XI. letni!;. V Gorici, dne 1. oklobni 1!'03. 40. številka. Izhaja vsaki četrtek olt II. uti dopoldne Rokopisi sc ne vra ča jn. Nefranltovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto .'J krone, za pol leta K l‘SO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7 —&P—' cCl «»«***?* Naročnlno in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška ulica š. 1f> Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in. sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodni tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Zmernost in narod. „Slovenecw z dne 17. m. m. je objavil sledeče izvrstne misli in zelo zanimive podatke: Med moralnimi in socijalnimi težnjami sedanjega časa jo zmernostno gibanje eno prvih in najvažnejših. Upliv alkohola razdira rodbinsko življenje, uničuje gospodarstvo in zastruplja generacijo. Zato delujejo vse resne socijalne stranke na to, da se uživanje alkoholnih pijač kar moči omeji. Ko so pri nas na Slovenskem nastopili prvi „abstinenti“, so bili obsojeni takoj kot neke vrste abnormalnost, kot prenapetneži in posebneži. No, kdor si po širnem svetu ogleda razne socijalne in humanitarne ustanove, dobi o tem drugačne pojme. Čimbolj razjeda alkoholizem družbo, tembolj se dviga tudi reakcija proti njemu. V Belgiji se predlaga, da se prepove uvoz in fabrikacija absinta. Na čaj in kakao je odpravljena carina, da se ljudem olajša njiju uživanje. Na špirit in žganje pa so povišali davek. Na Bitvarskem so železniške oblasti z okrožnico pozvale železničarje, naj pristopijo k železničarskemu abstinenčnemu društvu ter sklenile, da podpirajo z denarjem društva ki služijo temu namenu. Danski vojni minister je prepovedal točiti vojakom alkoholno pijače v kantinah. Na Norveškem aretirajo vsakega, kateri se na cesti kaže količkaj sumljivega, da,^ pregloboko pogledal v kozarec. Švica ima alkoholni monopol. Posamezni kantoni so prisiljeni, da 10% od tega dohodka dajo za abstinenčne namene. Ta denar se porabi za zdravljenje pijancev, za abstinenčna društva, za podpor^ brezalkoholnih gostiln, za poučne knjižice, za vzgojo otrok, katerih stariši so udani pijanosti itd. Po vseh večjih švicarskih mestih se dobe gostilne, ki ne točijo vpijančljivih pijač. Vzdržuje jih „Ženska zveza za razširjanje zmer-nosti“. Na Francoskem je bar. Hotchshild LISTEK. Moja hoja na Krn. (Piše turist Vozirad.) (Dalje ) Vrsno! — Klobuk z glave! Čuti spoštovanja in navdušenja so me prevzeli, ko sem se uzrl v to majhno, skromno vas. Pod nami je ležtio to gorsko selo, kjer sta tekli zibelki dvemc. največjirna sedanjima goriškima Slovencema — pesniku, Simonu Gregorčiču, in državnemu poslancu, dr. Antonu Gregorčiču. Klobuk z glave pred takimi domovi, ki so podarili Sloveniji taka možii ! Vrsno je čudno skupaj stisnjena vas, izvzemši par hiš, ki so vse krite s slamo. A divno je tukaj ob vznožju Krna, krasno zlasti v poletnem času. Tukaj je poezija doma, tukaj je tudi pevska vila stisnila Simonu liro v roko, da je na nji ubral strune in jim izvabil glasove, nad katerimi se je divil in se divi ves slovenski svet. Tukaj ob šumenju gorskih vod&, ob vzduhu planinskih rož, ob skrivnostnem suštenju gorskih gajev se je navzel one velike pevske sile, ki je rodila toliko krasnih cvetov slovenske po- daroval 250.C00 frankov za abstinenčne namene. Kakor pije kranjski delavec žganje, tako pije Holandec mleko. Zato je pa tudi razloček med njima in med njunim delom! V Amsterdamu sem opazoval, kako izborno uplivajo mlekarne na ves socijalni položaj ljudstva. Mlekarne so večinoma zadružne. Po raznih krajih v mestu imajo velihe zaloge. Po vseh ulicah so majhne pivnice, v katerih se toči sveže mleko v steklenicah. Razen tega krožijo o mestu vozovi z mlekom, da se lahko pije kar na cesti. S lem se doseže dvojno: Ljudstvo se ohrani zdravo in domače kmečko gospodarstvo dobi velik zaslužek. Holandec ne pozna več njiv: Cela dežela je pašnik in vrt. Veliki uvoz žita iz kolonij in iz Amerike dela domačemu kmetijstvu toliko konkurenco, da se Holandec več ne bori proti njej. Iz železničnega voza bo vidijo povsod le velikanski travniki, na katerih se pase goveda izbornega plemena. Zadružne mlekarne in sirarne dajejo kmetu dobiček. Okoli mest so umetni vrtovi, v katerih se goje cvetlice in fina zelenjad. Mesto Harlem n. pr. živi skoro samo od izvoza finih vrtnarskih pridelkov. Posebno zanimive so abstinenčne ustanove na Angleškem Oficijelna državna cerkev je ustanovila jako razširjeno društvo „The Church of England Temperance Society‘, katero izdaja Jobro urejevan list „The Temperance Gkronicle11. Poleg tega se pa posamezne sekte silno trudijo v boju proti alkoholizmu. V Londonu je že jako mnogo abstinenčnih hotelov (Temperance hotels.) Med njimi so hoteli prve vrste, kakor tudi hiše z nižjimi cenami. Večinoma so to ustanove društev in so jako obiskani. Šel sem nalašč stanovat v tak „Temperance hotel-1, da sem videl, \ kako je tako življenje. Hrano dajejo dobro in obilno, a tako, ki ne draži žeje. Glavna pijača je čaj z mlekom, dasi je na mizah polno steklenic z različnimi limonadami in podobnimi stvarmi. Gostiln in kavarn v taki obliki, kakor na kontinentu, se v Londonu ne dobi. ezije. Blagoslovljen bodi kraj, ki si nam rodil diko slovenskih pevcev! Pozdravljen tam v Gorici, ti vrli Simon, ti čast in ponos slovenskega naroda I Pevsko liro je prejel Simon, meč političnega vojevanja so prisodile rojenice Antonu. Ž njim, da bi se boril za prava svojih slovenskih bratov, da bi