemo ugodno vreme, kar še posebej velja za tiste vrste vrtnin, ki jih bomo sveže hranili za ozimnico. Pozorni smo na pravočasno spravilo pridelkov vrtnin, ki bi jih sicer uničila ali poškodovala jesenska slana, sicer pa jih pustimo v tleh na dozorevanju čim dalje, saj plodovi v tem jesenskem lepem vremenu s toplimi sončnimi dnevi in svežimi nočmi pridobivajo na svojih sestavinah in se utrjujejo za vzdržljivost in trpežnost v hrambi. Nasade melise, mete in podobna zelišča pokrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo presejane komposovke, da jim korenine bolje prezimijo. Luštrek, žajbelj, timijan in sivko obreže-mo, grme pa osipljemo s kompostovko ali obložimo s šoto in prekrijemo s smrekovimi vejami. Grme rožmarina pred zimo zavarujemo tako, da jih obložimo s koruzno slamo, tako da bodo njihovi zeleni igličasti listi dobivali še nekaj svetlobe in da bodo dovolj zračni. Z zavarovanjem raznega rastlinja pred zimsko pozebo ne prostem ne hitimo, temveč se pravočasno pripravimo na to, da nas nenadna vremenska sprememba ne bi presenetila nepripravljene. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 4. in 5. ter od 12. do 14. oktobra, zaradi lista, 11. in 12. oktobra, zaradi korenike od 6. do 8. oktobra ter zaradi cveta 9. in 10. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE MARIBOR / FESTIVAL NAREČNIH POPEVK Zmagoslavje Štajerskih 7 Po triletnem premoru se je tradicionalni festival narečnih popevk, ki so ga dolga leta imenovali Popevka vesele jeseni, na pobudo radia Maribor in agencije Geržina Videoton nekoliko spremenjen spet vrnil v dvorano Tabor v Mariboru. V soboto, 22. septembra, so občinstvu v dvorani in poslušalcem ob radijskih sprejemnikih predstavili 16 novih narečnih povpevk, ki jih je že spomladi izbrala strokovna komisija. Tokrat so slavili Štajerskih 7, Tomaž Domicelj, Marjana Mlinar, Ana Dežman in Vera Šolinc. Čeprav je bila skupina Štajerskih 7 okrnjena zaradi bolezni Rudija Šantla, je odli~no zapela zmagovalno popevko Čuj ti. Foto: M. Ozmec Vsekakor je letošnji festival narečnih popevk v Mariboru v mnogo~em pomenil prelomnico. Najprej zaradi tega, ker so ga po treh letih premora sploh uspeli obuditi; pa zato, ker je vokalne soliste in ansamble spremljal Big band RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana, in tudi zato, ker je leto{nji voditeljski par, simpatična Prekmurka Smilja Baranja in mariborski gledališki igralec Jure Ivanu{ič (Marjan~ek), prireditev vodil v svojem narečju, kar je med občinstvom vzbudilo različne reakcije. Skladbe sta ocenjevali dve strokovni žiriji. Narečna besedila so ocenjevali dr. Zinka Zorko, dr. Marija Stanonik, Vesna Gergolet ter Alojz Peserl, najboljšega izvajalca in najboljšo skladbo festivala pa je izbrala komisija v sestavi Mojimir Sepe, Ivo Umek, Djuro Penzeš, Stane Jurgec in Urška Cop. Za najboljšo skladbo so po izboru poslušalcev v dvorani, komisij radijskih postaj (med njimi je bila tudi komisija Radia Ptuj) ter glasovanja na festivalski spletni strani proglasili popevko Cuj ti v izvedbi Štajerskih 7. Skladbo je napisal Boris Rošker, besedilo Vinko Šimek, aranžma pa Lojze Kraj-nčan. Mariborski župan Boris Sovic je zmagovalcem izročil festivalsko statuo, unikatni izdelek Steklarne Rogaška Slatina, ter denarno nagrado 300.000 tolarjev. Strokovna komisija je za najboljši proglasila dve skladbi: Buog me {e ne mara kan-tavtorja Tomaža Domicelja in Na{a fara v izvedbi Frajkincler-jev. Tudi nagrado za najboljšo izvedbo je strokovna žirija namenila dvema avtorjema: Marjani Mlinar za odlično odpeto pesem Muoj kralj Matjaž in Ani Dežman, ki je zapela skladbo Oj uotrak muoj. Prvo nagrado za najboljše narečno besedilo je strokovna žirija namenila Veri Šolinc za pesem Iz stare pukše nov patron v izvedbi Vitezov celjskih, drugo nagrado je prejel Robert Režonja za pesem Hej, hej li- Tomaž Domicelj je bil vesel nagrade za najboljšo skladbo dje, v izvedbi skupine Metulj, tretjo pa Miroslav Slana - Mi- ros za pesem Gremo po globaje, ki jo je zapela Natalija Kolšek. V revialnem delu so na odru dvorane Tabor nastopili letošnji zmagovalci nekaterih drugih slovenskih festivalov. Zapeli so: zmagovalec Slovenskega šansona Andraž Hribar, zmagovalec Oriona pater Janez Ferlež, zmagovalci Melodij morja in sonca Yuhu banda, zmagovalke letošnje Slovenske popevke Foxy teens in zmagovalka slovenske popevke za Evrovizijo Nu{a Derenda. M. Ozmec CIRKULANE / PO 40 LETIH SPET V SOLSKIH KLOPEH Življenje jih je razteplo po svetu Osnovno šolo Cirkulane je pred štiridesetimi leti zapustila generacija otrok, ki so bili rojeni po osvoboditvi leta 1946. Prvič so se ponovno srečali pred 10 leti v obdobju osamosvajanja Slovenije in potem vsakih pet let. Sošolci so razkropljeni po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Največ jih je v Ljubljani, so pa tudi v Makedoniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Na prvem srečanju se jih je zbralo 15, na 40. obletnici pa 12. Vseh treh srečanj se je Letošnji voditeljski par Jure Ivanuši~ - Marjan~ek in Smilja Baranja je festival vodil v štajerskem in prekmurskem nare~ju mmz: 1., RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičcva 6, Í250 Ptiij, tel.: 02/74M4-10, udeležila tudi takratna razredničarka Marija Belak, ki je še zmeraj čila in zdrava. Najbolj so bili veseli sošolke, ki živi v Zagrebu in se je srečanja udeležila prvič. Obujali so spomine, stare štirideset let: kako so zapuščali prostore osnovne šole, svoje najbližje, starše, brate in sestre, vsi so odhajali novim izzivom naproti, v druga mesta, med tuje ljudi. Ta prehod je bil za marsikoga najtežji v življenju. Zapuščali so relativno nerazvito področje, potrebno se je bilo prilagoditi na drugačno življenje, na spremenjeno kulturo, skratka potrebno se je bilo učiti na vsakem koraku. Leta so tekla, počasi so dozorevali. Fantje so šli še v eno šolo življenja, to je bilo služenje vojaškega roka, dekleta so počasi postajala mamice. Otroci so postajali zrelejši, delo in družinsko življenje jim je dajalo impulze za življenje in standard. Ta leta so tako hitro minila, postali so babice in dedki, sivina jim je načela lase, nekateri so že v pokoju, drugi pa še nadaljujejo delo. Srečanje je bilo organizirano le streljaj od Cirkulan. pogostitev je vsebovala hrano, ki je značilna za Haloze, tudi gibanice iz krušne peči ni manjkalo, kakor tudi vina ne, po katerem je regija znana. Naslednje srečanje bo spet čez pet let in organizatorja bi bila najbolj vesela, če bi se zbrali v čim večjem številu. Franc Šlamberger Foto: Laura Vsak kupec avtomobila iz posebne serije Peugeot ELAN dobi smučke! V posebno serijo Peugeot Elan spada omejena količina vozil Peugeot 206, Peugeot 406 in Partner Kombi Plus. Vsi so serijsko opremljeni s klimatsko napravo, z vsakim avtomobilom pa dobite tudi par posebej oblikovanih vrhunskih smuči Elan Integra 7.0. Serija Peugeot Elan je izredna priložnost za nakup omejenega števila bogato opremljenih vozil po zelo ugodni ceni. Kupci serije Peugeot Elan bodo deležni tudi posebnih popustov (do 30%) pri nakupu dodatne zimske opreme. Ponudba velja do prodaje zalog. SPC TOPLAK s.p. PEUGEOT Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50 glasbene novice Prejšnji teden sem bil kar malo jezen nad informacijo, da bodo CD plošče v prihodnje dražje za 200 tolarjev. Založniki sicer cene plošč zvišujejo zaradi tega, ker so vezani na tuje uvoznike, te pa imajo fiksne cene in so vezane na trdne valute. *** Ameriška skupina BACKSTREET BOYS je do sedaj posnela štiri studijske albume z naslovi Backstreet Boys, Backstreeťs Back, Millennium in Black & Blue. Kvintet bo v novembru izdal album uspešnic Best of in edina nova pesem na njem nosi naslov DROWNING (****). Gre za lepljivo "jokajo~o" pop balado, ki v uvodu vsaj mene asocira na pesem All or Nothing skupine O Town (ta skupina pa bo kmalu izdala novo pesem We Fix Together). DANTE THOMAS je ameri{ki mladeni~, ki je zaslovel z raperjem Prasom v komadu Miss California. Povpre~en pevec izvaja novo pesem FLY (***), ki je neizrazita srednje hitra valujo~a pop in r&b pesem. Britanski band UB 40 je pojem komercialne regi glasbe, njihova najve~ja uspešnica pa nosi naslov Can't Help Falling in Love. Zelo {tevilni band je spet pripravil zabavni žurerski regi komad SINCE I MET YOU LADY (****), ki ga je v originalu izvajala Lady Saw in ga je tokrat s posebno energijo zapel Ali Campbell. *** Nizozemska skupina HERMES HOUSE BAND je ~ez poletje blestela s hitom Country Road (klasika, ki jo je v originalu pel John Denver). Kvartet je spet pobrskal po glasbeni zgodovini in priredil še eno tradicionalno pesem QUE SERA SERA (****), ki bo gotovo prava plesna uspešnica in ob njej bomo noreli v diskotekah letošnjo jesen. *** BRIAN HARVEY je svojo glasbeno pot za~el pri skupini East 17. Britanski pevec je k sodelovanju povabil skupino The Refugee Crew (idejni vodja te skupine je raper Wyclef Jean) in skupaj izvajajo zadržan komad LOVING YOU (OLE, OLE, OLE) (***), ki bazira na r&b, pop in hip-hop glasbenih pasažah. *** Ameriška pevka MARIAH CAREY je posnela tudi prvi film Glitter (enak pa je tudi naslov njenega novega albuma, na katerem je enajst njenih novih pesmi). Diva je na singlu Never Too Far dodala še eno novo pesem DONT STOP (***). Gre za agresiven r&b komad, v katerem sodeluje tudi raper Mystikal. *** Ameriški raper JAY-Z se je rodil 4. decembra 1970, njegovo pravo ime pa je Sean Carter. Nenormalno popularen raper doma izjemno prodaja novi album The Blueprint (ta album je že dva tedna na 1. mestu ameriške Bilboardove lestvice albumov) in najavni single zanj je valujo~a rap pesnitev IZZO (***). *** Glasbeno je bil september zelo pester in je postregel s temi novimi albumi: Now - MAXWELL, Vespertine - BJORK, Get Ready - NEW ORDER, Kingsize - FIVE, A Funk Odyssey - JAMIROQUAI, Iowa - SLIPKNOT, Is This it - STROKES, Toxicity - SISTEM OF A DOWN, If youve Never Been - EMBRACE, Read my Lips - SOPHIE ELLIS BEXTOR, The Album - HERMES HOUSE BAND, Fredhead - RIGHT SAID FRED, A Camp - A CAMP, Come Along - TITIYO, Deep Shadows and Brilliant Heightlights - HIM, Modjo - MODJO, Superhero - BRIAN McKNIGHT, Face & Face - BABYFACE, No More Drama - MARY J. BLIGE, Glitter - MARIAH CAREY, The ID - MACY GRAY, Songs in Ray and Gray - SUZANNE VEGA, Strange Little Girls - TORI TAMOS, Changes; The Best of - LOUISE, God Hates Us All -SLAYER, Wonderland - CHARLA-TANS, The Very Best of - BRONSKI BEAT, Turn it up - The Best of - BUSTA RHYMES, The Blueprint - JAY-Z., The Look of Love - DIANA KRALL in Love and Thief - BOB DYLAN. *** Avstralska pevka NATALIE IMBRU-GLIA je uspela s hitom Torn. Simpati~-na pevka se po dveh letih vra~a z novo delno provokativno skladbo THAT DAY (***), ki je premalo izrazita in na trenutke tudi dolgo~asna rock skladba. David Breznik STRAN ZA MLADE Mladi dopisniki BOTRA JESEN V deželo je prišla jesen. Drevje se je odelo v pisana oblačila. Jesenski vetrovi trgajo liste in jih odlagajo na mehka, mokra tla. Listje šelesti in se vrtinči v vetru, ki piha zdaj od juga, zdaj od severa. Gozdne živali si že nabirajo hrano, saj vedo, da jih čaka dolga in mrzla zima. Ptice čivkajo še zadnje melodije. Naznanjajo, da se poslavljajo od domačije. Dvignile se bodo pod nebo in zajadrale z oblaki na topli jug, od koder bodo hrepenele domov. Polja ponujajo svoje bogate darove. Dozorela je ajda, pozlatele so buče, otrdeli so se koruzni storži. Samo repa še zeleni. Tudi ona bo kmalu poklicala pridne roke, da jo izpulijo in spravijo v klet. Sadovnjaki so zaživeli. Rumeni, rdeči in zeleni sadeži vabijo obirače. Z njimi bomo napolnili shrambe, iz katerih se bo širil prijeten vonj. Vinogradniki kličejo trgače in brentarje. Sladko in lepljivo grozdje se smeji v soncu in vabi v goste. Med trtami pa se oglaša klopotec, ki odganja požrešne ptice. V travi pa muzicirajo črički, ki bedijo v dolgih jesenskih nočeh. Počasi se umirja utrujena narava, dokler se ne pogrezne v svoj zimski spanec. Nina Sok, 4. b, OŠ Gorišnica RECI: »NE!