Vzeli smo slovo od Milka Kumra-Črceja
„Nikdar več ne bo mož, kakršni so živeli. Živeli so svojim, a ne le svojemu času, živeli delu, ustvarjanju. Le spomin je še ostal. Živ spomin. Spomin njihovega dela, opomin mlajšim. Najlepši spomin, lepšega si ne moremo želeti.“
Človek se rodi, vzraste, ustvarja, zase, tudi za druge, dozori, včasih more uživati sadove svojega dela, včasih ne. Pride trenutek, ko zadnjič stopi z nogo na pot, ki mu je bila potegnjena, ko napravi zadnji korak. Blagor in dobro tedaj človeku, ki lahko zre nazaj na prehojeno pot mirne vesti, v zavesti, da se ni skril, ko so ga poklicali na delo, na delo za svojce, za družino, za širšo človeško skupnost.
Bil je znan po celi zemlji slovenski, bil je znan Slovencem po celem svetu. Rodna Koroška je izgubila moža, ki je, kakor le malokateri, bil lik kmeta. Bil je človek, mož, kakršnega je izoblikovala podjunska zemlja, trda, neizprosna, zemlja, ki terja od kmetovalca veliko ljubezni in skrbnosti, zemlja, žejna dežja, zemlja, ko jo pogostokrat gnoji kmetovalec s svojim znojem. Mirko Kumer, Črčej na Blatu pri Pliberku. Končal je svoje življenjsko, svoje zemeljsko potovanje.
Odločen zagovornik pravic svojega rodu, svojega stanu je odšel od nas. Mož, ki je zastavil svojo besedo, mož, ki te besede ni snedel, pa čeprav je moral zaradi svoje klenosti in zvesto-
be pretrpeti v življenju marsikaj trdega, marsikatero hudo razočaranje.
Že mlad se je vpregel v delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Deloval je na prosvetnem in političnem področju. Ko je zagrnila leta 1938 našo domovino pošastna tema nacistične hitlerije, je moral skupno z mnogimi drugimi koroškimi Slovenci v gestapovske zapore. Čeprav skupno s svojim narodom pred očmi takratnih oblastnikov ni bil vreden, da bi živel enakopravno, človeka vredno življenje, je kljub temu moral na fronto. „Po sili vojak“ je bil.
Po drugem svetovnem klanju se je takoj spet vrgel v delo za skupnost. V svoji občini Blatu je postal najprej podžupan, nato župan. Bil je zadnji slovenski župan na Blatu. Toda razvoj je hotel, da je postal pozneje prvi slovenski podžupan v Pliberku. Veliko dobrega je ustvaril kot občinski politik za skupnost.
Tudi interese kmečkega stanu in slovenskih kmetov je branil v stanovskih zastopstvih, najprej v okrajni kmetijski zbornici v Velikovcu, od 1966 do 1971 pa v deželni kmetijski zbornici kot zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov. Za njegove zasluge za kmečki stan ga je odlikoval takratni državni predsednik Jonas z naslovom ekonomskega svetnika.
Bil je človek, ki je vedno in povsod, kjer in kadar je bilo mogoče, zagovarjal samostojno politično nastopanje, samostojno izražanje politične volje. Za-
res je veroval in zaupal v lastno moč. Zaradi tega je tudi prevzel pri deželnozborskih volitvah leta 1965 odgovorno mesto glavnega kandidata Koroške volilne skupnosti. Ni sicer uspelo, da bi bil postal deželnozborski poslanec, lepo število glasov, oddanih za KVS, pa je bilo krepak dokaz zaupanja, ki ga je imel Mirko Kumer-Črčej pri koroških Slovencih.
Dolga leta je bil zaupnik in odbornik Narodnega sveta koroških Slovencev, bil je zvest so-trudnik Našega tednika. Kako je bil z našo organizacijo in našim časopisom povezan, dokazuje dejstvo, da je še konec junija letos, ko se je za nekaj dni vračal že močno oslabel iz celovške bolnišnice na svoj dom, prišel pogledat na Narodni svet in v uredništvo NT.