bil varnh starih narodovih svotinj ! In umel je važnost svojega visokega poklica, in stal je kot še danes stoji — živ branik svojega vernega slovenskega rodu! Ni omagal, četudi ga v njegovih bojih krepe samo grenki požirki iz kupe nehvaležnosti njegovih slovenskih rojakov ! Vstraj-nim pripada zmaga, v to krepi te Bog, voditelj goriških Slovencev I Precej nad Vršnem odneha strmina v hrib. Človek se hvaležno oddahne, in naj tiči v njem še toliko turista. Veseli razgovori so nam krajšali pot. Ponudil sem se bil tovarišem za vodnika do vasi Krn ; a oni so bili mnenja, da pridemo prej in gotovejše tja, če jaz še nadalje capljam za njimi. Udal sem se. No, pozneje sem se prepričal, da je bila moja ponudba in njih odklonitev odveč, ker ni mogoče zgrešiti poti, kjer je samo — ena. Gostilne, ki točijo pivo in vino, so sicer jako številne, a v njih se pije stoje. Anglež nima toliko časa, kakor Kranjec, ki sedi po cele poldneve v gostilni, kakor bi bil prismoljen. Kadar jo žejen, stopi v „shopu, stoje izpije svoj kozarec in teče dalje. Tudi onega posedanja po kavarnah, katero je tip:čno za avstrijske zdeharje, tukaj ni. Časopisi se bero po javnih in društvenih knjižnicah. V mestni hiši n pr. je taka javna knjižnica (Guidhall Free Library), v kateri je vsak dan na tisoče bralcev. Vodilni listi vseh strank so razgrnjeni na pultih. Politični listi se bero stoje. Več kot deset minut se en list ne sme brati, ker že čaka vse polno bralcev. En velik angleški list lahko po pet ljudi na enkrat bere. Svobodno se hodi od pulta do pulta. Znanstveni listi se bero sede. Vsak sc giblje čisto prosto; še klobuka ni treba sneti pred nikomur. Enciklopedije in znanstvena dela dobi na zahtevo vsakdo. Tako Anglež ne čuti potrebe kavarn in gostiln. Na kontinentu se večina javnega življenja razvija po gostilnah. Ljudski shodi, javni govori itd. so skoro vsi po gostilnah. In pri tem se pije, razsaja in zabavlja. Anglež tega ne pozna. Kdor misli, da mora narodu kaj povedati, lahko svobodno pridiga okoli po cestah in po parkih; nobeden policaj se zato ne zmeni. Emancipacija od gostiln in od alkohola — to je gotovo ena najnujnejših potreb, da pride ljudstvo do treznosti in do mirnega prevdarka svojih petreb. Taki narodi, kakor je slovenski, ki gine po številu in po energiji, pa se morejo ohraniti samo, če goje zmernost, treznost in delavnost v izredni meri. Če se to ne doseže, bodo narodi, ki imajo močnejšo individualnost, izpodrinili Slovence, kakor je belokožec izpodrinil Indijanca. Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 76.058 udov to je 35188 manj kakor In šlo je dol in šlo je gor. Šli smo čez brvi in čez mostiče, objemal nas je hlad šumečih voda in močil nas je pot pod krnskih strmih ovinkov. Nebo se je bilo dotlej še precej pooblačilo, bilo je soparno. Stari Krn je bil zavit v svojo sivo kapo, kar nič ga ni bilo razločiti. Kako je čuden! Saj se vendar ni ustrašil takih turistov, kakor sem jaz 1 Na ta račun so blagovolili moji tovariši izbiti marsikako šalo. Bog jim tega v greh ne štej I Od daleč smo že precej zagledali vasico Krn z lepo, čedno cerkvico. Do tja smo bili namenjeni za danes. Ko človek zagleda cilj svoje poti, stopi hitreje, da ga prej doseže. Tako tudi mi. Stopili smo krepko navzgor; jaz sem zasajal svojo palico v kamenita tla, da bi se bile iskre videle, če bi bilo po noči. In glej, ko pridemo že pod vas, se sivi Krn odkrije na vrhu. Drug drugemu smo si ga veseli pokazali. Servis, starina! Torej si se vendar odkril in pozdravil, kakor se spodobi nasproti takim hribolazcem ! Pa neki čudni vetrovi se tepo gori okrog tebe, da ti kapo snemajo pa zopet potiskajo čez ušesa. Jutri zjutraj — na svidenje! Iz hvaležnosti, da si se lansko leto, ko smo bili dospeli do pre-častnega števila 80.046 udov. Po posameznih škofijah, oziroma krajih, jo število sledeče: 8301 (— 3%) udov U205 (- 300) 23293 (- 2115) 30398 (- 915) (048 (- 220' 560 (+ 4) 30« (— Ut) m (- 23) 188 (- 5) 102 (— 30) 63 (- 3) 214 (- 15) tu7 (- «) 472 (+ 50) 1119 (+ 137) 191 (— 51) 1. Goriška nadškofija . . 2. Ki ska školija .... 3. Lavantinska školija . t. Ljubljanska školija .. . o. Trfaš.-koperska školija (!. Sekovska školija . •. . 7. Somboteljska školiiia . 8. Zagrebška nudškotija . 9. Senjska školiija . . . 10. Poreška školija . . . 11. Djakovška školija . . 12. Uosna.................. 13. Videmska nadškofija . 14. Razni kraji............ 15. Amerikanci............. 16. Afrika in Azija . . . Skupaj 76058 ( — 3988) udov Ta izkaz nam kaže, da smo po treh pokrajinah napredovali; zlasti so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več kakor lansko leto. Po raznih krajih je 60 udov več, v sekovski škofiji 4. — Nazadek se kaže po škofijah, oziroma krajih: Lavantinska 2115, ljubljanska 915, goriška 396, krška 360, tržaško-koperska 220, Afrika in Azija 51, somboteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, boaniške 15, videmska 8, senjska 5, djakovška 3. — V družbene „z 1 a t e bukve", v katere se po pravilih vpiše vsak novo vstopivši ud, se je zapisalo 7167 novih letnih udov, namreč od številke 234.722 do številke 241.889. Družba razpošlje svojim udom letos 456*348 knjig. Pač častno število zu mali in še tako razkosani slovenski narodi Če prištejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obBtanka že podala svojim udom, najdemo, daje Slovencem vkup poklonila 9,300.040 iztisov knjig! V isti ni pa je to število še precej višje, ker so tu štete samo one knjige, ki