« Mar ni prijetno, ko skozi okno opazujemo listke, kako plešejo v vetru? Ali ni čudovit občutek, ko se velike in neustrašljive stavbe zmanjšajo pred sončnimi žarki in je ves ta beton objet z dnevno toplino? Se vam ne zdi človek kar naenkrat bolj pomemben? Mladi velikokrat niso zadovoljni sami s sabo. Ne izgledajo dovolj dobro, nihče jih ne upošteva, niti ne jemlje resno. Potrditev za-čenjo iskati v drugih stvareh. Pri dokazovanju samega sebe se približajo alkoholu, morda celo dro-gam. In kaj naj bi vse to prineslo? Slabo voljo in težave. Ce smo prepričani sami vase, se nam ni potrebno dokazovati na ta način. Celo med športniki je veliko takih, ki si tako uničijo življenje. Ne bi raje z nasprotniki tekmovali v športu kot pa v nečem, česar sploh ne znaš? In kajenje? Cigareta naj bi najstnika polepšala? Prej ga pokvari, nikoli polepša. Tako že z izgledom naredi slab vtis in že kmalu je na slabem glasu. Se res splača tvegati vse, za kar si ustvarjen? Zavreči vse življenje, ki ga imaš pred sabo, bi bilo res neumno. Saj vendar znamo razumno in pametno razmi- Pozdravljeni! Pričeli smo dobivati vaše letošnje sestavke, vendar je večina danes objavljenih še zmeraj iz lanskega leta. Upam, da bomo stare lahko kmalu za zmeraj spravili v arhiv, nove pa pričakujemo na naslovu: tednik@amis.net Urednik ljati. @e mogo~e, da vsak ~lovek pač ni popoln in da vsaka odločitev ni prava odločitev, a nekaj je na tem - vsakogar že od otroštva učijo, da ni pametno seči po alkoholu, drogah ali cigareti. Naj bo človek še tako prepričan v svoj prav, so takšne razvade, ali preprosto bolezni, za človeštvo prava nočna mora. Pot do ozdravljanja pa je težavna in dolgotrajna. Vsakdo odloča o svoji prihodnosti sam in nikomur ne polagam besed v usta, a vendar mislim, da naj vsak premisli vsaj dvakrat, preden se odloči svoje probleme reševati z alkoholom, cigaretami ali drogo. Mateja Zemljari~, 8. c, O[ Kidri~evo KAJ DELA NAŠA ŠOLA Naša šola ima malo učencev, a kljub temu komaj čaka na počitnice. Še bolj kot šola pa težko čakamo nanje mi, učenci. Ko imamo počitnice, naša šola uživa. Temelji šole si odpočijejo, saj veste, koliko kilogramov morajo držati vse leto. S svojimi okni naša šola potuhnjeno opazuje dogajanje zunaj in znotraj. Skozi trepalnice, mislim žaluzije, tiho opazuje, kaj vse se v vročih počitniških dneh dogaja na ulici. Potem pregleda vse prostore znotraj. Opazi fikuse, ki so v zbornici in jih je čistilka pozabila zaliti, ter nagačeno veverico, ki jo je ulovil hišnik in sameva v kotu zbornice. Še sreča, da sta zdaj minila že dva meseca in se mi z učitelji vrnemo v našo hišo učenosti. Da le ne boste mislili, da se je v teh dveh mesecih zgodilo samo to. Ne, zgodilo se je še marsikaj drugega. Tega pa ne boste izvedeli nikoli, saj ima tudi šola svoje skrivnosti. Gregor Tumpej, 3. c, O[ Lovrenc na Dravskem polju SUŠA Zime so vse milejše, snega je vse manj, poletja pa so sušna in vroča. Temperature nam ne prizanašajo, še manj pa travnikom, pašnikom in poljščinam. Lansko poletje je bilo zelo vroče in sušno. Dežja skorajda ni _____DMy -Head Must Be an Angel-NCI ANGE^^^ ^Fallin'-ALICIA KEYS /Ain't it Funny - JENNIFER LDP: / □u Hock iny World - MICHAEL JACKSDN t Me BIay Ya Mind - EVE & GWENÏÏTEFANI fl. Eternal Ftame -'ATDMIC KITTEN, 8. Luy Me Luv Me / SHAGGY & SAMANTH^ 9. FdIIdw Me - UNCLE KHACKEH ID. Family Affair - MAHY J. BLIGE v/sakť? s>oho\:o med bilo, kadar pa je deževalo, je padlo zelo malo padavin. Zemlja je bila izsušena, pojavile so se razpoke, pridelki so se vdali in pre-nekatera njiva je izgledala zelo žalostno. Tudi vrtovi so kljub zalivanju bili izsušeni in pusti. Voda, s katero se je gredica zalila, je enostavno izparela in že čez nekaj minut je bilo vse spet suho. Rastline so se borile za obstoj. Tudi jutranja rosa je izginila. Običajno pa je sploh ni bilo. Travniki in pašniki so kazali žalostno podobo, saj so v zrak štrleli le posamezni šopi posušene trave. Kmetje so se zaman ozirali v nebo. Dežja pa ni in ni bilo od nikoder. A ko je prišel, je bilo za prenekatero poljščino in pridelke prepozno. Tudi letos napovedujejo vroče poletje, a upam, da tokrat z malo več osvežitve in dežja. Mitja Horvat, 4. c, OŠ Mladika NASILJE NA NAŠI ŠOLI Nasilje na naši šoli je prisotno. Tako kot na vseh drugih šolah. Kdor misli, da ga ni, je nerealističen, si zatiska oči pred resničnostjo. Z nasiljem se v današnjih časih srečujemo povsod, vsak dan, na vsakem koraku. Želimo si, da ga ne bi bilo, a vseeno obstaja in je prisotno tudi na hodnikih naše šole. Pojavlja se med osebami različnih starosti in v različnih oblikah. Med učenci in učitelji, med starejšimi in mlajšimi osnovnošolci, izraža se z besedami ali pestmi. Sprašujem se, kaj je huje, če ti kdo s pestmi povzroči fizično bolečino ali če ti z besedami povzroči notranjo bolečino. Verjetno je odvisno od človeka, drugega odgovora ne vem. Vem pa, da sta na naši šoli prisotni obe obliki nasilja, pa še kakšna, verjemite. Seveda bi bilo boljše za nas, učence, da nasilja na šoli ne bi bilo. To si tudi želimo, a kaj naj storimo! Je res mogoče, da bi nasilje na naši šoli povsem izginilo? Mislim, da ne. Pojavlja se že pri prvošolčkih in se iz leta v leto samo še stopnjuje. Pa ne govorim, da so na naši šoli vsi nasilni, ne razumite me narobe. Ce bi stopnjo nasilja primerjali z drugimi šolami, naša gotovo ne bi bila na vrhu lestvice. Mislim le, da bi se morali vsi zavedati, da je tudi na naši šoli nasilje. Nihče si ne bi smel zatiskati oči pred resničnostjo. Sanja Metli~ar, 7. a, OŠ Kidri~evo PRIJATELJICA SE JE IZKAZALA Bilo je lepo jesensko jutro, in ko sem vstala, je bilo sonce že kar visoko. Ker sem vedela, da bomo danes trgali grozdje, sem pohitela z jutranjimi opravili. V trgatev smo povabili tudi sorodnike. Ko smo nekaj časa trgali grozdje, sem šla na lestev, da bi lažje trgala. Vendar nisem imela dolgo sreče, ker sem padla z lestve. V zapestju sem imela hude bolečine, zato sem morala obiskati dežurnega zdravnika. Po slikanju so ugotovili zlom desne roke in dobila sem mavec. Naslednji dan sem morala v šolo, vendar nisem mogla pisati. Tanja mi je priskočila na pomoč pri pisanju in risanju. Pa tudi torbo mi je pomagala nositi, kar ni bilo tako lahko. In kadar sem bolna, Tanja poskrbi, da v šoli ne zaostajam z nalogami in s snovjo. Kadar sem žalostna, me potolaži. Kadar si v stiski in kadar zboliš, takrat ugotoviš, kateri prijatelj je pravi. Tanja se je izkazala, da je prava prijateljica. Za njeno prijateljstvo sem ji hvaležna. Trudim pa se, da ji prijateljstvo tudi jaz vračam. Aleksandra Ke{pert, 5. b, OŠ Majšperk Policaj gre po cesti, sireča starko in reče: »Dober dan, dokumente, prosim!« Starka mu odgovori: "Nič nimam pri sebi, bila sem samo pri zdravniku." Policaj: "Kako vam pa je ime?" Starka: "Ana Marija iz Spodnjega Dupleka!" Policaj: "Kako pa mi lahko to dokažete? Imate pri sebi kakšen papir?" Starka: "Samo izvid od zdravnika." Policaj pozorno bere: "Gospa, vi lažete! Niste Ana Marija iz Spodnjega Dupleka, tu piše Ana Liza iz Urina!" *** Mož kosi travo, ko privihra skozi vrata njegova blond žena in stopi k poštnemu nabiralniku. Odpre ga, pogleda noter, zaloputne in odvihra. Mož kosi dalje, ko spet privihra žena, stopi k nabiralniku, ga odpre, pogleda in še bolj jezno zaloputne. Mož že skoraj konča košnjo, ko njegova žena še tretjič privihra k nabiralniku. Spet ga odpre, pogleda in zaloputne še z večjo jezo. Mož jo vpraša, ali je kaj narobe. "Seveda je! Ta butasti računalnik mi venomer pošilja sporočilo, da sem prejela pošto!" mu odvrne. *** Jože vpraša Lojzeta: "Hej, kaj boš delal čez vikend?" "Ah, nič posebnega. S sinom greva spuščat zmaje. In ti?" ""Tudi nekaj podobnega. S taščo greva v hribe."" *** Pijanec sedi v gostilni in modruje: ""Ali naj spijem še eno steklenico? Želodec pravi da, glava pa ne. Glava je pametnejša od želodca. Pametnejši popusti. Natakar, še eno flašo!" *** Študenti m,atematike in fizike so imeli ples. Eden od profesorjev jim je predlagal igro: ""Fantje naj se postavijo na eno stran, punce pa na drugo. Vsakič, ko glasba preneha, je fantom dovoljeno prehoditi pol razdalje do punc."" Ko so študentje matematike slišali ta predlog, so takoj odšli domov, saj so vedeli, da je na ta način nemogoče priti do punc. Študentje fizike pa so ostali na plesu. Naslednje jutro je nek študent matematike srečal enega od študentov fizike in ga povprašal: ""Zakaj ste pa ostali na plesu, če pa vsi vemo, da v skladu s teorijo ne bi nikoli prišli do punc?" Študent fizike je odgovoril: ""Ja, vem, da teorija to dokazuje, vendar pa je bil približek dovolj dober za praktične namene..."" *** Začetek turistične sezone. Kolona tujcev se vali skozi Ljubljano na morje. Na križišču stojita dva policaja. Tam se ustavi črn mercedes, spusti se šipa in voznik vpraša: ""Sprechen Sie Deutsch?" ""Nein."" ""Do you speak English?" ""No."" ""Parla Italiano?" ""No."" ... ""Espanjol?" ""No."" Šipa se zap^e, avtomobil se odpelje. Cez čas pravi drugi policaj: "A ne misliš, da bi se eden od naju moral naučiti vsaj kak tuj jezik?" Prvi policaj odvrne: ""Pa kaj ti bo. Si videl? Frajer govori štiri jezike, pa mu tudi to čisto nič ne pomaga."" *** Janezu umre žena. Na nagrobnik napiše: "Tu leži moja draga, jaz pa doma počivam v miru." ZA RAZVEDRILO UMETNIK BAROČNE DOBE MINERAL NAŠ BIVŠI HOKEIST (RUDI) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV GRELNA STEKLENICA, TERMOVKA OSEBN ZAIMEK OSTA-RELOST NEDOVO-UENA PRODAJA REKA V ROMUNIJI ANTON HORVAT ZGAGA ITALIJANSKI POLITIK (ALDO) RIMSKI CESAR NEMŠKA PLAVALKA (CORNELIA) MUSLIMANSKO ŽENSKO IME ALUMINIJ ALEŠ PIPAN ROBAT ČLOVEK IGRALCI NA PAVKE DIVJA MAiiKA ALENKA GODEC LANTAN STANE VIDMAR LADJA VLAČILEC PISATEUlCA PERQCI SUZU KIJ EV MALČEK SOBNA ORHIDEJA RJAVKASTA POLARNA PTICA PRODAJALEC SVILE PETER PEN LENNON-OVA VDOVA POŽELENJE TV SPIKERICA (ALENKA) HRANA ZA KONJE ČETRTI RIMSKI KRAU EGIPČ. SONČNO BOŽANSTVO (AMON) 32. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2001 NA KASETI 1 DEL: ptujskih 5, pik express, vitezi celjski, podgrajski fantje, štrk, veseu revirčani, špik, štajerski kvintet, melos, vrisk, slovenski zvoki, marjan drofenik S DEL: krona, kompromis, dinamika, cvet, franc žerdoner, franc potočar, gašperič, izvir, krjavelj, upovšek Kaseto lahko vsak delavnik med 07.00 in 15.00 uro kupite na sedežu Radia Tednik Ptuj, naročite po telefonu 02 749 3410 ali izpolnite spodnjo naročilnico in poslali Vam jih bomo po povzetju. I kaset (na sedežu družbe Radio Tednik): 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, ^^ po ceni 1.490 SIT za eno kaseto 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, po ceni 2.490 SIT za obe kaseti Naročilnica: Nepreklicno naročampo poštipo povzetju (ustrezno prekrižajte) □ 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, kaseta številka 2, po ceni 1.990 SIT, cena vključuje poštnino. □ 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, kaseta številka 1, po ceni 1.990 SIT, cena vključuje poštnino. □ 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, komplet obeh kaset, po ceni 2.990 SIT, cena vključuje poštnino. Ime:_ Naslov:_ Priimek: Mesto in poštna številka:. Telefon:____ Datum:___ Podpis:_ Naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio Tednik d.o.o., Raičeva6,2250Ptuj. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: skavt, motor, oriks, taca, sorbitol, EI, samostra, Zldermann, Trabert, deveternost, Rateče, grm, radiator, omet, Lvov, Linnala, GE, UCI, anemona, VK, Ojstrica, Edo, glase, skala, Klimenko, Kunc, Tatar, optimist, teta. UGANKARSKI SLOVARČEK: ASNER = ameriški filmski igralec (Edward, 1929), BEGANA = muslimansko žensko ime, NITEROI = glavno mesto brazilske države Rio de Janeiro, PIROZA = zgaga, gorečica, PLEJONA = sobna orhideja - hči Okeana in Tetije iz grške mitologije, POLIT = starejša vzhodnonemška plavalka (Cornelia), RAITA = indijski jogurt z zelenjavo, RUTAR = slovenski psiholog (Dušan, 1959), TIRO = rimski stenograf, kl je zapisoval Clceronove govore. Aforizmi by Fredi Ko je srečal navadni naboj svojega dum dum bratranca, mu je rekel: "Čuden patron si mi ti." *** Ideologija je šampon za pranje glave od znotraj. *** Vsaka palica ima dva konca, le policijska je brez konca. *** Človek je edina toplokrvna Žival, ki ubija hladnokrvno. *** Nesreča nikoli ne počiva zato, da si počitek lahko privošči tudi sreča. *** Dobro. Opica se je učlovečila, a kaj za vraga čaka človek? *** Socialno stanje v Sloveniji se zanesljivo izboljšuje — cerkvenim mišim gre že odlično. *** Vsaka svetnica je devica, a vsaka devica ni svetnica. LUJZEK Dob^-r den vsoki den! Toto pismo vam pišem v pondelek, 1. oktobra, ki mu provimo tudi vinotoč. Kak se to tudi na meni vidi, sen že čista doj sprešani in v puto spremejeni. Cele dneve grozdje trgamo, ponoči pa prešamo. Vas zanimle, kaj prešamo: grozdje seveda, dekline in žene pa tudi morajo nekaj od toga meti. Z Mico sma bla včeraj, v nedelo na brotvi pri prijatli Vin-ceki v hrvaškome Zagorji. Blo nas je kak Rusov, ki so napali našo susedno deželico. Skoro smo več pojeli in spili, kak smo mošteka stisnuli. Peli smo si tisto narodno pesmico: "Veselo, veselo, Zagorci, žene vam ljubimo Štajerci..." Seveda pa tudi Zagorci po hrvaško-slovensko popevlejo: "Veselo, veselo, Štajerci, žene vam ljubimo Zagorci!' Pa saj se to vse ize-noči v tisti pesmici, ki poje: "Nikomi neje lepše kak je nam, naj vsaj bo tak vsoki dan!" Zaj pa gremo malo na prizorišče oziroma smetišče zgodovine. Pravijo, ke je pred nami tretja svetovna vojna. Zloglasni Bin Laden je stroh in trepet celega sveta. Provijo, ke bo Bin Laden najboj prilubleni med Amerikanci in drugimi Balkanci, ko ne bo več Bin Laden pač pa Bin Hladen. Tak je pač na totem puklastem sveti, da so najboj prilubleni tisti vroče-krvneži, ki so hladni in nemrejo več nikumi škode delati. Saj tudi za najbojše tašče provijo, da so hladne najboj spoštovane in cenjene. To za vse primere sicer ne drži, saj je moja tašča mene skoro boj rada mela kak moja Mica. Žmahi so pač različni in ocene človeške dobrote tudi. Gremo dale, zato ke se nekam pride. Doba sen pismo od naše bralke iz Avstrije, ki nas vse lepo podavlja in želi vse naj-bojše. Lepa hvala za pismo, ki pa mi ga je dež na mizi pod brajdami tak vniča, ke se sploh ne vidi, kak je toti naši dopisnici ime in od kod nam pravzaprav piše. Lepo se upra-vičuvlem in pričakuvlem še eno pismo. Nega več, naj bo zadosti za gnes. Pišite mi, kak se kaj jem-lete. Radi se mejte in se ne sov-rožite med seboj. Vas podavlja vaš Lujs Leden, ki pa še neje hladen! Lujzek OVEN 21. 