Mirko Kumer-Črčej je bil človek širokega pogleda, kakor je široka Podjuna tam okoli Pliberka. Vztrajno se je trudil za sodelovanje med koroškimi Slovenci, za skupni boj za narodne pravice, za narodni obstoj. Tudi kot predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu se je trudil za dosego tega težavnega, a lepega cilja, cilja, za katerega se splača živeti.
Mirko Kumer-Črčej je izpolnil svoje življenje, s krepkimi koraki je prehodil pot, dokler ga ni odpoklical Bog. Ženi, otrokom z družinami in bratu z družino izrekamo iskreno sožalje.
NARODNI SVET UREDNIŠTVO NT
LETO XXXIII. - Številka 32
poštni
Ersehe!
na plačana v gotovini
nungsort Klagenfurt
6. avgusta 1981 Cena 5.— šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Po protestu Slovenije in Hrvaške: zaenkrat mejne takse ne bo!
. ^Publiški skupščini Slovenij “J1 Hrvaška nista dali soglasja snutku zakona o taksah (1500 d arj®v) za prehod meje. „Pogoji z Pfejem zakona niso dani, zato zi ni odložen do jeseni, marve ni sprejet.“
Zaradi tega Slovenija in Hrvašk odpirata prizadevanja izvršneg veta pri oblikovanju ukrepov, I
unJ h*'- 2a9otovi,i odpravljanje m godnih tokov v ekonomskih odm s tujino in s tem v zvezi tu«
^zadevanja 23 zmanjšanje odliv
•narjev in deviz iz države. SR Sl« sn * 3	'2 *re^ razlogov za m
kon6menljivost: ”prvič- besed'lo z« I .a ^ skladno z obrazložitvijo -«eksta je razvidno, da gre za či
sovno neomejen sistemski ukrep, s katerim naj bi se dodatno zbiralo sredstva za proračun federacije z delom oz. za delo carinskih orgar nov. V obrazložitvi pa je izrecno navedeno, da naj ta ukrep prepreči odliv dinarjev in deviz iz države. Drugič je predlagani zakon v nasprotju z načeli, za katera se Jugoslavija zavzema v mednarodnem sodelovanju. Tretjič bi tak zakon zavrl stike manjšin z matičnim narodom pa tudi stike jugoslovanskih državljanov s Slovenci, ki živijo zunaj jugoslovanskih meja. Hkrati pa bi s tem zakonom onemogočili stalno, občasno ali sezonsko delo jugoslovanskih državljanov v sosednjih deželah.“
Za Slovence v Zitari vasi ni enakosti pred zakonom?
„Manjšina se nima ničemer odpovedati, odpoveduje se le večina“ — to je nadvse čudno stališče govornika avstrijske ljudske stranke v ži-trajskem občinskem svetu, ko je razlagal, zakaj njegova frakcija ne mara sprejeti predloga Enotne liste Žitara vas, naj namestijo na novozgrajeno ljudsko šolo Žitara vas dvojezičen napis. Tudi večinska frakcija SPÖ — Tonitz se ni mogla ogreti za predlog EL, pač pa je po „zgledu“ Globasnice zagovarjala stališče, naj na novi šoli napisa ne bo — ne slovenskega
in tudi ne nemškega.
Občinski odbornik EL Franc Kukoviča je v svoji repliki opozoril na dejstvo, da je Žitara vas dvojezična občina in da se tudi v ljudski šoli poučujeta oba deželna jezika. Že danes velja znotraj zgradbe stare ljudske šole dosledna dvojezična in za vsakega obiskovalca je postala samoumevna. Dosledno bi bilo, da se to dejstvo pokaže tudi zunaj na fasadi. Zaradi „ljubega miru“ pa tudi EL zaenkrat soglaša s sklepom, da se ne bo namestil niti slovenski, niti nemški napis. Na noben način pa da ne more soglašati z govornikom ÖVP, da se manjšina nima ničemer odpovedati, da se odpoveduje le večina, je rekel Kukoviča, kajti če se v Žitari vasi nekdo odpoveduje, potem so to Slovenci, ki so tudi danes večina, kajti družinski jezik velike večine Žitrajčanov je tudi danes še slovenski.