so jih prijeli udje, natisnjeni in izkazani v naših koledarjih. V Celovcu, dne'20. sept. I90H. Odbor. nam odkril, ti stopim jutri na glavo, pa rahlo, tako rahlo, da ne boš niti čutil. In zopet se je Krn zavil v goste megle. Ko smo se bili približali vasici Krn, so začeli pokati topiči. Komu neki pokajo? I no, nam so pokali, šmenta, saj vendar nismo kar tako ! Strel za strelom je donel v dolino. Še en strel! Hvala! Krn se nam je odkril, topiči nam grome v pozdrav, zares, veliko časti! Pozdravljeni krnski topičarji! V Krnu smo se bili ustavili pri Pomolu1*. Dobro je potnemu človeku, ko pride pod gorko streho, še boljše, če dobi takoj napravljen gorak telečji „aj-moht“, kakor smo ga dobili mi. Bil je v Krnu dober, na Krnu bi nam bil dišal morebiti še boljše. In ker se nobeden izmed nas ni zaprisegel, da ne bo nikoli pokušal ne vina ne piva, smo si naročili nekateri vino, nekateri pivo. Na zdravje! Lega vasi Krn je zelo romantična. Vas sama šteje 23 hiš, ki se pa ne drže skupaj kakor na Vršnem, ampak so raztresene. Tukaj pri „Pomolu“ je doma naš rojak, Simon Gregorčič mlajši, ki službuje sedaj kot vikar v Sedlr., in je Politični pregled. Naft avstrijski državni zbor. — Armadno vprašanje je torej rešeno. Poslanska zbornica vsprejela je v poboto nujni predlog poBlanca 1’lačekn, vsled katerega se dne 30. septembra odpuste iz vojaške službe rsi tretjeletniki. A vsprejela je tndi nujni predlog poslanca Derschatta, vsled katerega se pokliče t vojaško službo stari kontingent novincev, t. j. tisto število novincev ki se je navadno prejšnja leta poklicalo v vojaško službo. Vladni zakonski načrt, s katerim bi bil dovoljen pomnoženi kontingent novincev, in sicer takrat, ko bi vspiejel tudi ogrski parlament sličen zakon, pa je popolnoma izginil z dnevnega reda. Da se je to zgodilo, povzročili so Čehi, ki bi drugače obstrairali, in se je vsled tega vlada morala zadovoljiti s kompromisom, ki je imel za posledico vsprejelje zgoraj omenjenih najnih predlogov. Da so Cehi to dosegli, jezi neizrečeno nemško liberalno ali takozvi»no ljudsko stranko, posebno pa jezi liberalne Nemce dejBtvo, da so za nujnost dr. Plačekovega predloga glasovali tudi nemški krščanski socijalci tor so s tem izneverili vsaj za sedaj nemški „Gemein-biirgscbalt**. Jako burna je bila petkova seja, v kateri je govoril socijalec Daszynski. I)aszynski je govoril seveda po svoje. S posebno slastjo pa se je spravil tudi nad našega prestolonaslednika, zaradi česar ga je poklical predsednik k redu. Govoril pa je tudi Vsenemec dr. Schalk, ki je izrazil željo, da bi se Ogrska prej ko prej odtrgala od Avstrije, da bi se potom Avstrija lažje priklopila k Nemčiji. Značilno je tudi to, da so v petkovi seji poslanci ljudske stranke, ki volja zdaj kol vladna stranka, namreč poslanci Hofmann-Wellenhof, Derschatta in Wa!z .stavili predlog, naj se vse pravočasno ukrene za gospodarsko ločitev od Ogrske in za preosnovo avstro-ogeriike banke. OJ ;edne strani so ti ljudje skoro še bo^ uneti za celokupnost avstrp-ogrske armade, nego je krona sama, od druge strani pa zahtevajo, da pride med Avstrijo in Ogrsko določitve v takih točkah, ki bi morale biti pravzaprav podlaga celokupnosti armade. Ko je poslanska zbornica v soboto vsprejela nujne predloge glede odpusta vojakov ter poklicnnja novincev v vojaško službo, začela je razpravljali o državnih podporah za, po ujmah poškodovane pokrajine. Ministerski predsednik dr. Koerber je naznanil zbornici, da je vlada v ta namen letos že dovolila 15 milijonov kron, katera svota se je razdelila po raznih deželah. Z ozirom na to pa, da so bile letos izvan-redno velike in strašne elementarne nesreče, ki so napravile še v zadnjem času, posebno na Koroškem, na Tirolskem in na Solnograškem neizmirno vi-liko škode, prišla je vlada do prepričanja, da dovoljena državna podpora še ne bode zadostovala. Ro sta k tej točki govorila še poslanca Peschka in Heinrich bila je sobotna seja zaključena. 28. m. m. je poslanska zbornica končala razpravo gledč državnih podpor. Potem pa je bila seja zaključena. Prihodnja seja se naznani poslancem pismeno na dom. Gosposka zbornica. — V ponedeljek je imela tudi gosposka zbornica sejo in je gledč odpusta vojaških triletnikov ter poklicanja novincev in njih števila sklenila to, kar je bilo Bklenjeno v poslanski zbornici. V ti seji so govorili že z mnogim delom obogatil našo slovensko književnost. Nekoliko više pri *Mohu“ pa je bil rojen naš zgodovinar in zemljepisec Simon Bntar, ki je, žal, tako tragične smrti umrl letos v Ljubljani, Sploh šteje libušenjska fara veliko vrlih mož, na katere je lahko ponosna! V Krnu nam je bil, kakor rečeno, že prihod prijeten. Sešlo se nas je bilo veliko znancev, duhovnikov je bilo 12, kar je kaj izrednega za tako oddaljen kraj. Zadnji „romarji“ so bili tudi že prilezli do cerkvice, tako da jih je ob 10. uri tamkaj stalo kakih 600. Tedaj smo se odpravili v cerkev k posvečenju. Oblaki so bili do tedaj docela zagrnili nebo. Vprašajoči Brno se ozirali vanje: kako bo z vremenom, kako bo s Krnom? Njega ni bilo videli, teman zastor obiakov ga je zagrinjal. Ali bo jutri zjotraj mogoče nanj ? A!i se bo kmalu zopet odkril? Upajmo, mogoče se pa odkrije pri sv. maši! (Dalje pride.) razni govorniki proti madjarakim aspiracijam ter proti gospodarski ločitvi tostranske državne polovice od onostransko. Kriza na Ogrskem. — Razmero na Ogrskem postajajo vedno bolj zmedene. Cesarjevo armadno povelje zmešalo je ogrskim politikom popolnomR