3. do 20. 4. Vaš najdražji bo v prlliajajo-čih dneh zelo siten, a nikar mu preveč ne zamerite, saj Že sami veste, da Ima taka obdobja, a minejo. Roko na srce - tudi vi jih imate. Bodite potrpežljivi, pa bo prihodnjič tudi on do vas. BIK 21. 4. do 20. 5. Nekaj si močno želite že kar nekaj časa, a si tega ne upate povedati svojemu partnmerju. Ker pa vas zelo dobro pozna, bo kaj kmalu zaznal, da vas nekaj muči. Ne bojte se, vse se bo izteklo bolje, kot si predstavljate. DVOJČKA 21.5. do 20.6. Darilo, ki ga boste dobili, bo resnično nekaj posebnega. Veseli boste, a istočasno tudi prijetno presenečeni, da vas bo kar malo jezilo. Nikar se sedaj ne ubadajte s tem, kako se boste oddolžili. Pustite času čas. RAK 21. 6. do 22. 7. Zelo dobro se boste izogibali vse pastem, ki vam jih bodo nastavljali v teh dneh na poslu. Na žalost nihče ne ve, zakaj se nekateri odločajo, da bodo tako naporni. ko bo prišlo do tega trenutka, se s tem sprijaznite in bodite pri tem kar najbolj okretni. LEV 23. 7. do 23. 8. V primerjavi z minulimi dnevi, ki so bili zelo napeti in težavni, se boste v teh dneh zlahka lotili dela in brez večjih težav premagovali vse ovire. Čeprav ne boste našli rešitev, se ne sekirajte. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V tem tednu se boste zelo ^ \ dobro počuflii, razlogov za { JI J zaskrbljenost ne bo več, presenetljivih in nenadnih dogodkov tudi ne. Sprostili se boste. Dnevi bodo sicer minevali kar tako, ampak vsaj težav ne bo. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. V dneh, ki prihajajo, boste precej zadovoljni. Razveselilo vas bo dejstvo, da bo oseba, na katero veliko stavite, vašo zadevo vzela resnično zares in se nadvse potrudila, da vam omogoči napredek. Naj vas ne prevzema malodušje. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Sreče in opflmizma si ne smete vzeti. Kljub vsem zlonamernim jezikom, ki mel-jejo in meljejo, ostanite veseli in zadovoljni, ne glede na to, kaj porečejo. Vaš smeh in dobra volja sta močnejša od vse zavisti. STRELEC 23. 11. do 21. 12. V tem tednu sicer ne boste leteči, boste pa precej v gibanju. Tako je tudi prav, saj je zadeva mišljena prej šala kot kakšno garanje. Nekateri v vaši okolici pač ne mislijo tako, ampak ti se pač nikoli ne smejijo. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Ne obupujte, težava bo odpravljena, saj bo nekdo hitro posredoval pri tem in vse se bo rešilo. Svojemu znancu ničesar ne posojajte, saj vidite, da ni zanesljiv. S tem se boste izognili slabi volji in sporom. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Na poslu vas bo razjezil podcenjevalni odnos nekaterih sodelavcev do drugih. Vedno si nekaj domišljajo, predvsem da so boljši od drugih. To je sicer žalostno in pomilovanja vredno, toda takšno je pač življenje. RIBI 20. 2. do 20. 3. Je že tako, da včasih preveč optimizma škodi, čeprav ga ne sme biti niti premalo. Za vas trenutno velja predvsem to, da ga ne smete izgubifl. Začnite verjeti v sebe, prepričajte se, da ste sposobni izpeljati načrte. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovicenetsi.net NOGOMETNA TEKMA ZA ZAVOD DORNAVA V humanitarnem nogometu v dvorani Center sta se pomerili ekipi Merca-torja in znanih Slovencev. STRAN 27 ŽREB ČETRTFINALNIH PAROV ZA SLOVENSKI NOGOMETNI POKAL V ponedeljek so v Ljubljani izžrebali cetrtfinalne pare v tekmovanju za slovenski nogometni pokal. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega se bodo za vstop med štiri ekipe v Sloveniji v dveh srečanjih pomerili z mariborskim Železničarjem Ligrojem. Prvo srečanje bo 10. oktobra v Kidričevem, povratno pa 24. oktobra v Mariboru. Kidričani, ki se bodo v naslednjih osemnajstih dnevih kar trikrat pomerili z Mariborčani, imajo velike možnosti za napredovanje v polfinale, kar bi vsekakor bil izreden uspeh. Preostali pari četrtfinala: Maribor Pivovarna Laško - Ljubljana, Odranci - HIT Gorica in Rudar Velenje - Era Šmartno. NAMIZNI TENIS Šesti memorialni turnir Urha Straška so tudi tokrat odlično izpeljali športni delavci NTK Ptuj v dvorani Center, kjer je nastopilo 65 igralcev, iz 14 klubov. STRAN 27 JUDO Ligaško tekmovanje so pričeli tudi judoisti v prvi in drugi državni ligi. Na Ptuju je v troboju ptujska Drava gostila Bežigrad in Iva Reyo iz Celja. Ptujski judoisti niso imeli sreče. STRAN 27 NOGOMET 1. slovenska liga Rezultati 10. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Olimpija 3:2 (1:1), Rudar_ Velenje - Mura 0:0, Domžale - HIT Gorica 1:2 (1:0), Primorje - Živila Triglav 1:0 (0:0), Korotan - Era Šmartno 1:2 (0:0), CMC Publikum - Sport Line Koper 0:0 1. PRIMORJE 10 8 1 1 21:5 25 2. MARIBOR PIVOVARNA LAÏKO 10 7 1 2 20:9 22 3. SPORT LINE KOPER 10 6 1 3 17.7 18 4. ERA [MARTNO 10 4 3 3 15:12 15 5. OLIMPIJA 10 4 3 3 13:13 15 6. RUDAR VELENJE 10 4 3 3 14:16 15 7. MURA 10 3 4 3 8:9 13 8. PUBLIKUM 10 3 3 4 12:13 12 9. KOROTAN 10 2 3 5 7:11 9 10. ŽIVILA TRIGLAV 10 2 2 6 9:18 8 11. HIT GORICA 10 1 3 6 6:16 6 12. DOMŽALE 10 1 3 6 7:19 6 2. slovenska liga NmmpfiPitilti Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričavo Bakovci - Železničar Ligro 0:1 (0:0). Rezultati 9. kroga: Drava Asfalti - Zagorje 2:1 (0:1), Tabor Sežana - Aluminij 1:4 (0:1), Renče Goriška brda - Elan 3:0 (0:0), Livar Ivančna Gorica - Dravograd 0:1 (0:0), Ljubljana - Fero-term Lentrem 4:0 (1:0), Jadran Šepič - Dravinja 1:1 (1:0), Bela krajina - Nafta 5:1 (2:0), Triglav 1. DRAVOGRAD 9 8 1 0 28:10 25 2. ALUMINIJ 9 6 1 2 24:10 19 3. ZAGORJE 9 6 1 2 18:10 19 4. LJUBLJANA 8 5 2 1 18:4 17 5. ŽELEZNIČAR LIGRO 9 5 1 3 14:13 16 6. LIVAR IVANČNA GORICA 9 4 3 2 15:8 15 7. JADRAN [EPIČ 9 4 2 3 14:17 14 8. BELA KRAJINA 8 4 1 3 15:9 13 9. NAFTA 9 4 0 5 24:17 12 10. DRAVINJA 9 2 6 1 10:5 12 11. RENČE GORIÏKA BRDA 9 3 0 6 14:25 9 12. DRAVA ASFALTI 9 2 2 5 11:18 8 13. FEROTERM LENTREM 9 2 1 6 12:19 7 14. TABOR SEŽANA 9 2 1 6 8:17 7 15. TRIGLAV BAKOVCI 9 2 0 7 9:28 6 16. ELAN 9 1 0 8 5:29 3 Pari 10. kroga: Aluminij - Železničar Ligro, Dravograd - Drava Asfalti, Nafta - Triglav Bakovci, Dravinja - Bela krajina, Feroterm Lentrem - Jadran Šepič, Zagorje - Ljubljana, Elan - Livar Ivančna Gorica, Tabor Sežana - Renče Goriška brda. 3. snl - sever Rezultati 8. kroga: Inde Vransko - Gerečja vas Unukšped 1:2 (0:0), Bistrica - Šmarje pri Jelšah 0:1 (0:0), Usnjar Šoštanj - Pobre-žje Gradis 0:1 (0:1), Paloma - Zreče 2:1 (1:0), Malečnik - Stojnci 1:1 (1:0), Mons Claudius - Kozjak Radlje m0:0, Hajdina - Krško Posavje 3:1 (1:1). 1. MONS CLAUDIUS 8 7 1 0 19:3 22 2. KOZJAK RADLJE 8 5 2 1 12:2 17 3. STOJNCI 8 5 2 1 12:6 17 4. KRÏKO POSAVJE 8 5 0 2 20:9 15 5. HAJDINA 8 4 1 3 14:16 13 6. GEREČJA VAS UNUKÏPED 8 3 2 3 11:13 11 7. MALEČNIK 8 3 2 3 8:13 11 8. POBREŽJE GRADIS 8 3 1 4 12:11 10 9. INDE VRANSKO 8 3 1 4 10:14 10 10. [MARJE PRI JELÏAH 8 3 1 4 7:14 10 11. PALOMA 8 3 0 5 12:14 9 12. ZREČE 8 2 0 6 13:18 6 13. USNJAR ÏOÏTANJ 8 1 2 5 6:9 5 14. BISTRICA 8 1 1 6 5:21 4 Pari 9. kroga - sobota, 7. oktobra, ob 15.30: Gerečja vas Unuk-šped - Bistrica, Kozjak Radlje - Hajdina, Stojnci - Mons Claudius, Krško Posavje - INDE Vransko, Zreče - Malečnik, Pobrežje Gradis - Paloma, Šmarje pri Jelšah - Usnjar. Danilo Klajnšek NOGOMET NOGOMET / CETRTFINALE POKALA MNZ PTUJ Aluminij zanesljivo v pol finalu Aluminij - Drava Asfalti 6:2 (3:0) Strelci: 1:0 Ceh (31), 2:0 Ceh (39), 3:0 Pipenbaher (41), 3:1 Krepek (48), 4:1 Ceh (58. iz 11 m), 5:1 Širrec (65), 5:2 U. Krajnc ( 85), 6:2 Žemljic (89) ALUMINIJ: Dukaric, Koren, Golob, Prapotnik (od 46. Kancler), Žemljic, Pucko, Gojkovic, Ceh, Franci, Pipenbaher (od 46. Majcen), Doncec (od 46. Don-cec). Trener: Branko Horjak. DRAVA ASFALTI: Golob, Emeršič, D. Krajnc, Korez (od 46. Toplak), Pekez, Prah (od 69. Uršic), Arsic (od 31. Hojnik), Krepek, Poštrak, U. Krajnc, Sluga. Trener: Dragan Grbavac. Usoda žreba je hotela, da se v cetrtfinalnem pokalnem srečanju na podrocju MNZ Ptuj srecata stara rivala Aluminij in Drava Asfalti. Kidricani so pred srecanjem veljali za favorita in ROKOMET to vlogo tudi upravicili. V prvem polcasu so dosegli tri zadetke, izredno pa je bil za igro razpoložen Aleš Ceh, saj je v tem delu dosegel dva zadetka. V drugem polcasu so Ptujcani zaigrali bolj cvrsto in tudi bolj napadalno, saj je v 48. minuti Krepek iz prostega strela premagal vratarja Dukarica. Zvrstilo se je nekaj priložnosti na obeh straneh, vendar je bila terenska pobuda na strani doma-cinov, ki so dosegli še tri zadetke in zasluženo visoko zmagali. PREOSTALI IZIDI ČETRTFINALNIH SREČANJ: Lovrenc - Stojnci 0:1, Dornava - Gorišnica 4:0, Središce - Slovenja vas 1:3 Tekst in foto: Danilo Klajnšek Vsi imajo velike ambicije To soboto in nedeljo se bo pričel rokometni ples v vseh moških ligah. Naše področje je kar dobro zastopano v vseh rangih tekmovanja. Normalno je, da bo največ pozornosti veljalo ekipi Velike Nedelje, ki nastopa v elitnem slovenskem rokometnem razredu in je v lanski sezoni osvojila zelo dobro šesto mesto. Za novo sezono so se dobro pripravljali, odigrali številna pripravljalna srečanja in v prvenstvu sadove naj bi želi. Toda zraven vseh dobrih stvari so jih pestile številne poškodbe. Ce bo vse normalno, je možno ponoviti lanskoletno uvrstitev, vendar veliko težje, kot je bilo to v minuli sezoni. V 1. B SRL tekmujeta Goriš-nica in Ormož. V lanski sezoni sta vse do zadnjega kroga bila bitko glede obstanka v ligi, ki v novem prvenstvu ne bi smel biti vprašljiv. Oboji so se dobro okrepili. Vzeli so tiste profile igralcev, ki jih potrebujejo, s copy tem pa njihove ambicije rastejo. Vprašanje je, kako se bo vse skupaj razvilo, saj bo liga zelo močna in izenačena, saj so se skorajda vse ekipe zelo močno okrepile. Praktično dve tretjini igralcev v 1. B ligi cilja na prvi dve mesti, ki vodita v prvoliga-ško konkurenco. V 2. SRL bodo nastopili ro-kometaši Drave iz Ptuja. Imajo mlado in perspektivno ekipo in predvsem veliko željo po uveljavitvi. Kako močni so in kako visoko bodo, pa bodo pokazale že uvodne tekme. Skratka pri rokometu se nam obeta dolgo, naporno in po vsej verjetnosti zelo zanimivo prvenstvo. Cas pa bo pokazal, kakšni so dometi naših ligašev. Danilo Klajnšek CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766 Aleš Čeh, strelec treh zadetkov za Aluminij ATLETIKA Mirko Vindi{ tretji na EP Maratonec Mirko Vindiš je letos v odlični formi, ki jo je dokazal na številnih maratonih in tekih. Minulo soboto pa je ponovno razveselil, saj je na evropskem prvenstvu v teku na 100 kilometrov v nizozemskem Winterschotnu osvojil odlično tretje mesto. Pred nastopom je dejal, da je to zanj poseben izziv. Daleč od množice je pridno treniral ter nabiral kilometre, kajti ta proga je več kot enkrat daljša od tradicionalnega maratona. Na 1300 kilometrov dolgo pot na Nizozemsko se je podal z Mihom Svržnjakom. Po šestih urah, dvainpedese-tih minutah in osemindvajsetih sekundah je Mirko pritekel v cilj kot tretji. "Proga je bila ravninska in krožna (10 krogov po deset kilometrov). Mogoce je bilo malce pretoplo, saj je termometer pokazal 23 stopinj. Od Mirko Vindiš zacetka sem bil v vodilni skupini, nato pa sem vodil do 65 pa ponovno v svojem ritmu. kilometra, kjer sta me potem cetrtouvr{cenega sem prehitel prehitela kasnejši zmagovalec za sedem minut," je po vrnitvi Rus Mareka in Madžar Atila. povedal bronasti Mirko. Nekoliko pocasneje sem tekel Tekst in foto: od od 65 do 80 kilometra, nato Danilo Klajnšek SPORT NOGOMET Tokrat zadovoljni oboji V 9. krogu 2. SNL sta naša predstavnika prišla do novih zmag. Medtem ko je za Kidričane bilo to pričakovano, so na svoje in veselje številnih ljubiteljev nogometa prvo domačo zmago, in to proti močnemu Zagorju, "vknjižili" nogometaši Drave Asfaltov. Ali je to napoved izhoda iz re-zultatske krize, bo vsekakor pokazal čas. Vodstvo, strokovno vodstvo in igralci se trudijo, da bi ta izhod bil čim hitrejši, zato - kapo dol pred njimi, nekaterim, ki pa mislijo v škodo mlade in borbene ptujske ekipe, pa kapo na oči, saj ti ne želijo dobro nogometu. 