Že naslednja točka dnevnega reda pa je na žalost pokazala, da večinskim frakcijam na žalost ni do „ljubega miru“, kot so ga želeli priklicati nekaj minut prej. Šlo je za predlog EL, naj občina uredi v stari ljudski šoli otroški vrtec. Občinsko predstojništvo je predlagalo, naj se dodeli županu rok 1 leta, da predloži občinskemu svetu dokumentacijo glede stroškov itd. za lastni otroški vrtec. Govornik EL Franc Kukoviča pa je predlagal,
naj se predlog predstojništva v toliko spremeni, da se skrajša rok na mesec dni ter naj se povabijo vsi občinski odborniki na sodelovanje pri iskanju primernih interesentov za vodenje otroškega vrtca za slučaj, da občina ne bi bila v stanu ustanoviti lastnega. V tem slučaju bi bilo potrebno, da občina zagotovi, da bo tudi naprej skrbela za streho in fasado stare ljudske šole (kar pa itak mora, če noče, da bi se stavba porušila!) in nudi interesentu, ki bi želel ustanoviti otroški vrtec, 50.000.— šil. letne podpore.
Župan je sejo prekinil — očitno so iskali možnost, kako bi se dalo zavrniti predlog EL čim 'hitreje in brez komplikacij. Ker EL svojega spremenilnega predloga ni oddala pismeno, je bilo tudi lahko (AGO določa pismenost). Gospodje veli-kaši pa so ob tem verjetno mislili, da pismenost zanje ne velja, kajti le minute navrh sta SPÖ in ÖVP predlagali — ustno — naj župan predloži dokumentacijo čez pol leta in ne v enem letu, kakor se je glasil prvotni predlog.
Zaradi očitne dvojne mere pri obravnavanju spremenilnih predlogov EL, oz. SPÖ in ÖVP (vsi vloženi ustno!) je EL vložila prizor pri koroški deželni vladi in pričakuje, da se zagotovi ustavna pravica do enakosti pred zakonom!
Daljša diskusija se je razvila še okoli vprašanja šolskih pristojbin
za žitrajske otroke, ki obiskujejo okoliške šole v drugih občinah, npr. v Šentprimožu. Od novega šolskega leta naprej občina Žitara vas ne bo plačevala več takih pristojbin. EL se temu predlogu ni pridružila in sicer zato, ker ostale frakcije niso upoštevale predloga občinskega odbornika Jože Nabernika, naj se pri učencih 3. in 4. razreda ljudske šole v Šentprimožu napravi izjema, to pa zaradi tega, da bi starejši otroci v znanem okolju laže in bolje končali šolanje.
MIHA ZABLATNIK, MAKS ZDOVC:	15. del
Kmet v stiski
Q
Scenarij o mleku
Pri stopnjevanju mlečne proizvodnje, kakršno je bilo v preteklih 20-ih letih, bo dala krava leta 2000 pičlih 5000 kilogramov mleka. Pri enakem stopnjevanju obrtne in regionalne koncentracije sledi iz tega:
•	Število krav molznic bo reducirano od 1. milj. (leta 1976) na pribl. 435.000 (leta 2000), kar bi pomenilo redukcijo za 56%.