glave. Nazaj ne smejo, naprej pa nc vedo. S temi besedami bi bil najbolje označen položaj, v katerem se nahajajo danes ogrski šovinisti. Ogrska zbornica je imela od izdanja omenjenega armadnega povelja pa do danes dve seji. Prva seja je bila v četrtek. Ta seja bila jo neizrečeno burna, in vršili so se v nji napadi na mi-niBterskega predsednika grofa Khuena in pa tudi na krono. Vodja opozicije Kossuth je predlagal, da se odgovori na cesarjevo armadno povelje in pa na cesarjevo lastnoročno pi. ::.c na grofa Khuena, s katerim je cesar poveril grofu Khuenu sestavo novega ogrskega ministerstva s posebno adreso. Grel Khuen je pa v cesarjevem imenu dal neko izjavo, v kateri je omenjal koncesije, katere je pripravljena vlada dati Madjarom v jezikovnem pogledu gledč armade. Med govorom grofa Khuena nastal je silen vihar v zbornici. Culi so se celo glasovi: Ubitega! Poslanec Rigo atopil je k ministerskemu predsedniku in mu rekel naj molči. Poslanec Barabas pa se je celo tako spozabil, da je rekel, da ne veruje cesarjevi besedi, ko je grof Kbuen izjavil, da govori v cesarjevem imenu. Ta opazka provzročila je pri večini zbornice, seveda najbrže navidezno, tak vrišč in pišč, da se je zdelo, kakor da bi hoteli Barabasa vreči iz zbornice. Konečno je bil sprejet predlog grofa Khuena, ki je predlagal, da se seja zaključi ter da so ne skliče nove seje, dokler ne bode sestavljeno novo mini-slerslvo. Navzlic vsemu temu pa je bila vendarle sklicana zbornica v torek zopet k seji. V tej seji je bila sprejeta resolucija, s katero se poživlja vlada, da prekliče ono naredbo, vsled katere morajo vojaki, ki so doslužili s koncem meseca septembra triletno službo, še nadalje služiti. Potem govorili so razni poslanci, ki so pe zopet bavili s6 znanim armadnim poveljem ter s cesarjevim lastnoročnim pismom do grofa Khuena in pa s Khue-novo izjavo, katero je izdal v zadnji seji v cesarjevem imenu. Opozicijonalni poslanci pa so poleg tega hudo napadali" ludi našega minist. preds. dr. Kdrbnr-ja, češ, da se nepoklican meša v ogrske zadeve. Minist. pred. grof Khuen je dal novo izjavo in je v nji branil dr. Korberja, češ, da je armada skupna zadeva, in da ima pravico o nji govoriti, v smislu člena 12. nagodbe z leta 1867., tudi avstrijska vlada. Zbornica je na predlog posl. Kossntba sklenila, da se za včerajšnji dan skliče zopet seja, v kateri se ima vršiti razprava o novi izjavi grofa Khuena. Po seji pa je grof Khuen podal svojo ostavko, in tako so postale razmere na Ogrskem danes veliko zmedenejše, nego so bile prej. Ruski car ni Dunaju. — Ru»ki car je dospel na Dunaj včeraj ob 10. uri 30 minut predpoludne z velikim spremstvom, v katerem je tudi ruski minister za vnanje stvari, grof Lamsdorf. Zapadni kolodvor je bil krasno odičen. Carja so vsprejeli: cesar, nadvojvode, členi ruskega poslaništva, avstrijski poslanik v Petrogradu Ehrenthal, mestni poveljnik, generalni konzul v Budimpešti. Na kolodvoru se je namestila častna stotnija z zastavo in godbo, njej na čelu nadvojvoda Oton kakor namestnik kor-nega poveljnika. Nadvojvode, ki so ime-jitelji ruskih polkov, so nosili te uni-forne z ruskimi dekoracijami. Pozdrav med avstrijskim cesarjem, ki je nosil uniformo Bvojega ruskega Keksholniškega polka, in carjem, ki je nosil uniformo svojega avstro-ogrskega ulanskega polka, je bil izredno prisrčen. Oba vladarja ata si podala roke in se poljubila dvakrat. Ceaarja sta si ogledala častno stotnijo, čemur je sledilo predstavljanje nadvojvod, katerim je car nudil roko. Po predata vrenju obojestranskih spremstov in drugih oficijelnih oseb, o čemer je car podal roko avstrijskemu poslaniku Ehren-thalu, avstrijski cesar pa grofu Lamsdorfu, sta se monarha odpeljala v schonbrunski grad ob 8alutnih strelih topništva. Po vsej poti je vojaštvo tvorilo špalir. Ogromna množica, ki se je nahajala na tribunah, prirejala je cesarjn in njega visokemu gostu viharne ovacije. Dopisi. Iz It. 4.n4re$a, 28. sept. — Dne 27. t. m. delil je tn premilostljivi kr.ezo- nadškof sakramont sv. birme. Raz hiš so vihrale zastave, gorenji del vasi do cerkva in od tam do farovža bil je okrašen sč zelenjem, mlaji in zastavami. Na cesti prod ljudsko šolo stal jo slavolok s primernima napisoma, kjer ao čakali na vaprejem knezonadškofa g. župnik, g. župan s starešinstvom, g. nadučitelj in g.čni učiteljici s šolsko mladino ter mnogo drugega občinstva. Točno ob pol 9. uri došel je premilostljivi knezonadškol' med zvonenjem zvonov in Btreljanjem topičef. Nagovoril ga je domači g. župnik, med tem ko ata ae mu poklonila g. župan in g. nadučitelj ter je g.čna učiteljica predstavila milostljivemu malo deklico, katera ga je v lepih in povdarjajočih besednh nagovorila ter mu izročila šopek cvetlic Nato začel se je sprevod pomikati po okrašenem trga pred cerkvijo v farovž, kjer se je prevzvišonemu poklonila vsa druga duhovščina. V kratkem časn se jo vrnil milostljivi v spremstvu duhovščine in mnogega občinstva iz župnišča v cerkev, kjer je po polurnem govoru veleč, g mons. Fr. dr. Sedeja daroval sv. mašo Po sv. maši sledilo je izpraševanje krščanskega nauka, delitev sv. birme in drugo. Med tem odzvonilo je poludne. Popoludne ob 3. uri je bil blagoslov. Ob 4. in pol uri odpeljal se je prevzvišeni med zvonenjem in streljanjam zopet v Gorico. Z Vipavskega. — (Vinogradniki in krčmarji, vzbudite se!) Tudi letos hočejo prepovedati novo vino točiti pred koncem oktobra. To je le politika velikih trgovcev z vinom in laških podanikov. Prvi bi