2. SLOVENSKA LIGA DRAVA ASFALTI - ZAGORJE 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Turšič (31 min.), 1:1 Krepek (48. min. iz 11 m), 2:1 U. Krajnc (91 min.) DRAVA: Golob, Emer{i~, D. Krajnc, Pekez, Pilinger, Zdelar, Zajc, Krepek (Poštrek), U. Krajnc, Vogrinec (Hojnik), Sluga. Domačini, močno motivirani, so želeli zvestim gledalcem podariti zmago. V težki in borbeni tekmi jim je uspelo premagati rutini-rano moštvo iz Zagorja. Gostje so hitro prevzeli pobudo in pričeli napadati, toda obramba je uspelo vzdržati do 31. minute, ko je za goste dosegel zadetek Turšič. Veselje nogometašev Drave Asfaltov po končani tekmi V nadaljevanju je hitro prišlo do izenačenja, ko je vratar gostov Hace nepravilno zrušil Krajnca in sodnik je pokazal na belo točko. 11-metrovko je reliziral Krepek. Uspeh je domačinom dal nov zagon, vrstile so se priložnosti, pa tudi gostje so jih nekaj zamudili. Že smo pričakovali delitev točk, ko je Hojnik z desne poslal žogo pred vrata gostov in U. Krajnc je z glavo preusmeril žogo v desni zgornji kot. Zadetek je ob pravem času nagradil trud domačinov. anc TABOR SE@ANA - ALUMINIJ 1:4 (0:1) Strelci: 0:1 Pipenbaher (33), 0:2 Pipenbaher (75), 0:3 Pučko (80), 1:3 Maikivič (86), 1:4 Čeh (92) ALUMINIJ: Šeremet, Koren (od 79. Jevdenič), Golob, Prapot-nik, Zemljič, Pučko, Gojkovič, Čeh, Pipenbaher (od 83. Majcen), Franci (od 73. Dončec), Rakič. Trener: Branko Horjak. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo zmagovalni niz. Tokrat so gostovali v Sežani, kjer so po pričakovanjih premagali domači Tabor, lanskoletni prvoligaš. Vse srečanje so bili gostje boljši, predvsem dobro pa so zaigrali v sredini igrišča, kjer so sicer na težavnem igrišču kontrolirali potek igre. Nekoliko dolgo je trajalo, da so Kidričani zadeli, vendar ko je Pipenbaher dosegel zadetek, je igra še bolj stekla in do konca srečanja so nogometaši Aluminija dosegli še tri zadetke, zamudili pa kopico priložnosti za še višjo zmago. Njihova igra je vsekakor dobra najava za nedeljsko srečanje, ko gostijo v štajerskem derbiju ekipo mariborskega Železničarja. 3. SNL - SEVER HAJDINA - KR[KO 3:1 (1:1) Strelci: 0:1 Molan (14. min.), 1:1 Hotko (17. min. 11 m), 2:1 Zel-ko (50. min.), 3:1 R. Krajnc (54. min.) V prvem delu igre je bila pobuda na strani gostovb, a je niso izkoristili niti, ko je sodnik zaradi prekrška dosodil 11-metrovko in jo je Zidžovič zastreljal. Nekaj zatem je gostom preko Molana le uspelo priti v vodstvo. Enega redkih napadov domačinov je izkoristil R. Krajnc, ki je bil zrušen v kazenskem prostoru in Hotko je dosojeno 11-metrovko realiziral in izenačil. Do odmora se je igra odvijala po sredini igrišča. V nadaljevanju so domačini po nasvetih trenerja Čeha zaigrali agresivneje, kar se je kaj hitro obrestovalo. V enem od napadov je Zelko pravilno ocenil položaj vratarja gostov in v loku poslal žogo v mrežo. Nekaj zatem je po predložku Želez-nika z leve strani R. Krajnc preusmeril žogo in dosegel zadetek. Gostje niso popustili, a z malo sreče, ko je domači vratar Klinger že bil premagan, je z gol črte Železnik zbil žogo v polje. Tako so domačini slavili prepričljivo zmago. (anc) BISTRICA - [MARJE PRI JELÎAH 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Lončarič (81) BISTRICA: Hvalec, Kolar, Skale, Sep, Dovnik, Horvat, Stra- žišar, Žnuderl, Tkavc, Regoršek, Modrič (od 61. Leva). Trener: Momčilo Mitič. Nogometaši Bistrice so doživeli nov poraz, ki je precej boleč, saj so izgubili na domačem igrišču. Igrali so sicer borbeno, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo gostujočega vratarja. Šmarčani so svojo priložnost izkoristili in z zadetkom Lončariča prišli do pomembne zmage. MALEČNIK - STOJNCI 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Dragar /45), 1:1 Štebih (72) STOJNCI: Veselič, Strgar, Vilčnik, Lenart, Meznarič, Šebih, Purgaj (od 60. Žuran), Ljubec, Fridauer, Žnidarič, Rižnar. Trener: Gorazd Šket. Stojnčani uspešno nabirajo točke in je bil verjetno poraz s Palo-mo samo slab dan. Proti čvrstemu novincu v ligi so zaigrali solidno in iztržili točko, čeprav so domačini povedli. Borbena in vztrajna igra se jim je obrestovala in v 72. minuti je Štebih dosegel izenačujoči zadetek, kar je na koncu pomenilo osvojitev pomembne točke. INDE VRANSKO - GEREČJA VAS 1:2 (0:0) Strelci: 0:1 Bauman (70), 0:2 Voglar (80), 1:2 Puckmeister (82) GEREČJA VAS UNUKSPED: Lampreht, Ciglar, Habjanič (od 90. Vidovič), Gorše (od 91. Sagadin), Krajnc, Slaček, Bauman, Frangež, Gojkošek (od 50. Verlak), Voglar, Bezjak. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Gerečje vasi se iz Vranskega vračajo s pomembno zmago. V zadnjih dveh krogih so dvakrat gostovali in osvojili štiri pomembne točke ter se zasidrali v polovici prvenstvene razpredelnice. Gostje so svojo boljšo igro kronali v končnici, ko so dosegli dva zadetka ter zasluženo premagali domačine. I. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 6. kroga: Eltehšop Rogoznica - Slovenja vas 4:2, Boč Anchiinženiring - Tržec 2:1, Skorba - Holermuos Ormož 1:5, Dor-nava - Pragersko 1:0, Središče - Gorišnica 1:1, Podlehnik - Videm 1:0 1. HOLERMUOS ORMOŽ 6 6 0 0 33:5 18 2. DORNAVA 6 4 0 2 13:6 12 3. ELTEHÏOP ROGOZNICA 6 3 2 1 11:9 11 4. PODLEHNIK 6 3 2 1 7:9 11 5. SKORBA 6 3 1 2 13:10 10 6. SREDliČE 6 3 12 11:12 10 7. SLOVENJA VAS 6 2 2 2 12:15 8 8. VIDEM 6 2 1 3 7:9 7 9. BOČ ANCHIINŽINIRING 6 1 2 3 8:11 5 10. PRAGERSKO 6 12 3 11:16 5 II. GORI[NICA 6 0 3 3 6:16 3 12. TRŽEC 6 0 0 6 5:19 0 Pari 7. kroga - nedelja ob 10.30: Videm - Skorba; ob 15.30: Tržec - Dornava, Holermuos Ormož - Boč Anchiinženiring, Gorišnica -Podlehnik, Pragersko - Eltehšop Rogoznica, Slovenja vas - Središče. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 6. kroga: Hajdoše - Leskovec 10:0, Zgornja Polskava -Spodnja Polskava 3:3, Cirkulane - Zavrč 1:2, Markovci - Lovrenc 2:5, Bukovci - Grajena 4:2, Apače - Podvinci 2:3. 1. ZAVRČ 6 5 10 14:6 16 2. GRAJENA 6 5 0 1 24:6 15 3. BUKOVCI 6 4 11 21:11 13 4. PODVINCI 6 4 1 1 15:9 13 5. LOVRENC 6 4 0 2 15:11 12 6. SPODNJA POLSKAVA 6 3 1 2 16:15 10 7. APAČE 6 2 2 2 14:16 8 8. HAJDO[E 6 2 0 4 22:15 6 9. CIRKULANE 6 1 2 3 10:14 5 10. ZGORNJA POLSKAVA 6 114 13:23 4 11. MARKOVCI 6 0 1 5 3:21 1 12. LESKOVEC 6 0 0 6 6:26 0 Pari 7. kroga - nedelja ob 10.30: Lovrenc - Zgornja Polskava; ob 11.00: Leskovec - Markovci; ob 15.30: Podvinci - Cirkulane, Grajena - Apače, Zavrč - Hajdoše, Spodnja Polskava - Bukovci. BOČ ANCHIIN@ENIRING - TR@EC 2:1 (0:1) Strelca: 0:1 Kralj (37. iz 11 m), 1:1 Novak (48), 2:1 Novak (52) BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepelnak, Mlaker, Korošec, Ber-glez, Kralj, Beškovnik, Novak (Lončarič), Vehovar, Volavšek, Hab-janič. Car (Dolšak). Trener: Zoran Lah. TRŽEC: Bračič, D. Emeršič, Fridauer, Podpečan (Curman), Bra-tušek, Mlakar, Kolednik, B. Emeršič, Hliš (Fideršek), Breznik, B. Emeršič. Trener: Janez Pečnik. DORNAVA - PRAGERSKO 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Jurišič (62) DORNAVA: Kristovič (Peteršič), Serdinšek, Jurič, Metličar, Obran, Neuvirt, Plohl (Novak), Stergar, Hunjet (Kvar), Jurišič, Trunk. Trener: Ivan Dobaj. PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Ducman, Sagadin, Stojnšek (B. Čelan), Debevec, Krajnc (Lončarič), Pišek (M. Čelan), Dirnberk, Bezjak, Breznik. Trener: Zvonko Kacjan. SKORBA - HOLERMUOS ORMO@ 1: 5 (1:3) Strelci: 0:1 Borut Prapotnik (7), 0:2 Tobijas 832), 0:3 Horvat (38), 1:3 Strgar (40), 1:4 Boris Prapotnik (72), 1:5 Horvat (87) SKORBA: Šmigoc, Lenartič (Toplak), Perko, Petek, Janžekovič, Horvat, B. Mertelj, Strgar, Šijanec (Škerget), A. Mertelj, Mlakar. Trener: Branko Krajnc. HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Školiber, Pintarič (Tušek), Tobijas, Jurčec, Jerebič, Borut Prapotnik, Habek, Horvat, Habjanič, Boris Prapotnik (Govedič). Trener: Drago Posavec. PODLEHNIK - VIDEM 1:0 (0:0) Strelec: Milošič (54) PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak, Gregorec, Zajšek, Vinko, Gajšek, Topolovec (Plavčak), Toplak, Milošič, Koren, B. Grabro-vec. Trener: Dušan Hvalec. VIDEM: Krajnc, B. Ciglar, Šipek, Matjaž Topolovec, V. Ciglar, Bračič, Šeliga, Fridauer (Matej Topolovec), Ostroško, Ovčar (Medved), Varnica (Kokol). Trener: Rudi Štelcer. ELTEHÎOP ROGOZNICA - SLOVENJA VAS 4:2 (2:2) Strelci: 1:0 M. Markež (3), 1:1 Kotnik (14), 1:2 Mohorič (32), 2:2 Kurbus (44), 3:2 Dokl (70), 4:2 Dokl (85). ELTEHŠOP ROGOZNICA: P. Polanec, Kukovec, Makovec (Cajnko), Kurbus, Pihler, Kralj, Hvalec (Arnuš), M. Markež (Vau-da), Nenad, Dokl, D. Polanec. Trener: Branko Žgeč. SLOVENJA VAS: Travnikar, Ekart, Pulko (Panič), Krajnc, Levstik, Vrbanec, Lenart (Mlinarič), Huzjak, Kotnik (Erhatič), Gereč-nik, Mohorič. Trener: Ivan Ornik. SREDIÍČE - GORIÎNICA 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Kolenc (28), 1:1 Plohl (61) SREDIŠČE: Horvat, Kaloh, Lesjak (Balažič), Jelovica, Ivančič, Novak, Kolenc (Pintarič), Tušek, Fafulič, Gašperlin (Rajh), Vizjak. Trener: Miran Rakovec. GORIŠNICA: Herega, Ciglarič (Hanželič), Donaj (Kukovec), M. Bezjak, Levačič, Alič, Brodnjak, Gašparič, Plohl, Horvat, G. Bezjak. Trener: Nijaz Alič. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Rezultati 9. kroga: Triglav - Maribor 3:1, Publikum - Slovan 1:1, Koper - Bilje Primorje 1:1, Aluminij - Factor 2:3, Dravograd -Olimpija 1:1, Mura - Rudar Velenje 3:0, Gorica - MNK Izola 2:3. Vrstni red: Factor 19, Bilje Primorje 15, Dravograd 13, Rudar Velenje, Triglav, Publikum in Maribor 12, Olimpija in Gorica 11, Mura 9, Aluminij in Slovan 8, Koper in MNK Izola 7 točk. 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA Rezultati 9. kroga: Triglav - Maribor 1:1, Publikum - Slovan 1:1, Koper - Bilje Primorje 2:3, Aluminij - Factor 4:4, Dravograd -Olimpija 0:3, Mura - Rudar Velenje 0:2, Gorica - MNK Izola 4:0. Vrstni red: Gorica 22, Bilje Primorje 17, Rudar Velenje in Koper 15, Triglav 14, Olimpija 13, Maribor 12, Publikum 11, Mura 10, Factor 8, Dravograd in Aluminij 7, MNK Izola 6, Slovan 5 točk. 2. SL. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 8. kroga: Nafta - M.U. Šentjur 6:1, Krško - Era Šmartno 0:1, Kovinar Mascom - Železničar Ligro 1:3, Zreče - Drava Asfalti 2:0, Nissan Ferk - Holermuos Ormož 4:1, Dravinja - Pohorje 5:1, Korotan - Bistrica 4:1. Vrstni red: Dravinja 24, Era Šmartno 21, Železničar Ligro 19, Nissan Ferk 18, Nafta 13, Krško 12, Drava Asfalti in Pohorje 9, Bistrica in Zreče 7, M. U. Šentjur 6, Kovinar Mascom in Holermu-os Ormož 4, Korotan 3 točke. 2. SL. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 8. kroga: Nafta - M.U Šentjur 3:1, Krško - Era Šmartno 1:2, Kovinar Mascom - Železničar Ligro 0:3, Zreče - Drava Asfalti 0:10, Nissan Ferk - Holermuos Ormož 4:0, Dravinja - Pohorje 4:0, Korotan - Bistrica 10:1. Vrstni red: Železničar Ligro 24, Era Šmartno 21, Nissan Ferk 18, Korotan in Dravinja 16, Drava Asfalti 15, Krško 11, M.U. Šentjur 9, Pohorje 7, Kovinar Mascom in Nafta 6, Holermuos Ormož 4, Zreče 3 in Bistrica 0 točk. Danilo Klajnšek ŽENSKI NOGOMET Prvo mesto nogome-tašiiam iz ZlatolUja Ekipa Apač V zadnjem času je opaziti, da tudi dekleta vedno raje igrajo nogomet. V Apačah, Zlatoličju in Prepoljah imajo ženske ekipe, ki redno vadijo. Da pa ne bi samo vadile, so se odgovorni dogovorili, da bodo organizirali turnir. Zadnji turnir je potekal minulo soboto v Apačah. Po pričakovanjih so prvo mesto osvojile dekleta iz Zlatoličja, ki so s 3:0 premagale Apače in z 1:0 Prepolje. Najmlajša ekipa Apač pa je z 2:0 premagalo Prepolje. Po treh turnirjih je prvo mesto pripadlo Zlatoličju, ki je zbralo 15 točk, sledijo pa Prepolje 9 in Apače 3. Danilo Klajnšek SPORT PTUJ / mercator in znani slovenci za zavod dornava Zmagali so vsi V petek zvečer sta se v humanitarnem nogometu v dvorani Center pomerili ekipi Mercatorja in znanih Slovencev. V prvi vrsti je slo za dober namen, ne toliko za nogometno znanje, čeprav je bilo takih, ki nogomet obvladajo, v obeh ekipah kar nekaj. Pred začetkom tekme sta predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jan-kovic in predsednik uprave Mercatorja SVS Stanislav Bro-dnjak simboli~no izro~ila dva ~eka po 300 tiso~ tolarjev direktorju zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava mag. Milenku Rosicu. Zoran Jankovič je pred pričetkom tekme povedal, da so prišli zmagat že zaradi svojih prijateljev iz Dor-nave; upa, da jim bo njihova pomoč prišla prav. Stanislav Brodnjak pa je dejal, da bosta obe ekipi zmagali v korist Dor-nave. Zahvalili so se tudi vsem poslovnim partnerjem, ki so se odzvali humanitarnemu vabilu, kot tudi vsem, ki so se vklju- čili v licitacijo promocijskih majic. S prostovoljnimi prispevki so se odzvali tudi gledalci. Vseh skupaj jih je bilo okrog 500, v dobrodelne skrinjice pa Gojenci catorja Goznik Zoran Jankovič, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator (štev. 10), je dokazal, da je tudi na igris~u tako zagrizen in vzdržljiv kot na poslovnem področju; na parketu je vzdržal skoraj tri cele polčase so darovali 190 tisoč tolarjev. Skupaj so zbrali 800 tisoč tolarjev za nakup stanovanjske opreme za potrebe dornavskih varovancev. V treh "kosmatih polčasih" v trajanju po 15 minut se je Mer-catorjeva mreža zatresla dvanajstkrat, znanih Slovencev pa le enkrat. Potem ko je Merca-torjeva ekipa izgubila s rezultatom 12:1, sta se ekipi pomerili še v streljanju sedemmetrovk, kjer pa so bili poraženi znani Slovenci. Na koncu se je vse izteklo po pričakovanjih, zadovoljni so bili vsi, predvsem pa je bil uresničen dober namen. MG zavoda dr. Marijana Borštnarja so se ekipama Mer-in znanih Slovencev zahvalili s pesmijo. Foto: Črtomir JUDO / 1. in 2. državna liga Dva nesrečna poraza Drave Minuli konec tedna so ligasko tekmovanje pričeli tudi ju-doisti v prvi in drugi državni ligi. Na Ptuju je v troboju ptujska Drava gostila Bežigrad in Iva Reyo iz Celja. Ptujski judoisti na blazinah v športni dvorani Mladika niso imeli sreče, saj so oba dvoboja tesno izgubili s 4:3, končalo pa bi se lahko povsem drugače, vendar tokrat sreča ni bila na strani domačinov, ki so zraven tega naredili še nekaj majhnih napak. Rezultati turnirja: Ivo Reya Drava 4:3, Bežigrad - Drava 4:3, Ivo Reya - Bežigrad 3:3. V Gorišnici pa je potekal 1. turnir v drugi slovenski judo ligi, na katerem so nastopili Go-rišnica, Juršinci in mariborski Železničar. Dve zmagi so dosegli judoisti iz Juršincev, ki so s 4:3 premagali Železničar in z enakim izidom še Gorišnico, Železničar pa je premagal s 4:3 ekipo Gorišnice. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Ekipa JK Drava ni imela sreče v prvih dvobojih novega prvenstva. Skupen posnetek obeh ekip, ki je nastal pred začetkom tekme NAMIZNI TENIS Spominski turnir Urha Straška šesti memorialni turnir Urha Straška so tudi tokrat odlično izpeljali športni delavci namiznoteniškega kluba Ptuj v športni dvorani Center, kjer je nastopilo 65 igralcev, med njimi 12 igralk, iz 14 klubov. Žal je bilo tokrat manj deklet, ker ni bilo tekmovalk iz Čakovca in Varaždina, ki se turnirja niso mogle udeležiti zaradi obveznosti v rednem ligaškem tekmovanju. Prav tako pa so udeležbo odpovedali igralci iz Maribora, ki so imeli svoje tekmovanaje. Pri fantih so bili najboljši (od leve): 1. Slatinšek (Tempo Velenje), 2. Kovač (Kema Puconci), 3./4. Horvat (Krka Novo mesto) in Koščak (Moravske Toplice Sobota); poleg njih predsednik Na-miznoteniškega kluba Ptuj Bojan Terbuc in oče Urha Straška S. Strašek. % planinski kotiček Srečanje planincev Podravja na Boiu Planinsko društvo Ptuj vas vabi v soboto, 13. oktobra, na tradicionalno srečanje planincev Podravja, ki bo pri planinskem domu na Boču. Hkrati bo tam tudi posebna slovesnost ob 70-letnici Planinskega društva Boč, tako da se obeta pravo planinsko slavje. Udeleženci izleta se zberejo ob 7.30 uri na železniški postaji Ptuj, od koder bo organiziran prevoz s posebnim avtobusom. V Majšperku se bodo pridružili še člani planinskega društva Majš-perk. Avtobus bo peljal do Zg. Poljčan, nato pa bodo pot nadaljevali peš do doma na Boču. Ob 11. uri je previden krajši kulturni program, sledila bo zabava z živo glasbo in pravi planinski ples. Ne bo manjkalo niti pečenih kostanjev in svežega mošta. Po želji se bodo Ptujčani podali še na vrh Boča, kjer se ponuja prekrasen izlet z razglednega stolpa. Vrnitev proti domu je predvidena ob 16. uri izpred doma na Boču. Prijave so možne v pisarni PD Ptuj do torka, 9. oktobra, v času uradnih ur. Cena izleta je 1000 SIT. Prostih je 34 mest za člane PD Ptuj ter 15 mest za člane PD Majšperk. Vodila bosta predsednika obeh društev Tone Purg in Miran Smolej. Prisrčno vabljeni! T. Radek Na resevno po kostanje Obširno smo o izletu pisali v prejšnji številki Tednika. Tokrat bi vas spomnil le, da gremo to nedeljo z vlakom ob 6.45 z železniške postaje Ptuj. Vrnemo se ob 16.15. Pot je lahka, 3 - 4 ure hoje.Prijavite se lahko še danes na telefonskih številkah 02/775-0591 ali 041/863-544. Informacije o izletu najdete tudi na web strani planinskega društva Ptuj, http://pdptuj.myfreehost.com/. Izlet vodim Primož Trop. Videli smo kakovostne nastope, veliko borbenosti in uspešen nastop domačih tekmovalcev. V predtekmovanju so igrali v 12 skupinah fantje in v 4 dekleta, nato pa 24 igralcev in 8 igralk izločilno do končnega zmagovalca. V. Terbuc se je uvrstila v četrtfinale in nato izgubila od kasnejše zmagovalke B. Mojsilovič, med igralci pa so od Ptujčanov nastopili D. Piljak, U. Ovčar in M. Grbič, ki se je uvrstil v šestnajstino finala. Sedemurno tekmovanje si je ogledalo nad 150 ljubiteljev te športne panoge. Med članicami sta se v finalu srečali stari znanki Špela Luk-ner iz Radelj in Breda Mojsilovič iz Ptuja; zmagala je slednja s 4:3, med člani pa je v finalu Uroš Slatinšek iz Velenja premagal Štefana Kovača iz Pu-concev s 4:1. anc ROKOMET / 1. B ŽENSKA LIGA Ptujianke tokrat proste Rezultati 2. kroga: Polje -VIAS Šentjernej 38:34, Novo mesto - Keting 9:20, Celeia Celje - Vegrad Velenje 30:24, Rače - Branik 18:30, Jadran Hrpelje - Zagorje 11:36, Planina Kranj - PUV Nivo Celje 25:26; prosta ekipa Tenzor Ptuj. Vrstni red: Zagorje, Branik, Celeia Celje in Keting 4. Tenzor Ptuj, Polje in PUV Nivo Celje 2, Vergrad Velenje, Rače, VIAS Šentjernej, Planina Kranj, Novo mesto in Jadran Hrpelje 0 točk. Danilo Klajnšek Tednik - vaša štajerska kronika Tajništvo, mali oglasi: 02/749-34-10 Reklame: 02/749-34-15 SPORT, PISMA BRALCEV PRIJATELJSKI ROKOMET Slovan prvi V Ormožu je bil odigran turnir, kjer so se teden dni pred pričetkom prvenstva predstavili 1.A liga{ Slovan iz Ljubljane, član 2.DRL Drava Ptuj in domači 1.B liga{ Ormož. Po pričakovanju se Slovan ni dal presenetiti in je premagal oba tekmeca. Kljub temu da ekipa Miša Toplaka še ni v pravi optimalni formi, bo letos okrepljeni Slovan zagotovo me{al {trene v zgornjem delu razpredelnice v 1.A ligi. Gostitelji so po zmagi nad Dravo osvojili drugo mesto. Trenerja Ivana Hrupiča pred 1. krogom doma proti Mitolu iz Sežane to soboto ob 19.00 uri čaka še kar nekaj dela, saj Ormožane še vedno mučijo veliki padci v igri. Njihova igra variira od odlične do slabe, teh praznih hodov pa je med tekmo kar nekaj. Drava je doživela dva poraza in pokazala svoji obe plati medalje. Varovanci trenerja Nenada Potočnjaka so prikazali zelo dobro igro proti Slovanu in slabšo proti domačinom. Pred 150 gledalci so sodili Glažar, Čeleš, Pšajd in Žuran. ORMOŽ - SLOVAN 25:33 (13:16) Ormož: Radek 1, M. Horvat 2, Mesarec 6, B.Pučko 1, Bezjak 2, Prapotnik 3, Grabovac 2, Ivanu-ša 1, Kirič 4, Hanželič, Hrnjado-vič 3, Rajh, Lukaček, Zadravec, Miličič, Bistrovič, Klemenčič, B. Horvat, Dogša, Luskovič, J. Pučko. Trener: Ivan Hrupič Slovan: Denič, Sarkič, Šafarič 5, Martinc 5, Kovač 2, Dobravc 2, Rebolj, Jelčič 2, Kovalenko 7, Leskovšek 1, Dragar 2, Levc 4, Golja 3. Trener: Mišo Toplak SLOVAN - DRAVA 37:26 (20:17) Slovan: Denič, Sarkič 1, Šafarič 3, Martinc 8, Kovač 3, Do-bravc 4, Rebolj 5, Jelčič 5, Kovalenko 3, Leskovšek 1, Dra- SLOV. BISTRICA / 28. IGRE TREH v ' DEŽEL Nastopilo vet kot 300 mladih V Slovenski Bistrici so potekale športne igre treh dežel -Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine, na katerih je nastopilo več kot 300 mladih športnikov. REZULTATI: košarka (dečki): Furlanija Julijska krajina - Koroška 102:32, Slovenija -Koroška 135:34 (41:10, 76:22, 112:26), Slovenija - Furlanija Julijska krajina 99:76 (21:13, 48:40, 72:65); 1. Slovenija, 2. Furlanija Julijska krajina, 3. Koroška; tenis: Slovenija - Koroška 2:2, Koroška - Furlanija Julijska krajina 4:0, Slovenija - Furlanija Julijska krajina 3:1; 1. Koroška, 2. Slovenija, 3. Furlanija Julijska krajina; odbojka (deklice): Slovenija - Koroška 3:0 (21, 9, 21), Furlanija Julijska krajina - Koroška 3:0 (13, 15, 16), Slovenija - Furlanija Julijska krajina 2:3 (16, 24, -24, -18, -7); 1. Furlanija Julijska krajina, 2. Slovenija, 3. Koroška; namizni tenis - dečki: 1. Fridrih, 2. Roudi (oba Slovenija), 3. Mayer (Koroška), 4. Kus (Slovenija), ekipno: 1. Slovenija, 2. Koroška, 3. Furlanija Julijska krajina; deklice: 1. Jerič, 2. Šetina, 3. Fajmut (vse Slovenija), 4. Jan (Koroška), ekipno: 1. Slovenija, 2. Furlanija Julijska krajina, 3. Koroška; nogomet: Koroška - Furlanija Julijska krajina 0:1, Slovenija - Furlanija Julijska krajina 4:0, Slovenija -Koroška 0:1; 1. Slovenija 3 (4:1), 2. Koroška 3 (1:1), 3. Furlanija Julijska krajina 3 (1:4); atletika - dečki: 1. Slovenija 71 točk, 2. Furlanija Julijska krajina 51, 3. Koroška 33; 100 m: 1. Potočnik (Slo) 11.56, 100 m ovire: 1. Telli-ni (FJK) 13.85, 400 m: 1. Rapatz (Kor) 51.43, 1500 m: 1. Tomažič (Slo) 4:19.62, višina: 1. Mavrič (Slo) 185, daljava: 1. Kostinger (Kor) 634, krogla: 1. Nikolič 15.22; deklice: 1. Furlanija Julijska krajina 68, 2. Slovenija 66, 3. Koroška 11; 100 m: 1. Mos-lolo (FJK) 12.88, 80 m ovire: 1. Mazzero (FJK) 12.05, 200 m: I. Franzolini (FJK) 26.17, 800 m: 1. Bučar 2:14.99, 2. Mateja Janžič (obe Slovenija) 2:18.87, višina: 1. Brescacin (FJK) 168, daljava: 1. Vicenzino (FJK) 558, krogla: 1. Colussi (FJK) 11.62, štafeta 4 x 100 m: 1. Furlanija Julijska krajina 50.00, 2. Slovenija 50.72. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Slovenija 28 točk, 2. Furlanija Julijska krajina 18, 3. Koroška II. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET / POKAL TISKARNI GRAFIS Medobčinska nogometna zveza Ptuj je v športni dvorani Center izvedla pokalno tekmovanje v malem nogometu, ko so se ga udeležile ekipe Tomaža, Tiskarne Grafis in Vitomarci Petlja, niso pa kljub predhodni prijavi prišli nogometaši iz Dolan. Prvo mesto je pripadlo Tiskarni Grafis. Rezultati: Vitomarci Petlja - Tomaž 4:0, Tiskarna Grafis - Vitomarci Petlja 8:1, Tomaž - Tiskarna Grafis 2:3. Končni vrstni red: 1. Tiskarna Grafis, 2. Vitomarci Petlja, 3. Tomaž. (dk) KEGLJANJE / PORAZ PTUJČANOV V 2. krogu tretje slovenske kegljaške lige - vzhod so se kegljaci ptujske Drave pomerili z ekipo Agro Ruše. Minula sobota zanje ni bila srecna, saj so dvoboj izgubili, ceprav so se mocno trudili. Tri posamične zmage so dosegli Šeruga, Haladea in Podgoršek. Končni rezultat je bil 5:3 (5129:4986) za goste. Posamični izzidi Ptujčanov: Arnuš 816, Ivančič 393, Čuš 395, Haladea 843, Vranješ 834, Podgoršek 838 in Šeruga 867. Naslednji nastop Drave bo to soboto v Celju, kjer se bodo pomerili z ekipo Petrola. (dk) gar 2, Levc, Golja 2. Trener: Mišo Toplak Drava: Berlič, Klemenčič, Klinc, Ladič, Počivavšek, Petek 5, Majcen, Osterc 4, Kafel 7, Ho-nigman 1, Kac 2, Čerček, Horvat 1, Predikaka, Selinšek 2, Vajda 4, Kokol, Zemljič. Trener: Ne-nad Potočnjak ORMOŽ - DRAVA 26:20 (16:8) Ormož: Radek 1, M.Horvat, Mesarec, B.Pučko, Bezjak 6, Prapotnik, Grabovac 2, Ivanuša 2, Kirič, Hanželič, Hrnjadovič 1, Rajh, Lukaček, Zadravec 5, Mi-ličič, Bistrovič 7, Klemenčič 1, B. Horvat 1, Dogša, Luskovič, J. Pučko. Trener: Ivan Hrupič Drava: Berlič, Klemenčič, Klinc, Ladič, Počivavšek, Petek 1, Majcen 2, Osterc, Kafel 2, Ho-nigman 1, Kac 1, Čerček, Horvat 3, Predikaka, Selinšek 2, Vajda 5, Kokol 3, Zemljič. Trener: Ne-nad Potočnjak Uroš Krstić VELIKA NEDELJA -PIPO IPC ČAKOVEC 35:28 (16:16) VELIKA NEDELJA: Belec, Korpar, Mesarec 3, Trofenik 2, Gregorič, Cvetko, Marcen 1, Šoš-tarič 5, Bezjak, Kokol 2, Kukec, Okreša 5, Podpečan 1, Kumer 6. Rokometaši Velike Nedelje nadaljujejo igranje pripravljalnih srečanj, vendar precej okrnjeni. Vili Trofenik ni mogel zaradi poškodb in bolezni računati na kar nekaj rokometašev. Zadnji jo je skupil Alan Potočnjak na turnirju v Dobovi. Toda kljub temu so bili boljši nasprotnik od gostov iz sosednje Hrvaške. Ti so igrali zelo dobro v prvem polčasu, ko sta se ekipi izemenjevali v vodstvu. V drugem delu srečanja pa so domači strnili igro v obrambi, zraven tega pa se je domači kapetan Robert Belec izkazal z nekaj odličnimi obrambami, iz katerih so sledili hitri nasprotni napadi, s katerimi je iz minute v minuto rastlo vodstvo rokometašev Velike Nedelje. Danilo Klajnšek KIKBOKS Finalni