•	To močno pojemanje števila krav ima za posledico zmanjšanje krmilne površine (Futterfläche) več kot za polovico. Danes uporabimo 50% vseh za poljedelstvo uporabnih travnikov za krmljenje molznic, 50% za ostalo živino. V letu 2000 bi
•	Od 155.800 obratov, ki so leta 1976 producirali pod 60.000 kg mleka, se jih more zoperstaviti konkurenci samo 15.500 oz. 10%, ostalih 90% izpade.
•	95% celotne avstrijske mlečne produkcije se bo odvijalo v ozkem, strateško ugodnem pasu Salzburške, Gornje in Nižje Avstrije. Kaj bo z ostalimi?
Ne moremo dovolj jasno poudariti, da rezultati teh modelskih računic nikakor niso pro-gnozne, ali igranje s številkami. To so rezultati, izračunani na podlagi sodobnih avstrijskih raziskav. Pri podatkih so upoštevane tudi morebitne izjeme.
potrebovali ob enakem razvoju samo 900.000 ha travnikov, kar pomeni znižanje za 25% v primerjavi z danes. Če prisodimo 1 ha travnika v letu 2000 100 dvojnih centnerjev (Doppelzentner) sena pomeni to zvišanje za sko-ro 50% napram 1976, potem se reducira celotna poljedelska površina na 600.000 ha, to je 50% sedanje površine.
• Število obratov s produkcijo mleka se reducira do leta 2000 od sedanjih 155.800 na 18.200, kar pomeni izstop 136.900 obratov ali 88%-no izstopanje.
Vsekakor je pri nadaljevanju današnje agrarne politike treba računati z uresničitvijo teh prognoz. S temi modelskimi računi je dokazano, da je možna sprememba strukture ter da njen višek še ni bil dosežen. Posledica pa je izpodrivanje celih pokrajin iz poljedelske produkcije. Zato je potrebna nova, decentralizirana agrarna politika.
Najvažnejša sprememba sedanjega razvoja je ustvariti 100.000 novih delovnih mest — kar je dokaj nerealistično!
TEDNIKOV
TEDNIKOV
Eni pravijo, da brez mladja ne gre, gre jim skoraj na jok, če pomislijo na Lipušev nekrolog, drugi pa pravijo čisto brez patetičnosti, da se slovenski narod nikoli ni porušil, ko so revije prenehale biti. Pravijo tudi, da smo šele ob ukinitvi mladja spoznali, kaj smo imeli. (In česar nismo imeli! In kaj bi lahko imeli!)
• Lipuševa teza in teza drugih glavnih okrog mladja je, da se je mladju naredilo, ker ni bilo več denarja, se pravi, da so bili finančni problemi bolj pereči kot vsi drugi. Ta trditev po
---------------------------------
KOMENTAR
Mladje: Kontinuiteta kulturnosti?
JANKO FERK
KOMENTAR
mojem ne more zakriti vseh drugih problemov, ki so s časom nastali. Predsednik kluba mladje je pri reviji vedno pogrešal odkrito in prisrčno sodelovanje. Mislim, da je to spravilo mladje v ponovno krizo. Prepričan sem, da bi s skupnimi močmi lahko poskrbeli za vse življenjsko potrebne stvari: za denar, za sodelavce in še kaj.