radi le sami prodajali svoje blago — seveda čisto; drugi pa bi radi še v tem leta Bpravili čez mejo kolikor mogoče veliko vina. Vi pa, ubogi pridelovalci, Čakajte s svojim dobrim blagom do zime; krčmarji pa naj hodiio k velikim trgovcem kupovat vina, dasi ga morda doma imajo novega. Le pomislite, koliko bi se popilo novega vina do konca oktobra. Denimo, da bi vsak krčmar potočil le 3—5 hektolitrov, koliko bi ga vsi krčmarji? Povsod so tudi ubogi kmetje, ki pridelajo po 1—5 hektolitrov vina; nimajo prave posode, ne kleti; pa ludi s čim zalivati nimajo. Kako radi bi taki kmetje koj oddali svoj pridelek, ker ga ne morejo hraniti. Kdor ima mnogo vina, že laže čaka, a taki reveži, kakor prej opisani, pa ne. Pa pravijo, da škoduje noro vino. Bežite, bežite ! Komu škoduje? Velikim trgovcem, ki bi radi dali naprej svoje vino. Zakaj ne škoduje kmetom in drugim, ki ga pijejo ? Saj kedar pride gospoda iz mesta vpraša le: „Ali imate rebulo?u In kedar pridejo obiskat kakega znanca, se ga nalokajo, kar se da, pa jim vendar ne škoduje. Torej tudi v krčmi bi ne škodovalo. Pu saj tudi staro vino, zlasti fa-bricirano, kakor se zdaj kupuje, škoduje. — Zato vinogradniki in krčmarji, zganite se ter protestirajte proti tej krivici; prvi, ker bi lahko mnogo vina koj prodali ; drugi pa, ker bi ga veliko več potočili. Slavna županstva in gospodje poslanci kmetskih občin, naredite potrebne korake v korist ubogemu kmetu! Iz Trente. — Naše gore so letos — hudel Vsako toliko zahtevajo kako žrtev; ako že nočejo dosmrtnih žrtev, pa k ij rade ostrašijo in opraskajo tega ali onoga drznega turista. I. Krog 10. septembra je na Moj-stroki na trentarski strani padel do 40 m globoko raz skalo mlad, še le 1 leto ožo-njen Beljačan, si razbil glavo in zlomil obe nogi ; mrtvega so našli po noči, ter ga prenesli v Kranjskogoro. Uboga žena je bila ž njim na gori. On je šel še malo dalje na drug vrh, pastivši ženo na mestu, kjer naj bi ga počakala. V velikem strahu, pa z nenavadno srčnostjo je po dolgem, nevspešnem čakanju hitela na „Močilou k Voasovi koči iskat pomoči, ki je prišla kmalu iz 2 uri oddaljene Kranjskegore, a žal, ni mogla ničesar pomagati. 2 Istočasno je ob novi triglavski poti na strmem Cmiru nad Vrati skoraj 3 dni preživel nek ljubljanski turist-fotograf; radi krča v nogah ni mogel z družbo naprej na Kredarico, vrniti v družbi prijatelja k Aljaževi koči se pa tudi ni hotel, češ, ko mu odleže, pohiti vže sam za tovariši. Revež je v mraku zgrešil pot, zašel na Cmirove kozje poti dalje in dalje, parkrat se po strmih mo-leh globoko podrčal, ae pri tem precej otolkel, slednjič pa skoraj obnemogel, obstal na kraju, od kjer ni mogel nikamor. Hrana mu je pošla, oslabel je zelo in grizel mah in lizal roso. Tretji dan, ko je sklenil na vsak način se rešiti v dolino ter nameraval vže skočiti v pre- pad pod seboj, upajoč, da je morda le nizek, ali da je le drča, ga je našel vsega obnemoglega in skoraj v nezavesti lovski gonič. Z veliko težavo in lastno nevarnostjo so ga potom prenesli v Aljaževo kočo v Vratih, kje se je polagomu okrepčal in vrnil domov, gotovo s trdnim “klepom, da drugič ne bo več tako svojeglaven In samozaupen, ako ga bo sploh še kedaj mikalo na Triglav in sploh na gore. 3. V četrtek v mraku so pa prinesli nekateri Trentarji od Zadnjice h gorskemu voditelju Komacu, n. d. Molu nekega Berolinca, srednje smro ti; bilje precej hudo pobit deloma na glavi in pa po prsih. Mož jo prišel od Mojstrane čez Luknjo, šol ob Pihovcu po Znjavorju mesto po (sicer precej slabo) zaznamovani poti po drugi, katero so napravili Trentarji le zase in za svoje koze, ter večkrat zdrčal po meloh. Pri tem se je hudo potolkel ter izgubil klobuk in nahrbtnik. Od bližnjo pristave so na vpitje pritekli Trentarji, ler ga odnesli vsega krvavega. Priskrbelo se mu je čim hitrejše zdravnika iz Bovca, ki mu je ukazal, da mora ostati v Trenti vsaj 3 dni, potem pa se prepeljali v Bovec, da so tam vsaj deloma sozd ra vi, pred no odide domov. A gore, gore so gor6, Kdor z n & jih, sam naj gre nanjč; Kdor jih ne zna, pa čez gorč vodnik mu kaži 8 t e z 6 1 Borjana, 27. sept. 1903 — Utonil jo v Soči dne 25. t. m. zjutraj Andrej Koren, fant iz Borjane nad Kobaridom. Bil je pri železnici v Podbrdu. Tam je obolel in ae začel mešati. Hotel je torej domov. V sredo zvečer je našel pri Sv. Luciji nekega voznika iz Starega sela. Ta ga je bil vzol na voz. Ko sta pa bila prišla do Jekliževega mlina onkraj Kam-nega, je Koren nakrat v temi izginil, pustivši na vozu klobuk in jopič. Ves prestrašen je hitel voznik za njim — a zaman ! Domov prišedši je voznik hitro obvestil župana, ta pa domače v Ror-jmi. Ti so hitro ukrenili potrebno. Obvestili so žandarje ter poslali tri može ga iskat. Iskat sta ga šli tudi sestri rejnikovi. Koren je tačas taval gologlav in golorok tam doli okoli po „Dolgem“. V petek zjutraj se je bil vsedel na voz nekemu vozniku iz Podbele. Kc se je pa ta za trenutek odstranil ter se potem k vozu vrnil — Korena zopet ni bilo nikjer. Kdo si je mogel misliti, da je bil že tako zmešan, da pojde v So^o. Našli so ga v petek — seveda mrtvega — pod mostem pri Volarjih. Z dovoljenjem do-tičnih oblastev so ga prepeljali v soboto zvečer v Borjano. Tu so ga pokopali (cerkveno seveda) v nedeljo popoludne med občno žalostjo. Bog potolaži uboge stariše, brate in sestri 1 Žalost je toliko večja, ker je bil rajni priden, pobožen in pameten mladenič, torej od vseh ljubljen! — Rajni Andrej! počivaj v božjem