turnir v Ormožu Klub borilnih veščin Ormož je bil v športni dvorana na Hardeku organizator finalnega turnirja državnega prvenstva v kikboksu v disciplini light contakt, na katerem je nastopilo devetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz 12 slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo pomembno za izboro kandidatov za sestavo slovenske reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu po verziji WAKO. Rezultati - mladinci: do 48 kg: 1. Gregor Rudolf, Branik Hwarang, 2. Denis Jug, Maj-šperk, 3. Klemen Grobelnik, Hyong Celje; do 56 kg: 1. Aleš Lorber, Branik Hwarang, 2. Tomi Marčinko, Majšperk, 3. Marko Šobot, KK Novo mesto, in Mitja Rozman, KBV Ormož; do 63 kg: 1. Jure Mlakar, Branik Hwarang, 2. Dubravko Mikač, KK Novo mesto, 3. Samo Mikl, Branik Hwarang, in Aljoša Ciglar, Hyong Celje; do 71 kg: 1. Dario Svetlanovič, DO Izola, 2. Marko Vivoda, DO Izola; nad 71 kg: 1. Admir Sinanbegovič, DO Izola, 2. Aleš Intihar, DO Izola, 3. Tomaž Devčer in Rok Roženbergar, oba Šentilj. Mladinke: do 55 kg: 1. Anja Kolšek, Šentilj. Člani: do 57 kg: 1. Red-žo Ljutič, KK Center, 2. Tomaž Rogelj, Budokai Nova Gorica, 3. Leon Brenčič, Vrhnika; do 63. kg: 1. Matej Ravter, ŽŠD Maribor, Igor Pacek, KK Center, 3. Žiga Foršček, KK Center, in Vlado Ilinkovič, KK Novo mesto; do 69 kg: 1. Marcel Feko-nja, KBV Ptuj, 2. Tomaž Borko, Branik Hwarang, 3. Žiga Štraus, Hyong Celje, in Darko Vukovič, Do Kwan Zagorje; do 74 kg: 1. Sebastjan Čauševič, Budokai Nova Gorica, 2. Robert Kocjan-čič, KK Center, 3. Aleš Zemljič, Branik Hwarang, in Danijel Mi-hajlovič, KK center; do 79 kg: 1. Sašo Popovič, DO Izola, 2. Damjan Filipčič, KBV Ormož, 3. Andrej Sande, Branik Hwarang; do 84 kg: 1. Vlatko Nikolov, ŽŠD Maribor, 2. Sašo Weixler, Vrhnika, 3. Smiljan Lukman, KBV Ormož, in Tomaž Marenče, KK PREJELI SMO Terorizem, vojne ... Ali nista ta dva odklona vzročno-posledično povezana? Pri obeh gre za uničevanje, ubijanje - in to največkrat ljudi, ki s tem niso niti malo povezani; nedolžno ljudstvo trpi. Cisto kratka analiza terorizma: gre za revolt, upor posameznikov, skupin, narodov, ki dolgo trpijo nadvlado, zaničevanje, lepega dne pa jim zavre.Teroristi se ne rodijo, ustvari jih okolje. Naši politiki so se skoraj vsi postavili na stran ameriške koalicije. Pa terorizem prav rojeva ameriški izvoz "demokracije", vloga svetovnega policaja, njihov indolentni odnos do Palestincev, vedno dajo veto v OZN, niti opazovalcev ne dajo na to področje, Izraelci se prikazujejo kot žrtve, pa samo gola statistika pokaže, da je vsak dan ubit od Izraelcev vsaj en ali dva Palestinca, celo več ... Niti eni ne drugi niso svetniki. Mi SLOVENCI smo se v en glas postavili na ameriško stran. Da ne bo pomote: vsako ubijanje mene samega ubije, sem proti vsakemu nasilju, tudi proti tej "PRAVIČNI" ameriški vojni proti AFGANISTANU. Ali se sploh zavedamo, v kakšni bedi živi ta država. Pravih voditeljev tega gnusnega dejanja na TRGOVINSKI center tako in tako ne bodo postavili na zagovor. Isto se je pred letom, dvema dogajalo v Srbiji. Lovili so Miloševica, a so ti imeli obveščevalce, in to same Američane, ki so glavnega krivca, ki "ne čuje dobro", sproti obveščali, kje bo ta in ta dan napad. Porušili so na stotine tovarn, mostov, metali nizkora-dioaktiven uran. Kaj pa to sploh je? Počasno sevanje milijone let ... Zdaj so tega gospoda po triku dobili v Haag, pa sploh ne vejo, kaj bi z njim, pišejo obtožnice, on se pa arogantno smehlja. Ali res moramo za ceno, da nam bo to prineslo čimprejšnji vstop v evro-atlantske povezave, prikimavati Bushevi pravični vojni. Katera vojna pa je že kdaj bila kristalno čista. (Kratka pripomba: vse evro-atlantske povezave nam bodo prinesle nekaj koristi, mnogo več pa škode. Na žalost ne bomo nikoli enakopraven član te evropske družine. V zgodovini je že bilo nekaj poskusov združiti narode v pravično skupnost: panslavizem, panger-manizem, pa internationala ... Vse je žalostno propadlo.) Kje so slovenski razumniki, mirovniki, pošteni politiki? Recite: -Vsemu ne bomo prikimavali! Ameriški obveščcevalni stroj ima dovolj moči, da BREZ VOJNE ujame Bin Ladna ali kako se ta gospod že imenuje. S to vojno, ki grozeče visi nad nami, bodo kačo samo razsekali, iz vsakega dela bo zraslo mnogo mnogo kač. SMO PROTI VOJNI - hočemo svet s človeškim obrazom ... Stanislav Bezjak Novo mesto; do 89 kg: 1. Uroš Urleb, Branik Hwarang, 2. Mladen Pavlin, 3. Rok Štaudeker -oba ŽŠD Maribor; do 94 kg: 1. Marko Pečovnik. , ŽŠD Maribor; nad 94 kg: 1. Matej Lepe-nik, Branik Hwarang, 2. Roberto Mazovec, Šentilj, 3. Marko Pe- čovnik, ŽŠD Maribor, in Gregor Tašner, Branik Hwarang. Članice: do 50 kg: 1. Larisa Kotnik, KK Center, 2. Mateja Raboteg, Branik Hwarang, 3. Marinka Dajčer, Šentilj, in Mateja Erlač, KB V Ptuj; do 55 kg: 1. Ana Ugrinovič, KK Center, 2. Mateja Erlač, KBV Ptuj, 3. Andreja Erjavec, Hyong Celje; DO 60 kg: 1. Vesna Žegarec, ŽŠD Maribor; nad 65 kg: 1. Nadja Šibila, KBV Ptuj, 2. Nina Vehar, Vrhnika, 3. Nuša Rajher, Branik Hwarang. Danilo Klajnšek ODPRTO PISMO G. ŽUPANU MIROSLAVU LUCIJU Saj ni res - pa je Na mestnem svetu sem dal pobudo, da se postavi spominsko obeležje na Vičavi, ki bi obeležila dogodek iz leta 1991. Takrat je gospod Fras po ukazu Janeza Janše, tedanjega ministra za obrambo RS in vašega sedanjega predsednika vaše stranke SDS, odklapljal elektriko, kot smo takrat dejali, okupatorski vojski JNA, pri tem dejanju pa je bil težko ranjen. Ker ni bilo pisnega odgovora z vaše strani, sem vas prosil, da mi svoje stališče do moje pobude ustno predstavite. Bil sem zgrožen in prizadet (kar sem opazil tudi pri ostalih svetnikih) nad vašim stališčem na mestnem svetu, ko ste dejali, da je za vas največji dogodek, ko je bivša JLA zapustila Slovenijo. Mar res mislite, da bi brez takšnih ljudi, kot je gospod Fras in njemu podobni, JLA odkorakala iz Slovenije? Po mojem skromnem mnenju -malo jutri, gospod župan. Ugotavljam, da ste tako kot vaš predsednik pozabili, da je bil prvi strel s strani okupatorske vojske (JLA) izstreljen prav na Ptuju in je povzročil tudi prvo žrtev med Slovenci. Sicer je res, da je bil izstreljena krogla na civilista (električarja), po mojem trdnem prepričanju pa že borca v bitki za samostojno Slovenijo. Na podlagi vašega stališča, ki ste ga podali na mestnem svetu, mi moja moralna vest ni dopuščala, da bi se udeležil proslave ob desetletnici vojne za Slovenijo, na katero ste me povabili skupaj z območnim združenjem VVS Ptuj. Vsem vojnim veteranom in drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k današnji samostojni Sloveniji, se iskreno opravičujem za svojo neudeležbo na proslavi. Miroslav Letonja, svetnik Mestne občine Ptuj PREJELI SMO Predolga pot do zakonitosti Telekomovih računov Telekomovi računi za porabljene impulze so nezakoniti, saj lastnikom telefonskih priključkov zaračunavajo samo količino pogovorov po števcu. To je tako, kot da bi vam v trgovini z živili vsakokrat zaračunali: Košarica {pecerije glede na težo. Če pa bi želeli, da vam izpišejo, koliko stanejo kupljene sestavine v košarici, bi morali za izpis dodatno zaprositi in takšno specifikacijo dodatno plačati. Urad za varstvo potrošnikov RS je v zadnjih mesecih večkrat opozoril tako Telekom kot Agencijo za telekomunikacije in ra-diofuzijo RS na nezakonitost Telekomovih računov in poskušal zagotoviti lastnikom telefonskih priključkov takšne račune, ki bi zagotavljali preglednost in zakonitost. Pri tem bi bilo treba spoštovati tista določila zakona o varstvu potrošnikov, ki določajo, da je podjetje za prodano blago ali opravljeno storitev dolžno izdati račun potrošniku tako, da mu omogoči preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska. "Ker formulacija Telekomovih računov: 'Količina pogovorov po števcu' tega ne omogoča, smo dolžni zagotoviti uresničevanje zakonitosti temeljnih potrošnikovih pravic, še posebej, ko gre za storitve, ki so v Evropi deklarirane kot 'univerzalno' dostopne storitve. Pri tem ne vidimo razlogov, da bi uporabniki telefonskih storitev v Sloveniji bili kakršnakoli izjema, še posebej zato, ker na formulacijo za Telekomove izpi- ske računov dobivamo iz dneva v dan več pritožb. Nedopustno je namreč, da Telekom natančnejšo specifikacijo računa potrošnikom dodatno zaračunava, Urad za varstvo potrošnikov je o tej problematiki seznanil tudi Ministrstvo za informacijsko družbo. Pred nedavnim sprejeti zakon o telekomunikacijah namreč določa izdajanje specificiranega računa za telekomunikacijske račune na način, da mora biti specifikacija z razčlenjenimi klici tako podrobna, da omogoča preverjanje računa glede posameznih klicev. Zakon predvideva, da bo vsebino računov uredil podzakonski predpis, ki ga bo sprejela Agencija za telekomunikacije. Agencija je sicer res pripravila splošni akt o razčlenjenem računu, vendar predlog ne omogoča niti identifikacije klicev, niti števila opravljenih klicev, niti dolžine posameznih klicev. Urad za varstvo potrošnikov meni, da mora biti račun specificiran na način, da bo iz njega razvidno, katere številke so bile klicane in koliko impulzov je bilo porabljenih za posamezen klic. Predlog Agencije za telekomunikacije in radiofuzijo RS vztrajno izpušča temeljne kategorije zakonitega izstavljanja računov, zato Uradu za varstvo potrošnikov ostaja v tej fazi samo še poziv javnosti, naj z evropsko deklarirano pravico zagotovi preglednost in zakonitost računov, ki bodo omogočali brezplačno uresničevanje osnovnih potrošniških pravic: vedeti, kaj plačujemo. Vera Kozmik Vodu{ek, direktorica Urada za varstvo potro{nikov POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Novi A4 . 1 , noooho^íííi Audi I PORSCHE § MARIBOR s Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor 1 i Vaš jxxJročni prodajalec: | Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic l\ňotomih žag Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 SUZUKI 4X4 že od 1.981.280,00 SIT ZIMA NI VEČ OVIRA Pravočasno se oskrbite z zimskimi pnevmatikami! NOVO • Grand Vitara XL-7 LIANA - ENOPROSTOREC Z NOVO OBLIKO IN ZANESUlVO JAPONSKO TEHNOLOGIJO že za 2,597.280,00 SIT Predstavitev in testne vožnje 5. in 6. ol(tobra - Vabljeni! AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 8.10.2001 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ VIDEIVI - ob 18.00 vpis pred OŠ LESKOVEC Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTARTd.o.o., CVETKOVTRG 3, PTUJ Vabljeni! Mali oglasi NEPREMIČNINE V NEPOSREDNI bližini bolnišnice prodam komfortno trosobno stanovanje. GSM 031 294-038. MALA VAS pri Gorišnici - prodam staro hi{o, cca 1900 m2. Tel. 031 595 048 ali 01 562 71 09. PRODAM posestvo v Vareji 22 ali menjam za stanovanje ali hišo, po možnosti v okolici Maribora, in prodam traktor Stayer 30. Tel. 764 02 61. ENODRU@INSKO HIÎO v Podgorcih prodam, možen kredit. Tel. 719-24-29 ali 041 283-724. 12 AROV VINOGRADA v Repi-šcah prodam. Tel. 763 26 41 ali 041 532 937. STORITVE ZA DVORIÍČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. POPRAVILO TV aparatov, vidorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj). SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe - za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757 51 51. GSM 031 383 356. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190. ELEKTRO STORITVE, Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majšperk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elek-troinštalacije. GSM 041 617 077. PO NAROČILU sprejemamo skupine ob vikendih od 17. do 1. ure, pizze - žar in po naročilu nudimo razne usluge, možno za piknike. Inf. na tel. 782 14 91. Marija Kampl, s.p., gostilna Amor, Slovenja vas 62 a, Ptuj. VSE OSAMLJENE gospe, dame, fantje in gospodje, če si iščete prijateljico, prijatelja za resno zvezo ali prijetna srečanja, pokličite priznano angencijo Evrina v Celju, Irena Kmet, s.p., Mariborska cesta 120, Celje. Dame so včlanjene po vsej Sloveniji za stik z fanti ali gospodi. Tel: 03 491 59 90, 040 39 63 62; 041 463 605; 040 39 63 61 ; 040 39 63 63; 040 39 63 64 in 0a40 39 63 65. SPLO[NO MIZARSTVO DANILO VIDOVIČ, s.p., Pob-režje 74, Videm pri Ptuju, splošna razprodaja vhodni vrat, cena od 30.000 do 35.000 sit. Tel. 764-51-21. TRON PREDATOR AMD ATHLON EN GIGA!!! TRON PREDATOR 800 MB ASUS A7V133-VM, Socket A, SB, VGA AMDAttilon® procesor IGHzSocketA pomnilnik 256 MB SDRAM trUi disk 40 GB ATA-100, CD-ROM 62x,disketnik 1,44 MB miška s podiogo, tipkovnica, zvočniki Cena brez monitorja133.900y DoplačilozaVGAGeFoi»: l«-400 64MB TvOut28.690,'" llSnatm Osnovni podatki: 17- Resolucija: 1024x768885Hz H^0-70kHz V-5ai£0Hz 2000 Uičljivost izpisa: 720dpl Tiska na CD medije In debelejše materiale IVkiJučItev: paraleino Galnward GeForce2 MX400 NVIDIA GeFl>rc82UXGPU 64MB SDRAM, TvOut podpira DirecK in OpenGI I 68.760// / 79.900/1 Maribortreovina -Trg Svobode!,M: 02/2523.008, mpiiibecoiiitron.sl Ceqe - Madboiska 86, tei.: 03/490 62 20, Kgconition ji Munka Sobota - Slomioxa 17, tel.: 02/5371160, m58coiiitron.sl MatlboHiprava/prod^a -TUa 21, tel.: 02/3003 SOO, unrtJoneiiinttKiii ji Pridajemo si pravico do spremembe cen In konngureclj. 