• Zvaliti danes (meni nič, tebi nič) vso krivdo na slovenske organizacije, ki mladja dejansko niso podprle tako, kot bi morda bile zmožne, je verjetno tudi le usmiljenje s samim seboj, ker nobena ustanova in noben list
Pohod v spomin Hermanu Veliku
Nedeljskega 6. pohoda na Obir, ki ga vsako leto prireja Slovensko prosvetno društvo „Obir“ na Obir-skem, si nismo mogli želeti in predstavljati lepšega in uspešnejšega kot je bil. Najlepše vreme nas je razveseljevalo in spremljalo ves dan. Do železnokapelške koče se je večina pripeljala in tam pustila svoja vozila. Nekaj planincev pa je prišlo s selske, kacmunove strani. Lepo počasi v prijetni dvourni hoji so se pomikali proti vrhu gore. Okoli 13. ure pa so vsi planinci, udeleženci pohoda bili zbrani na vrhu. Pozdravljali so se s Kočani, Selani, Kapelčani, Šentlip-šanimi... Gostje iz Celovca, Šent-
naš tednik
Podvig na Setičah
Postavili smo macesnov križ
Iz časov osvajanja najvišjih vrhov, iz dobe, ko je nastajal alpinizem, izvira najbrž tudi navada postavljanja znamenj po osvojenih vrhovih — pri nas križev. Povsod stoji kakšen — na Košuti, na Obirju celo dva, lesen in železen. Človek je pač takšen, da je ponosen na svoje
dosežke in to pogosto zaznamuje z vidnimi znaki. Tudi Krpanu se je dobro zdelo, da je dosegel tolikšno čast, ko je odsekal Brdavsu glavo — „saj se je tudi lahko, še tu med nami, če kdo kakega slepca ali belouško ubi-
je, ne ve, v kateri grm bi jo obesil, da bi jo videlo več ljudi“.
Setiče seveda niso Himalaja. Tam je čudno mrzlo, zrak pa menda tako tanek, da ga skoraj ni več. Ne Setičah pa je prijetno, brez vetra, sončno in vroče, tako da bi najrajši dejal, da pride beseda Žeče od Žgetiče, če bi bil pesnik, sicer pa bogve, odkod se je vzelo to ime. Kakorkoli, že tam je stal velik križ, ki pa ga je pred letom dni razklala strela. Zato je bil potreben drugi. In to se je dogajalo tako: sedem starih jelenov — šest iz Sel, eden pa z Obirskega — se je navsezgodaj povzpelo na vrh, posekalo v Javorniku macesen, takšnega, da je meril na štoru 40 cm, ga olupilo, otesalo in vlačilo pol dneva na vrh, odkoder zdaj ponosno gleda v dolino. Stari holcarji že vemo, kakšno trpljenje to je, gospodi pa tega itak nikoli ne dopoveš. Vzdignili smo ga z zadnjimi močmi, zabetonirali, pritrdili z žicami- in opremili s strelovodom, tako da je spet lahko začelo liti, grmeti in treskati — in to še preden je bil privit zadnji vijak.
Tako zdaj stoji na Setičah macesnov križ in gleda na Sele in Obirsko, ki se kot ena sama dolinica sprelivata ob vznožju domačih vrhov.
Jakoba in drugod so ravnotako trpeli zaradi vročine kot tisti, ki so prišli iz Šmarjete v Rožu, Pod-kloštra v Žili ali štajerskega Gradca. Še posebno pa so s svojim obiskom razveselili pevci moškega okteta iz Žirovnice. Po malici in zasluženem oddihu so v polkrogu sede na tleh sledili izvajanju v hitrici sestavljenega programa. S Prešernovo „Zdravljico“ so začeli pevci, gostje iz Žirovnice. Nadaljeval je predsednik SPD „Obir“ dr. Brum-nik, ki se je spomnil našega prvega tovrstnega pohoda, katerega se je udeležil takratni selski župan, učitelj in aktivni funkcionar naše narodne skupnosti Herman Velik-Le nekaj tednov navrh pa je umrl, star komaj 46 let. Dan pred pohodom je minila že petletnica njegove smrti. Kako živ je še spomin nanj, smo boleče občutili prav v zadnji točki programa.
Oktetovci iz Žirovnice so zapel' 1. kitico pesmi „Počiva jezero v tihoti“. Nato so mrmrajoče ponavlja-li melodijo te pesmi, vmes pa sta s krepkimi in jasnimi glasovi dr. Ludvik Karničar in Valentin Polanšek izvajala ganljivi recital v spomin Hermanu Veliku. Pretresljivi trenutki, potrtost v srcih in v marsikaterem očesu solze. Vzdušje se je p°' lagoma dvignilo in uravnovesil0’ Malce zmučeni so planinci prišli k Marofu na piknik. Marljivi doma0' društveniki so poskrbeli, da ničesar ni primanjkovalo. Kdor je bil la' čen, je prišel do svoje pečenice> žejni so se pošteno odžejali ... veseli družabnosti, petju ter obujanju spominov, ki so kakorkoli 'f zvezi s to goro Obir so zamudil1, kdaj se je začelo mračiti.