miru! Sv. Katarina, ki varuje tvoj grob, li izprosi pri ljubem Bogu, da boš kmalu užival njegovo obličje! K. I. Novice. Imenovanje. — Ministerijalni tajnik gosp. Viktor grof Attems je imenovan namestništvenim svetovalcem. Smrtna kosa. — Dne 25 m. m. je umrl v Gorici previden s svetotajstvi za umirajoče medicinec g. Valerij Černič iz Št. Petra, sin pok. učitolja Vinkota Černič, v 26 letu svojo starosti. Pokojnik je bil blagega in tihega značaja. Kot vrl narodnjak in zelo nadarjen in priden mladenič, obetal je mnogo svojemu narodu. Nepričakovano hitro strla mu je neizprosna smit mlado, a tako drago življenje. Prihodnje leto, bi dokončal medicinske študije. — Pretečeni teden je umrl v Kanalu g. France vitez Malnič. Pokojnik je bil dolgoletni oskbrnik posestev vojvodov Blakas. Bil je tudi nad 23 let kanalski župan. N. v m. p.! Obletnica po t dr. Josipu Pavlici, _ v pondeljek dne 5. t. m. bo leto, od kar je zatisnil oči dr Josip Pavlica, nedanji urednik „Prim. Lista**. Priporočamo ga vsem č. naročnikom v molitev. Duhovske vesti. — Za prefekta v deškem aemenišču na mestu č. g. Izaije Božiča je prišel č. g. Roman Romano iz Fiamicella. Novo KV. mašo jo pol v nedeljo v rojanski cerkvi pri TrBtu č. g. Ila-dijan Brumen. Zalivala. — O priliki obhajanja svoje zlate maše dobil som qd raznih stranij mnogoštevilno prinrčnih ^oatitk, posebno pa od svojih duhovnih sobratov. Ker mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se najprisrčnojšo za doposlano mi čestitko, storim to tem potom ter želim iskreno, da bi vsi oni moji duhovni so-bratjo, ki so mi ob ti priliki čestitali, tudi sami doživeli v najboljšem zdravju dan, ko bodo mogli obhajati svojo zlato mašo. — Št. Maver dne 27. septembra 1903 Josip Mašer a, zlatomašnik. Premefi folijo. — Kancelist pri okrajnem sodišču v Gradišču g. Maksimilijan Renčelj premeščen jo v Trst. Na njegovo mesto pa pride sodni kancelist g. Alojzij a u s a n i iz Sežane. Preselitev. — Opozarjamo svoje p. n. čilatelje, da se io g. dr. Fran Pavle t i 0 odvetnik v G irici, preselil iz dosedanjemu svojega stanovanja v ulici sv. Klare št. 8, na novo stanovanje, nahajajoče se v Gledališki ulici (via Teatro) št. 11, I. nadstropje poleg cerkve „Ima-kulate“. Obl.:: zbor slov. kat. delavskega društva v Gorici bo dne 18, oktobra ob 3’ o popoludne v prostorih gostilne pri Gorjancu. Toliko na znanje na razna vprašanja. Za slov. sirotifiče v Gorici ozir. za „kat. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. Hgidij 1 K, Duhovščina zbrana na zaupnem shodu dne 28. sept. 10 K 66 v (Za „Šolski L)om“ tudi 10 K 66 v in za „Alojzijevišče“ istotako), prof. Frančišek Žnideršič 2 K. Bog stotero poplačaj! Za „Alojzijevišče“: — Sl. županstvo Kozana vsled prevdarka leta 1903. poslalo podporo 50 K, g. I. D. v L. 5 K. Bog plati! Neredi na goriški c. kr. pošti. — Že v eni izmed številk preteklega leta smo se pritoževali v „Pr. L.M o neredih, ki se god6 na c. kr. goriški pošti. Posebno pa smo se zgražali nad tem, da večina poštnih uradnic niti toliko ne ume slovenskega jezika, da bi se mogla po-razumeti se strankami, ampak mora zato tolmača klicati. Ker pa na vse dopise nismo dobili nikakega odgovora, in so se gg. uradnice pritoževale „da se je težko priučiti temu jezikuu, smo počakali celih 12 mesecev, ne da bi bili o tem kaj omenili v našem listu. Sedaj pa oporekamo slovesno proti takim razmeram in zahtevamo od slavnega vodstva, naj prisili uradnice, da se priuče slovenskemu jeziku, oziroma, naj jemlje v službo le take gospice, ki so vešče slovenskega jezika. Zlinskl urnik na pošti. — Sl. oktobrom dobivajo se pisma in druge poštne pošiljatve na tukajšnji pošti ob 8. uri mesto ob 7. zjutraj, kakor se godi v poletju. Ob ti uri se tudi pisma raznašajo. Otvarjauje in zapirauje pro-d^jalnic v našem mestu. — Večina goriških trgovcev je sklenila, da se pro-dajalnice, počenši s 1. oktobrom, odpirajo ob 8. uri zjutraj, a zapirajo ob 7. uri zvečer. — Semenj sv. Mihaela. — Semenj sv. Mihaela v Gorici prične v pondeljek dne 5. t. m. in bo trajal 8 dni. Voda za Gorico. — 28 m. m. bila je neka komisija na Vipavskem. Ogledala si je neke studence nad Sv. Tomažem, nad Vrtovinom in nad Lokavcem ter se hotela prepričati, ako bi ti Btudenci dali dovolj vode za Gorico. Kakor se vidi, postali so naši mestni gospodarji kar naravnost protivniki vode iz Mrzleka. Neki zdravnik je po naročila tukajšnjega magistrata spisal o tem vodnem vprašanja neko brošuro, v kateri je označil, vsaj tako je pisal neki tukajšnji italijanski list, vodo iz Mrzleka nekako kot nezdravo. Ako je to res, dala si je mestna uprava s tem sama sebi največjo zaušnico. Mestna uprava potrosila je namreč za iskanje mrzleške vode več tisoč kron. Vsak razsoden človek bi mislil, da se je mestna uprava, predno je potrosila kak novčič za iskanje mrzleške vode, najprej prepričala o kakovosti te vode. Ako je pa res, da je dotični zdravnik izdal ne-povoljno mnenje, in sicer po naročilu magistrata o mrzleški vodi, potem niso bili vsi dosedanji stroški za iskanje mrzleške vode nič drugega, nego lahkomiselna potrata denara. Društvo „l)ante Alighleri“. — Dne 24. t. m. je zborovalo v Vidmu društvo „l)Hnto Alighieri“. To društvo ima namen poitalijančovati slovansko otroke na jngu naše državo in podpira zaradi tega z izdatnimi denarnimi sredstvi zloglasno društvo „Logo Nazionale Kakor smo omenili v zadnji številki svojega lista, je nasvetoval svoječasno italijanski poslanec Bonghi svojim somišljenikom, da je treba p prej