0 I 26.990?! conmon NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA Cene vklJui^Ejo DDV In veljajo do lonca zalog, ob gotnlnstem plaiSllu. yvvTo^šou^ ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ organizira tečaj CCP za kategorije: A, B, C, E v ponedeljek, 15.10.2001 ob 16. url v učilnici ZŠAM Ruj, Nova cesta 1 (pri bencinski črpalki na Ormoški cesti) Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592 ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ. BRUNA, SMREKOV opaž; 12, 16 in 22 mm debeline ter letve prodam, možna dostava na dom. Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice. Tel. 03 752 09 60. DELO IZKU[ENEGA voznika za mednarodni promet, redno zaposlimo. Petty, d.o.o., Trgovi-šče 38, Vel. Nedelja, 031 646 535. VALERIJA RI@NAR, s.p., Orešje 107, Ptuj, tel. 771-46-61 ali 041 773-982, išče mlajšo upokojenko za računovodska dela -dvostavno knjigovodstvo za s.p. ART KAFE Osenjak, s.p., Prežihova 16, Ptuj, zaposlimo žensko za čiščenje lokala. Inf. na tel.: 788-57-86 ali 031 350-373. [IVILJA za šivanje po meri dobi delo na dom. Bazar, Milena Jakopec, s.p., Mariborska 15, 2251 Ptuj. ZAPOSLIMO mlajšo prodajalko ali dekle za strežbo ter mlajšo kuharico. Inf. na tel. 782 14-91 ali Marija Kampl, s.p., Slovenja vas 62 a, Ptuj. ZAPOSLIMO dekle za strežbo v okrepčevalnici Katarina v Hajdošah. Damjan Zupanič, s.p., Hajdoše 70, Ptuj. tel. 040 320-103. ZAPOSLIMO dekle, lahko tudi študentka ali dijakinja, ki ima veselje do dela za šankom, možnost dela samo za vikend, dober OD. Bar Bistro Oaza, Marija Topo-lovec, s.p., Strnišče 7 a, 2325 Kidričevo, tel. 041 510-708. RAZNO OBRAČALNIK SIP 22 50, nahrbtno škropilnico Supra Tomas, strešno opeko GIK Poti-šje tip 2 kaniža ter moped Tomos TLS 14 prodam. Tel. 719 21 47. ODKUPUJEM staro pohištvo -omare, postelje, mize kredence in podobno, plačamo takoj. GSM 041 235-173. ZBIRATELJ starin kupim razne starine, restavriram sam. Tel. 02 779-50 11 ali 041 897 675. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 taks 02 787 86 71 izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTiJA ZA OTROKE IN ODRASLE. Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica PEČ ZA CENTRALNO, štedilnik na trdo gorivo, dodatno peč za ogrevanje, električni štedilnik, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, 3 čisto nove hrastove sode, kotel za žganje, škropilnico Supra prodam. Tel.: 02/ 757-37 31. KUPIM etažno centralno peč Emo central 23-25 z desnim odvodom za dimnik. Tel.: 031 811 771. PRODAM 230 l hrastov sod, malo rabljen, poceni prodam. Tel.: 777 72 81. DRVA BUKOVA metrih prodam, dostava na dom. Tel.: 719 51-77. DRVA, BUKOVA in tudi mešana, ter molzni stroj Alfa Laval prodam. Inf. na tel.: 769 16-01. PRODAM otroško sobo, lahko na čeke. Informacije na tel.: 755-18 71. ŽAGO - CIRKULARKO in gumi voz z opremo prodam. Tel.: 755-86-21. FOTOKERAMIKA MATIJEVIČ Izdelava barvnih In črnc-bel! fotografij na keramiki za nagrobne spomenike. Tel.: 02 780 99 21,799 01 80 Matijevič Rajko s.p. Ul. N. Tesla 9, Kidričevo - Njiverce ELEKTROilAEHANiKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24 PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. . Zelo ugodne cene! 788-56-5J DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob iVIariborsId c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ AGENCIJA LEA Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega partnerja z nami. Pokli~ite 031 739-998 oz. 040/328-499 Storitev Mitra, Branislav Jurgec s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Partizanska 3-5, Maribor. Vaša sreča, naše zadovoljstvo! POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA cen^t ptnjsibe pekarne in itlaâîiîarne FASADERSTVO & SLIKOPLESKARSTVO STM Cvetko & Co, k.d., SLIKOPLESKARSTVO "" SOBOSLIKARSTVO IZOLACIJSKE FASADE 04i 35 CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI In PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p. KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, TeL/Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225 r«^ STIK d.o.o, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj ^ičponóčcMto. ^cutt: -ŠPENKO PLETENINE - DROBNO USNJENO GALANTERIJO TOKO Mali oglasi NEPREMIČNINE PRODAM staro kmečko hišo s 13 ari zemlje in gospodarskim poslopjem v Sestržah. Tel. 031 795-044. SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU e-mail: tepo.ptuj@amis.net AKCIJA od 4.10. do 18.10.! PROMOCIJSKI 10% POPUST Kuhinje ZA NOVE SESTAVLJIVE PROGRAME SVEA POHIŠTVO --BRW- POHIŠTVO "POP" širok izbor, svetovanje, računalniški izris BARVA: JELŠA - odebeljene police in vrata - enostavna montaža BARVA: BUKEV - izjemno ugodna cena Programa nudita širok izbor elementov za dnevne in mladinske sobe, jedilnice in predsobe. BREZPLAČNA , DOSTAVA IN MONTAŽA^ Cene in popusti veljajo od 4.10. do 18.10. T y SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. PE 2250 Ptuj, Trstenjakova 1, Ptuj tel.: -1-386(02) 778-76-11, fax.: -1-386(02) 772-92-11 http: // www.szkbanka.sL e-pošta: info@szkbanka.si ALI VAM TRENUTNI IZDATKI POVZROČAJO FINANČNE TEŽAVE? NE SKRBITE! V SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI VAM JIH BOMO POMAGALI TAKOJ RAZREŠITI! PO IZREDNO UGODNIH POGOJIH NUDIMO VSE VRSTE POTROŠNIŠKIH KREDITOV! Obiščite nas osebno ali pokličite po telefonu: Ptuj, Trstenjakova 1, tel.: 02/778 76 11, Maribor, Gregorčičeva 17, tel.: 02/252 56 47, Murska Sobota, Lendavska 20, tel.: 02/523 18 30 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE POSESTVO na lepi legi, cca 2,50 ha v enem kosu, s stavbnim zemljiščem cca 6 arov, hiša -gospodarsko, ob glavni cesti, iz Savcev proti Tomažu. Primerna lega za vse kulture, v zimskem tudi za smučanje. Informacije po telefonu 752-01 23. ODDAM V najem poslovni prostor v Ptuju, Zagrebška cesta 72. Inf. na tel. 782-46-21. ZAZIDLJIVO parcelo v Gori-šnici pravokotne oblike v velikosti 1000 m2, ob glavni cesti -tik ob Dominkovi domačiji, primerno za stanovanjsko ali poslovno gradnjo, prodam. Tel. 031 370-358. Tednikove čestitke Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njiiioviii uspeliih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi. y v Metalci PC Ptuj, Rogozniška 7 MPCvsm PEČ NA TRDO GORIVO PLAMEN 9kW................ PEČ NA OLJE ALFA PLAMEN 6,5kW......... RADIATOR ELEKTRIČNI ■ OLJNI LAMINOX 1,5kW....... RADIATOR ELEKTR. ■ OLJNI Z VENTILATORJEM 1,8kW . .. RADIATOR ELEKTR. ■ OLJNI Z VENTILATORJEM 2,3kW ... RADIATOR PANELNI ELEKTRIČNI 400W.......... RADIATOR PANELNI ELEKTRIČNI 600W.......... RADIATOR PANELNI ELEKTRIČNI 800W.......... RADIATOR PANELNI ELEKTRIČNI 1000W......... RADIATOR PANELNI ELEKTRIČNI 1200W......... 64.990.- 20.990. 12.490.- 14.590. 16.390. 21.990. 22.990. 26.440.- 28.260.- 38.650.- NOZNOST OBROČNEGA ODPUCEVANJA METAIMTRCOVIN* Prodajni center Pluj Rogoznito 7, M 02/749 18 00 PRODAMO: stanovanja; 1-sob. pritličje Ormoška c.; 2-sob. Dornava; novo 2-sob. Gorišnica; 2,5-sob. Rimska ploščad; 3-sob. pritličje z atrijem Ul. 5. prekomorske; 3-sob. Maj-šperk; 3-sob. Podlehnik; 3- in 4-sob. Kidričevo, 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske. Hi{e: nova Ptujska Gora; nedokončana Cirkulane, v račun možno stanovanje; nova nedokončana Placar z večjo parcelo, nova 1-druž. nedokončana Vitomarci; atrijska Zg. Pristva, 1-druž. Za-gojiči; starejša Bukovci; 1-druž. Hajdoše; 1- in 2-druž. Moška-njci, manjša Podgorci; V. Nedelja - Drakšl; 1-druž. Draženci itd. Prodaja vrstnih hiš Rabelčja vas - krediti do 20 let. Parcele: Rogoznica; Trgovišče - možna nadomestne gradnja, Trate ind. cona z obstoječimi objekti v izmeri 4627 m2. Vikendi: Hras-tovec, Strjanci, manjši Prerad; Cirkulane - Pohorje. Poslovne hi{e: Dornavska c. nedokona-čan lokal za frizerstvo, mesarijo, bife; stanovanjsko - gostinski objekt Borovci; stanovanjsko -gostinski objekt Nova vas pri Markovcih; restavracija Vrazov trg. Kmetije: Mala Varnica; Majski Vrh, Lovrenc na Dravskem polju s kurjo farmo. Angencija VIKEND, BIŠ 8 B, Trnovska vas, tel. 02 757-11-01, GSM 041 955-402; poslovni center Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 748-10 13, fax 02 748-10-13. ▼ SLOVENSKA ZADRUZNA KMETIJSKA BANKA d.d. PE 2250 Ptuj, Trstenjakova 1, Ptuj tel.: -1-386(02) 778-76-11, fax.: -1-386(02) 772-92-11 http: // www.szkbanka.si. e-pošta: info@szkbanka.si POTREBUJETE DOBER BANČNI SERVIS? v SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI VAM NUDIMO: - VODENJE TRANSAKCIJSKIH IN DRUGIH VPOGLEDNIH RAČUNOV - PLAČILNE KARTICE ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD IN ACTIVA MAESTRO - RAZNE OBLIKE TOLARSKEGA IN DEVIZNEGA VARČEVANJA - KREDITE PO MERI POSAMEZNEGA KOMITENTA - OPRAVLJANJE PLAČILNEGA PROMETA V DRŽAVI IN TUJINI - VSE STORITVE V ZVEZI Z MENJAVO TUJE GOTOVINE V NOVO VALUTO EVRO Obiščite nas osebno ali pokličite po telefonu: Ptuj, Trstenjakova 1, teL: 02/778 76 11, Maribor, Gregorčičeva 17, teL: 02/252 56 47, Murska Sobota, Lendavska 20, teL: 02/523 18 30 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE OGLASI ÊN OBJAVE Mali oglasi NEPREMIČNINE V KIDRIČEVEM prodam 2-sobno stanovanje, 84 m2, v pritličju. Tel. 041 368-526. NA PTUJU oddam neopremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 528-106. KMETIJSTVO BIKCE IN TELIČKE simental-ce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. ANALIZA obvešča, da ponovno redno posluje. Analiza grozdja, mo{ta in vina, svetovanje pred trgatvijo in kakovostna eno-lo{ka sredstva. Andreja Brglez, s.p., Grajska ul. 1, Ptuj. Tel. 78 76 770 ali 041 484-062. DEBELI IN DROBNI krompir prodam. Tel.: 790-54-21 UGODNO prodam 150 l hi-dravli~no stiskalnico. Tel. 041 485-896. SVEŽE MESO in svinjske polovice iz lastne reje prodajamo. Tel. 02 757-10-61 ali 041 212-408, Franc Požega, Bi{ečki Vrh 30, Trnovska vas. JEČMEN prodam ali menjam za odojke. Tel. 740-24-75, po 16. uri. MENJAM mo{t mu{kat - rizling za svinjo. Tel. 031 254-243. UGODNO prodam mo{t ali grozdja renski rizling. Tel. 719-20-38. KOBILO LIPICANKO, staro 7, 5 let, in pet žrebet prodam. Tel. 031 506-385. DVE BREJI telici A-kontrole, simentalki, prodam. Tel. 041 378-371. KUPIM BUČNICE golice, pridem tudi na dom. Tel. 041 730-866. GUMI voz, narejen za plato-ner, dvobrazni plug IMT, visoki klinast in trobrazdni, prodam. Tel. 751-03-81. JABOLKA prodam. Ana Felici-jan, Grajen{čak 35, Ptuj. NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov 500 sit prodam, dostava na dom. Mar-čič, Staro{ince 39, Cirkovce. tel. 792-35-71. 10 PRAŠIČEV, starih 12 tednov, od 30 do 42 kg, dolge mesnate pasme prodam. Rozina Venta, Formin 9, Gori{nica. PRODAM lansko lu{čeno koruzo in večjo količino nove. Tel. 02 787-68-00. 230 l HIDRAVLIČNO stiskalnico prodam. Tel. 764-12-91 ali 041 485 915. DAR, d.o.o. Nova vas pri Ptuju 53 2250 PTUJ objavlja prosti delovni mesti PRODAJALCA ELEKTROMATERIALA, BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE Pogoji: - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - slovenski jezik pisno in govorno - poznavanje dela z računalnikom - odslužen vojaški rok Delovni mesti sta v prodajalni EL-DAR, Nova vas pri Ptuju 53. Delovno razmerje s kandidatoma bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: DAR, d.o.o., Nova vas pri Ptuju 53, 2250 PTUJ. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi. MOŠT rizling - šipon ter pos-nemalnik mleka prodam. Tel. 719 24-48 ali Zamušani 48. SVINJO in dve visoko breji teli-ci simentalki A-kontrole prodam. Tel. 757-08-51. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared in zlati delišes. Sadjarstvo BER, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 02 769 26 91 MOTORNA VOZILA AVTO-RAK, ugodno prodamo: megane 1.6 RN alize, 1997, me-gane break 1.4 16v RT, 1999, accent 1.5 GS, 1999, rover 416 SI, 1996, BMW 318i, 1996, primera 2.0 SLX, 1995, mercedes A 140 classic, nov, megane 1.6 alize, 1997, nexia 1.5 GL, 1996, micra 1.0 LX, 1993, escort 1.4 CLX kar., 1993, charade 1.5, 1997, rover 416 SI, 1996, golf 1.4 i CL karavan, 1996, mondeo 1.8, 1998, audi a6 2.4 quattro, 1999, audi 100 2.3 E, 1991, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota hi ace 2.4, 1993, voyager 2.5 SE, 1993, mercedes benz 200 E, 1992, sep-hia 1.6 SLX, 1994, xantia 1.8i, 1994,favorit silver line, 1994, R5 five, 1994, seat inca 1.6 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Ke-kec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550. PEUGEOT 405-diesel, letnik 1990, reg. 9/2002, citroen AX caban, letnik 1992, registriran do 10/2002, prodam. Tel. 031 709-383. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) 6. oktobra: Mirjana Petrovič Foltin, dr. stom. ZD Ptuj »BAR STOP« Renata KOLENKO, s.p. Draženoj 72, 2288 Hajdina Delovni ~as vsak dan od 7. do 22. ure. Tednik vaša štajerska kronika Naročnina: 02/749-34-16 Tajništvo: 02/749-34-10 Reklame: 02/749-34-15 POPRAVEK Pri zahvali, ki je bila objavljena v četrtek, 27. oktobra 2001, za Franca Ver{i~a iz Ptuja, Spuhlja 117, je pri{lo do napake. Pravilno se glasi: "Iskrena hvala g. patru Mihu za opravljen cerkveni obred, ga. Veri Kokol in ga. Bojani za ganljive beseda slovesa, pevcem za odpete zalostinke, g. Dasku za odigrano Tišino, PGD Spuhlja in D U Spuhlja ter Komunalnemu podjetju za opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala velja dr. Kanliču ter medicinskemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za nego in vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in mu s tem lajšali bolečine v njegovih zadnjih trenutkih življenja.' Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, od{la si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. SPOMIN 3. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica Kristina Tinica Požar IZ SEL 35 Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvetje in prižgete svečko, iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Na mrtvem licu sanje {e drhtijo, prečudno, kot da še naprej živijo, v življenju zvesto veroval si vanje. S teboj gredo naj -v poslednje domovanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, botra in strica Franca Toplaka ROGOZNI[KA 33, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli soža- lje. Posebej hvala govornikoma g. Segulu in g. Kukovcu za ganljive besede slovesa. g. patru Tomažu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z bole~ino v srcu vsi, ki te imamo radi Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš, kajne, sedaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Antona Goričana IZ POBRE@JA 84 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. duhovnikoma za ganljive besede slovesa in opravljen obred. Zahvaljujemo se KZ Ptuj - področni zadrugi Videm ter podjetju KGZS-KGZ Ptuj, Fotokopirnici FORA in Tobačni Ljubljana. Zahvala tudi govorniku, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: tvoji najdražji Z boleznijo si dolgo se boril, nazadnje se ji uklonil, zdaj si spočij izmučeno srce in svoje delovne roke. Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedka, brata, botra in soseda Jožeta Forstnariča 13. 3. 1941 - 21. 9. 2001 IZ DORNAVE 142 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter nam kakor koli pomagali. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikom za izrečene besede ob slovesu, zastavonošem, gasilcem, kolektivu trgovine Mercator Dornava, kolektivu šiviljstvo BOXMARK LEATHER KIDRIČEVO, sindikatu Perutnine Ptuj, LP MIKROM in pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskreno HVALA. Žalujoči: žena Marjeta, hčerke Jožica, Metka, Verica z družinami, sin Janez z družino, vnuki in brat z družino PTUJ / MOTOKLUB "KURENT" NE MIRUJE Motoristi išieio klubske prostore Kljub slabemu vremenu so se v nedeljo, 23. septembra, v gostišču Branka Klinca v Deta centru v Ptuju sestali člani in simpatizerji motorističnega kluba Kurent iz Ptuja. Najbolj zagreti so se kljub dežju pripeljali kar z dvokolesniki. V prijetnem druženju s sponzorji in predstavniki mestne občine Ptuj so ptujski moto-kurenti ugodno ocenili minulo sezono, še posebej šesti Moto miting ter akcijo poletnega zalivanja trave na prostoru Kinološkega društva Ptuj v času najhujše suše. Pogovarjali so se tudi o aktivnostih v jesenskem in zimskem času ter pri tem ugotovili, da pogrešajo svoje klubske prostore, kjer bi se lahko v sezoni mirovanja sestajali in družili. Zato so sklenili, da pričnejo akcijo za pridobitev primernih klubskih prostorov v Ptuju in za pomoč pri tem že zaprosili župana mestne občine Ptuj Miroslava Lucija. Zaslužnim članom in sodelavcem so izročili pisna priznanja, za prijetno razpoloženje pa so poleg sponzorjev poskrbeli še člani motorističnega kluba Black Dragons. -OM Člani motokluba Kurent s sponzorji in predstavniki mestne občine Ptuj. Foto: M. Ozmec SPODNJE PODRAVJE / VRHUNEC GOBJE SEZONE Juriki peferiki Gobe rastejo kot po dežju, o tem se lahko prepričate tudi na ptujski tržnici, kjer so te dni stojnice polne gob. Največ je jurčkov, turkov in dežnikaric. Redko pa se nasmehne sreča, kot se je konec minulega tedna nasmehnila 10-letni Nataliji Ljubec, učenki 3. razreda OS Olge Meglič, ki je z mamico v gozdu pri Grajenščaku našla zraščene gobje peterčke. Za dobro juho jih je in vsi so popolnoma zdravi. Prava poslastica za oči ... in usta. -OM Tednikove čestitke Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih In svečanih dogodkih ali pa jim samo povgte, da jih Imate radi. 10-letna Natalija Ljubec z jurčki peterčki. Foto: M. Ozmec Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost. Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse, kar je uničeno, nadomestimo z novim. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. 20/16 . « Danes bo pretežno oblačno, na vzhodu dopoldne še delno jasno. Od zahoda bo dopoldne pri~elo rahlo deževati, padavine pa se bodo do večera razširile nad vso državo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 16 do 21, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 23 stopinj. Obeti V noči na petek bo deževalo, čez dan bo dež ponehal. Hladneje bo. V soboto bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Spet bo topleje. Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Val na Trgu Svobode v Slovenski Bistrico bodo v petek, 5. 10., ob 18. uri odprli razstavo del Igorja Somraka. Z ustvarjalcevimi deli bo udeležence odprtja zbližal glasbenik Zlatko Ver-zelak s svojimi socialnimi songi in baladami. Razstava bo odprta do konca oktobra vsak dan med enajsto in osemnajsto uro, v soboto pa od desete do trinajste ure. GORENJA VAS * V galeriji Krvina v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko bodo jutri, 5. oktobra, ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del ptujskega slikarja Branka Gorjupa. Odprl jo bo župan Miroslav Luci, o slikarju in njegovih delih pa bo govoril prof. likovne umetnosti Jože Foltin. MOČNA * V kmečkem muzeju gostilne Šiker bo jutri v petek, 5. oktobra, ob 19. uri, pogovor s televizijskim voditeljem, rojakom Aleksandrom Čolnikom, ki ga pripravljata območna izpostava SKD Lenart in gostilna Šiker ob pomoči občine Lenart. Z gostom se bo po-govorjala Breda Čepe. Ob tem bodo v gostišču pripravili razstavo peščenih sveč avtorice Alojzije Zemljič. PTUJ * V soboto, 6. oktobra, bo na ptujskem gradu med 15. in 18. uro prireditev za starše in otroke, jesenski živ-žav Otroške grajske igre. V tednu otroka so prireditev pripravili DPM Ptuj, CID Ptuj ter Pokrajinski muzej Ptuj. Otroci imajo prost vstop. V primeru dežja ostanite doma. ŽETALE * V okviru občinskega praznika bo v cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah v nedeljo, 7. oktobra, ob 16. uri orgelski koncert na obnovljenih baročnih orglah mojstra Janeza Frančiška Janečka iz leta 1763. Z deli baročnih mojstrov bo nastopil priznani slovenski organist Milko Bizjak. PTUJ * V sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije, mestno občino Ptuj, minoritskim samostanom in Pokrajinskim muzejem Ptuj je društvo Adra pripravilo svetopisemsko razstavo pod naslovom V začetku je bila Beseda ... Na ogled bo od 8. do 31. oktobra v prostorih bivše Ljudske knjižnice na Ptuju v Krempljevi ulici. Svečano jo bodo odprli 8. oktobra ob 19. uri. SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Grad v Slovenski Bistrici razstavlja do 14. oktobra svoja likovna dela pod naslovom Od zemlje do neba prof. likovne vzgoje Zlatko Prah iz Slovenskih Konjic. PTUJ * V galeriji Drava v Vošnjakovi ulici je na ogled razstava Vedute Ptuja in okolice. Ogled je možen vsak dan od 15. do 17. ure, v soboto od 8. do 11. ure, v sredo pa je galerija zaprta. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. in 20. ogledate film Pearl Harbor; prihodnji teden samo ob 20. uri, ker je od srede do nedelje na sporedu Jesen v New Yorku. mm/~7 VETERIVARSKA i / AMBULANTA i «m^PERK, Ušje H I Ambulanta za ljubitelje malih živali | je odprta vsak delavnik od 8. do 9-30 g ure in ob torkih od 15. do 18. ure | Informacije dobite na telefonsko številko: 02/795-00-601 CRNA KRONIKA TRČIL PRI PREHITEVANJU 25. septembra ob 14.50 uri se je na glavni cesti izven naselja Lenart zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Ford Escort, M.O., star 28 let, iz Gor. Radgone med vožnjo po klancu navzdol v smeri Lenarta na ravnem delu ceste začel prehitevati pred seboj vozeči neznani osebni avtomobil. V trenutku, ko je zapeljal na nasprotno vozišče in začel prehitevati, mu je nasproti pravilno z vlečnim vozilom in sedlastim vlačilcem pripeljal M.S., star 42 let, drž. ZR Jugoslavije. Vozili sta trčili s prednjimi deli, voznik osebnega avtomobila pa je bil zaradi poškodb odpeljan na zdravljenje v Splošno bolnišnico Maribor. Materialna škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 1.725.000 SIT. PREMALO PREVIDNO NA CESTO 30. septembra ob 7.20 uri se je na regionalni cesti v naselju Sp. Leskovec, občina Videm pri Ptuju, zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avtomobila Zastava jugo M.F!, stara 21 let, med vožnjo z dvorišča stanovanjske hiše zapeljala na regionalno cesto v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljal voznik kolesa z motorjem Tomos APN-4, 43-letni S.V. iz okolice Vidma pri Ptuju. S.V. je padel po vozišču in je bil zaradi poškodb odpeljan v Bolnišnico Ptuj. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 50.000 SIT OB EKSPLOZIJI PORUŠENA HIŠA 30. septembra ob 23.35 uri je prišlo do močnejše eksplozije in požara v nenaseljeni stanovanjski hiši v kraju Zg. Porčič, last F.K., star 50 let. Ob eksploziji se je hiša v celoti porušila, prišlo pa je tudi do manjšega požara, ki so ga pogasili krajevni gasilci. Policisti in kriminalisti zbirajo obvestila in ugotavljajo vzrok nastanka eksplozije. POGOREL LESEN OBJEKT 28 septembra okrog 18.15 ure je nastal požar na gospodarskem poslopju v kraju Sp. Jablane. V požaru je zgorel ce- OSEBNA KRONIKA Rodile so: Romana Lukman, Loperšice 2, Ormož - Marka, Elizabeta Gavez, Meje 11, Cirkulane - Dorotejo, Helena Mur{ec, Sobetinci 2/a, Mar-kovci - Nina, Simona Tacer, Prežihova ulica 2, Dravograd - Nejca, Katja Plemenitaš, Sotelska cesta 32, Rogaška Slatina - Laro, Besime Veliu, Slomškova 14, Ptuj - Vetona, Marjana Mikolič, Lovrenc na Dravskem polju 23/c -Žan-Luka, Marjanca Kelc, Pohorje 43/a, Cirkulane -Alena, Vesna Mesarič, por. Lorber, Majšperk 37 - Anjo, Marija Klarič, Breg 55, Maj-šperk - Sanjo, Romana Pani-kvar, Kungota pri Ptuju 88, Kidričevo - Tino, Tanja Plohl, Križevec 18, Stranice - Vita, Martina Bolcar, Spuhlja 99/b, Ptuj - Patrika, Nada Ivanu-šič, Sp. Partinje 5, Lenart v Slovenskih goricah - Nežo, Brigita Marinič, Senešci 68, Velika Nedelja - Elvina, Stanislava Sirc, Savci 37, Sveti Tomaž - Lauro. Umrli so: Jožef Forštnarič, Dornava 142, roj. 1941, umrl 21.09.2001; Marija Bedenik, roj. Kamenšek, Žetale 15, roj. 1942, umrla 21.09.2001; Antonija Prelesnik, roj. Janša, Ljubljana, Ob žici 3, roj. 1907, umrla 23.09.2001; Marica Zorec, Mestni Vrh 103, roj. 1961, umrla 20.09.2001; Jožica Zemljič, Mihovci pri Veliki Nedelji 103, roj. 1919, umrla 23.09.2001; Marija Jontes, roj. Novak, Koračice 9, roj. 1923, umrla 24.09.2001; Danica Haložan, Miklavž na Dravskem polju, Kurirčkova ulica 47, roj. 1931, umrla 16.09.2001; Marija Ferčič, roj. Simonič, Borovci 14, roj. 1912, umrla 27.09.2001. loten lesen objekt v izmeri 12 x 17 m in več kmetijskega orodja. Požar so lokalizirali okrog 20.00 ure. Pri tem je nastala materialna škoda po nestrokovni oceni za 3,5 milijona. Policisti in kriminalisti vzrok požara še raziskujejo. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Med 25. in 29 septembrom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Polencih ter si iz prostorov prilastil več kosov motornega električnega orodja, akumulator ter dve plastični kadi. Lastnika je s tem dejanjem oškodoval za cca. 400.000 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. AVTOKLEPARJA ZAPOSLIMO Poskusna doba 6 mesecev z možnostjo redne zaposlitve. Pogoji: - 5 iet deiovnih izi