Želja za drugo leto je: isto krasno vreme kot letos, enako lep0 število udeležencev, lepa in sm1" selna programska točka na vrhU> niže spodaj pa spet nemoteni ^ prijetni potek piknika.
oziroma nobena revija nima monopolne pravice do podpore. Za NSKS vem, da je mladje zelo dolgo podpiral, vendar so nekateri sodelavci revije sistematično napadali na neeleganten način. Stvarna kritika bi bila gotovo podlaga široke diskusije. Ta histeričnost je nekaj časa lepo zakrila notranje težave, in sicer tako dolgo, dokler centrifugalne sile niso bile dosti močne, da razdrejo mladje v obliki sklepa celega odbora, da je konec revije z dvajsetletno tradicijo.
Pred nekaj tedni se je zbrala interesna skupnost. Ta bo izdala naslednji dve številki. Govornik skupine je Jani Oswald.
• Tej interesni skupnosti je treba polagati na srce nekaj želj: Ustvarite atmosfero, ki bo omogočala vsem prisrčno in odkrito sodelovanje! Sodelovanje je osnovni problem, kajti en sam človek ne zmore izdajati kulturno-kritičnega lista. Omogočajte široko diskusijo in idejno ter vsebinsko širokogrud-
nost! Treba je novega zagona. In še neki princip mora vladati pri reviji, da ne bo izolirana: ZNOSNOST.
Interesna skupnost pravi, da je odprta za vse, in sicer za vse prispevke, ki so „literarno inovacijski“ ali vsaj drugače zanimivi. Sami se prepričajte,. kako je s to odprtostjo, poskusite svojo srečo in pošljite svoja dela na naslov: mladje, c/o Jani Oswald, Ankershofenstraße 45, 9020 Klagenfurt/Celovec.
(RS. in še nekaj mi je osebno zelo pri srcu: V neki jugoslovanski reviji sem bral v zvezi z mladjem, da sem menda označil Janka Messnerja nekje z naslovom „literarni papež“. Tega nikoli nisem storil. Za literarnega papeža ali kardinala ga nikoli nisem imel. Napisano je tudi, da ustvarjam predvsem v nemščini. Kako to sodelavec tega lista ve, mi ni jasno, ker mi do danes pri pisanju še ni gledal čez rame. Če pa trenutno objavljam predvsem v nemščini, bo to imelo že svoje tehtne vzroke.)
Ob njegovi 70-letnici leta 1980 v krogu zastopnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Našega tednika.
Njegovo ime je neločljivo povezano s Črčejevo kmetijo na Blatu. Posestvo je kupil oče, ki je Mirka poslal v kmetijsko šolo Litzlhof. Želja po izobrazbi pa ga je gnala naprej, nadomestilo za šole so mu postale knjige. Ogromno je prebiral, posebno slovansko literaturo. Njegova knjižnica je postala zanj univerza. „Nobene univerze nimam, hodil sem le v kmetijsko šolo,“ je dejal pozneje ruskemu oficirju, ko so v ujetništvu spraševali po izobrazbi, saj se niso mogli dovolj načuditi razgledanosti „Andreja Andrejeviča“.
Prav kmalu se je tudi vključil v kulturnoprosvetno delo. Začel je delovati v Katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu, 1940 so ga izvolili za predsednika, hkrati je prišel v osrednji odbor Slovenske prosvetne zveze, ki je po nasilnem razpustu strank za časa avstrofašizma prevzela tudi politično delo med koroškimi Slovenci.