poita-lijančevati Hrvate in Slovence, živeče na jugu avstrijske države ter jih tako pripravljati za mater Italijo. In ravno v ta namen se je osnovalo v Italiji društvo, da vresničuje Bonghijeve nasvete. Društvo „Lega Nazionale*1 ni torej nič drugega nego podružnica društva „Dante Alighieri". To društvo torej je imelo, kakor smo poprej omenili, dne 24. t. m. v Vidmu svoj shod. Toga shoda pa se niso udeležili le privatni ljudje, marveč bili so k temu zborovanju odposlani tudi zastopniki italijanskega ministerstv&, ki so ,;a shodu govorili v istem duhu kakor vsi drugi irredentovci. To je največji dokaz, da so italijanska vfada popolnoma strinja z nameni tega društva ter da je tudi nji mnogo na tem ležeče, da se avstrijski Slovani, živeči v južnih avstrijskih pokrajinah prej ko prej poitalijančijo ter da postanejo te pokrajine skoro ugodne za italijanski želodec. In ta Italija je zvesta in odkritosrčna zaveznica Avstrije?! Vozni red na vipavski železnici. — Kakor čujemo, se je spremenil s 1. oktobrom vozni red na vipavski železnici v toliko, da odhaja vlak iz Ajdovščine zjutraj mesto ob 5. ari in 5 minut, ob 6. uri in 10 minut. Vse drugo ostane baje pri starem. Vipavskim vinogradnikom. — Prihodnjo soboto popoludne in zvečer razkazoval bode potovalni učitelj za kmetijstvo g. A. Štrekelj v občinski kleti v Dornbergu, kako je pravilno napravljati belo vino, Vipavski vinogradniki vabijo se, da se udeleže pouka. Kmetijski shod bode prihodnjo nedeljo dne 4. oktobra po blagoslova na Križadi pri Neblem. Na dnevnem redu so razni predmeti, ki zadevljejo naše gospodarstvo v Brdih. Zato opozarjamo kmetovalce, osobito one v zapadnih Brdih, naj se vsi udeleže tega važnega shoda. Pretep. — V pondeljek po noči so se stepli nekateri mladeniči iz Podturna, pri kateri priliki je ranil neki Goret nekega Orlanda tako močno z nožem, da se je ranjenec moral podati v bolnišnico. Ranilca so pa zaprli. V Vitovljah je gorelo pretečeni torek pri Jožefu Smetu h. št. 47. Okolu 8. ure zvečer so zvonovi v Oseku in pri sv. Petru žalostno naznanjali, da nekje gori. V kratkem času nabralo se je na pogorišču mnogo ljudi, ki so vkljub pomanjkanju vode v kratkem časa ogenj pogasili. Kako je ogenj nastal, ni znano! Goreti je začelo v gorenjem delu hiše, kjer je bilo shranjeno seno! Pri vsej nesreči je bila še ta sreča, da ni bilo vetra! — Torej več previdnosti z ognjem! Ogenj. — V četrtek zjutraj je gorelo v Mirnu pri posestniku Jožefa Peliconu. Zgorel mu je hlev s senikom. Pelicon je bil zavarovan. Č. g. duhovnikom in drugim gospodom, ki imajo navado, da si v jeseni preskrbijo vino za celo leto, priporočamo v prvi vrsti dve tvrdki in sicer 1. Kmetijsko zadrugo v Št. Petru pri Gorici in 2. Veliko zalogo g. Josipa Toroša, veleposestnika in veletržca v Gorici nasproti slovenskemu „Alojzijevišču“. Ti dve tvrdki sti zanesljivi in, kar je zelo važno, naši! Hranilnica ln posojilnica v ( crknem je imela prometa v mesecu septembru t. 1. K 85.235'64 vin. Prejete hranilne vloge K 15.199 75 vin.; izplačane hranilne vloge K 15.67360 vin. Dana posojila K 4330— vin.; vrnjena posojila K 950'— vin. Skupni promet tekočega leta K 709.878 56 vin. Ravnateljstvo zastavljalnice In ž njo združene hranlluice razposlalo je te dni sledečo okrožnico: Ravnateljstvo hranilnice se je prepričalo, da je glede odplačevanja glavnice vkljub določbam zadolžnic, prav malo dolžnikov upoštevalo sklenjeni način povračevanja, kajti obstojajo še dan danes posojila od prvih let osnove hranilnice to je od 1. 1866. v svojem prvotnem znesku. Potreben je tedaj način bolj ra-cijonelnega odplačevanja, ki bi bilo tudi bolj priležno domačemu ali javnemu gospodarstva; vsled tega je ravnateljstvo pripravljeno privoliti pozameznim dolžnikom na njiaove prošnje odplačevanje glavnice in obresti v enakih letih ali polulclnih obrokih na podlagi samih 4'/..%; takšni letni razdolžni znosek bi znašal pri dobi 20 lot 753% „ 30 “ 6 04% „ 40 „ btV>/Q in „ 50 u 5.01% glavnice. Ne glede na to, pa bi lahko dolžnik poravnal svoj dolg, če mu bo tako uga-jnlo, vsaki čas, tudi pred v razdolženem črtežu določeni dobi. PreoRnova navadnega posojila v amortizacijo ne prouzroči nikakih stroškov in dotična ustmena ali pismena prošnja naj se predloži gori navedenemu ravnateljstvu. (’. kr. tinanfrio ravnateljstvo v Trstu razglaša: V smislu § 201 zakona od 25. oktobra 1896 d. z. št. 220, mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v ij 167 na leto več kakor 1200 kron, predati vsako leto davčnemu ob-laslvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navedb nijh ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. — Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo ; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so dosegli v zadnjem leta, t. j. v dobi dvanajstih mesrcev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1903 tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra 1902 do 19. oktobra 1903. Kedar še niso stalni ali premenljivi prejemki skozi vse leto ali so se izpre-menili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvižbo ali znižbo prejemkov, istop iz slnžbe) in čas te pre-membe (dan, katerega je nastopila pre-memba, oziroma dan, od katerega, ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek, ter v resnici izplačani znesek. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 108 od leta 1897, poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1904 delodajalci, koji plačujejo prijemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno državnem mestu Trsta in oko-iičanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trsta, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1903. - Uzorci za naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (toraj za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraoiji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih. Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil, nahajajo se v §§ 240, 241, 24S št. 6 in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220. C. kr. liuančno ravnateljstvo v Trstu razglaša. — V smislu § 200 zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. štev. 200 dolžni so posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem treba je navesti tadi najemnino in morebitne podnajemodalce, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka Stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstva spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V smislu omenjene zakonske določbe in člena 39 izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108 iz leta 1897, se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1904, posestniki hiš ali njih namestnik!, da oddajo omenjene izkaze in sicer v neposrednje državnem mestu Trstu in okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trsta, v pokneženi grofiji Goriško- Gradiščanski pa in v mejni grofiji Istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od I. do 31. oktobra 1903. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 11)03. Dzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih. kat< n rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemo-dalcev in gospodarskih glavarjev dobi1 se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje, (todaj v Trstu z oko-ličanskimi občinami pri c. kr. davčni administraciji; na Goriškem-Gradiščanskem in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih.) V smislu člena 39 omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stenovalske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potom oddajo pristojni davčni oblasti. Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in koje je priložiti uzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati Se posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. Določbo kazni zaradi odročenih ali vedč napačno danih podatkov glede hišnih Stanovnikov obsega § 247 zakona od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220. Isti se glasi : „ Kedor odreka po smislu ij 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali da so mu znane v njem navedene neresničnosti, se kaznuje z globo do 400 kron“. Nov slovenski obrtnik v Trstu. — Te dni otvori na Corsu, blizu lesnega trga, g. Dragotin Vekjet od Sv. Magdalene Spodnje svojo zlatarsko delavnico in prodajalnico. V samostanu na Cresu uvedli so redovniki pri vseh obredih glagolico. Na Reki so tatovi prišli v prodajalnico zlatarine M. Bebiloviča po dimnika, in mu odnesli zlata v vrednosti 12.000 kron. Obolel ua očeh je znani mladinski pisatelj, nadučitelj Janko Leban ter bil sprejet v ljubljansko deželno bolnišnico. Kranjski deželni zbor ima prihodnjo sejo jutri v petek dne 2. oktobra, ob 10. uri dopoldne. Uvrščenje novincev. — Danajski uradni list je priobčil v torek zakon od 28. septembra, ki se tiče uvrščenja novincev za leto 1903. Ta zakon obstoji iz dveh paragrafov in se glasi tako-le: § 1. Vlada je pooblaščena, da od kontingenta novincev vojske in vojne mornarice, katerih nabor je bil dovoljen z zakonom od 26. februvarja 1903. drž. zak. št. 53., uvrstiti število 59024. Dovoljenje za uvrščenje povečanega števila novincev za vojsko je pridržano zakonodaji. — kili ml f)(» litrov napiuj. Postrežba jr lm'n;i, cono zmerne. Sr pri ponija s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Po 11 te Isonzo hšt. 6. (■nrlfii. Podpisjini so priporočam slav. občin tvu in svujim rojakom za obilna naročila svojo nove delavnice v lastni hiši na Kolnhah pri Kojskom. Izvršujem vsakovrstno obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo so izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojster. Haznan£lo preselitve! Viktor TolToli v Gorici, vin TVatro št. 20 (nu stari podli) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 56 Corfu Bari Lucca Nizza ■ kr. 56 „ 60 „ 70 ,, 80 in slav. občinstvu sploh so priporoča v obisk < v Gorici na Travniku (Piazzagrande) tik cerkve sv. Ignacija. firarana sem ja, ulico (Via del Tealro) st. II (prenovljena hiša lik cerkve „Iniakolaleu) I. nadstropje. !> ! o o fcnton fon, \ Poduk daje gospa klobučar in gostilničar v Sen eniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov m toči v svoji krčmi piisl-ra domača vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. IOentralnas =posojilnica" v (iorici, I uraduje oi L avi. naprej lod8^doLpop. v glasovirju, citrah in angleščitti(angle-ško le nemščine veščim). Pride tudi na dompodučevat. Pismene ponudepod M. II. in pojasnila daje ia prijaznosti uprav-ništvo našega lista. A Teodor Slabanja, [h] ji srebrar, W £ 3 v Gorici, ulica Moreli 12, ^ priporoča prečast. duhovščini za krf izdelovanje cerkvenih posod in W orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tadi na obroke. HJ Obroke si pa preč. p. n. gospod * H "ul n. sam lahko ) določi, bi Vsaki gospodinji J, čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. n— rf*j* Cena zavoju B50 vinarjev. vsebina 500 gramov. v polnih ©iKathreinerjevetovarnfi IŠSjl Monakovo. m.