Po nacistični zasedbi je SPZ iahko delovala le še navidezno. Do napada na Jugoslavijo. Prišla je cvetna nedelja 1941. „Sedaj je sad ovaduhov dozorel“, tako je zapisal Črčej v svojih spominih, ki jih je leta 1969 izdala Mohorjeva družba pod naslovom „Po sili vojak“. Mirko
Kumer je moral z ostalimi odborniki prosvetne centrale v gestapovski zapor. Ko se je po-
zneje spominjal hudih trenutkov, je z lahno ironijo zapisal v knjigi »Setev in žetev«:
„Slovenska prosvetna zveza je imela tedaj v gestapovskem zaporu svoj .izredni občni zbor1. Na visoko ograjenem dvorišču smo videli vse nekdanje udeležence občnih zborov, ko so korakali v gosjem redu drug za drugim. Potem so nas razgnali. Nekatere v nemško vojsko, druge izven domovine, starejše pa so čez leto dni izselili v Nemčijo.“
Njega so nacisti vtaknili med nemške vojake in je moral na rusko fronto. Svoja doživetja in občutke je opisal v spominih, ki
so edinstven dokument slovenskega človeka, kako se na koroški švejkovski način upira zaso-vraženi in nepravični oblasti.
Po srečni vrnitvi iz vojne je kot umen in napreden gospodar začel z ženo Rozo, ki mu je bila vse življenje zvesta družica in spremljevalka, kmetovati na Črčejevi domačiji. V srečni družini se je rodilo pet otrok, njim je vlival ljubezen do naroda in slovenske besede, ki je simbolično prebivala na Črčejevi kmetiji že izza rojstnih časov slovenske tiskane besede. Tu so namreč našli prvi prevod sv. pisma v slovenščino: Dalmatinovo biblijo, ki jo danes hranijo v knjižnici na Ravnah.
Kot župan postavlja dvojezične napise
Kljub delu na domači kmetiji je vedno našel tudi čas za svojo sredino, ki je cenila predvsem njegov socialni čut. Že leta 1950 je bil izvoljen za podžupana občine Blato, v naslednji mandatni dobi je občino vodil kot župan. Njegova zasluga je, da so v tem času začeli zidati novo šolo v Božjem grobu ter dogradili šolo na Komeljnu. Njegova priljubljenost se je pokazala tudi leta 1958, ko je sicer zbral več kot polovico glasov, vendar so večinske stranke preprečile njegovo izvolitev za župana. Za večinske stranke je postal „nevaren“ zato, ker so na njegovo pobudo postavili v občini dvojezične krajevne napise. Po združitvi občine z mestno
občino Pliberk so ga izvolili za podžupana. Poleg komunalnega dela se je začel vedno bolj zavzemati za slovenskega kmeta tudi v javnosti. Že 1956 je bil izvoljen za zastopnika slovenskih
kmetov v okrajno Kmetijsko zbornico, leta 1966 pa v deželno Kmetijsko zbornico. Javno je spregovoril slovensko, kljub sramotnim izpadom sovražnikov se je oglasil v svoji materinščini.
Le samoumevno je, da so ga 1965 izvolili za glavnega kandidata „Koroške volilne skupnosti“. Ob njegovi izvolitvi je takrat poročal Naš tednik: „Udeleženci so vest ob njegovi izvolitvi vzeli z navdušenjem na znanje. Saj je bilo izrečeno z izvolitvijo zaupanje možu, ki ga narod spoštuje vsled njegove nesebičnosti, požrtvovalnosti, dobrosrčnosti, predvsem pa neizmerne ljubezni do slovenske besede.“
Kljub temu, da samostojna lista ni dosegla mandata, je bil
vedno prepričan, da je samostojna pot najboljša za koroške Slovence. Njegova odločna usmeritev pa nikakor ni pomenila, da ne bi iskal skupne poti za vse koroške Slovence. „Kljub svoji jasni svetovno nazorni opredelitvi nikdar ni bil ozek, marveč je vselej videl skupne potrebe in se zavzemal za akcijsko enotnost naše narodne skupnosti,“ je zapisal predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ko je izrekel sožalje Narodnemu svetu ob težki izgubi odličnega sodelavca.
Poleg svojih komunalnih funkcij je deloval še na gospodarskem področju, bil je član odbora domače Posojilnice in 25 let predsednik nadzornega odbora pliberške Zadruge. Njegova posebna skrb je veljala tudi vedno mladini, kot predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji je živo sprem-
Zagovornik sloven-skega kmeta
Ijal delovanje slovenskih dijakov. „Svoje otroke bomo prijavili k slovenskemu pouku, z njimi govorili slovensko in jih pošiljali v Slovensko gimnazijo,“ je zaklical še lani na mogočni reviji „Koroška poje“ v celovški koncertni dvorani.
Kot je znal živo pripovedovati, je bil njegov jezik sočen, izviren, besede so mu tekle izpod peresa. Za naš list je napisal nešteto člankov, poročil in reportaž. Priljubljene so bile njegove oddaje na celovškem radiu. Vsi smo čakali na njegovo monumentalno delo „Vaško kroniko“, ki jo je pripravljal. V njej je začel z vso znanstveno natančnostjo pisati zgodovino svoje vasi. Rad je prijateljem kazal prva poglavja, jih spraševal za nasvete in ocene. Zdaj je njegovo pero obstalo. Utihnil je pripovednik, kulturni delavec, politik slovenskega naroda na Koroškem.
■siai
lili
Že pred vojno voditelj kulturnega društva
b. s.
Zadnji posnetek: s predsednikom KKZ na zaključni prireditvi šentruperških gojenk v juniju letošnjega leta.
Če le morem koristiti slovenski stvari, se rad žrtvujem“ — s preprostimi, a odločilnimi besedami je podjunski kmet, komunalni politik in publicist Mirko Kumer-Črčej sprejel 1965 mesto glavnega kandidata za deželni zbor. „Delati v korist narodu“, pod tem geslom je deloval v naši sredini, iz katere ga je kruta usoda vzela v ponedeljek, 3. avgusta 1981.
Slovenski narod žaluje za osebnostjo, ki je postala simbol samostojnega političnega hotenja in žive volje, ki si hoče krojiti svojo usodo.
frn
[naš tedniki
SPOMINSKA PROSLAVA 5. OBLETNICE SMRTI SVOJEGA USTANOVNEGA ČLANA HERMANA VELIKA Prireditelj: SPD Herman Velik, Sele-Kot
Kraj: šola v Selah na Kotu
Čs: nedelja, 9. avgusta 1981, ob 14.
uri
Nastopajo: Obirski ženski oktet in kvintet Gorenci iz Nakla pri Kranju
KOLESARSKI IZLET Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: štart — pri Kovaču na Obirskem
Čas: nedelja, 23. 8. 1981, ob 11. uri Progi: Obirsko — Železna Kapla in nazaj (14 km); Obirsko — Železna Kapla — Jezerski vrh'in nazaj (44 km)
TEDEN SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE V LOČAH
V	torek, 11. 8. 1981, ob 20.30 uri FOLKLORNI VEČER Nastopajo: tamburaši in pevci SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč
V	sredo, 12. 8. 1981, ob 20.30 uri Nastop tria „Korotana“ SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni
V	četrtek, 13. 8. 1981, ob 20.30 uri Nastop mladinske folklorne skupine SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Vse tri prireditve bodo pri Pušniku v Ločah
V	petek, 14. 8. 1981, ob 20.30 uri FOLKLORNI VEČER SPD „Jepa-Baško jezero“
v Kulturnem domu v Ločah Nastopajo: folklorna skupina KPD „Planina“ iz Sel ter tamburaši in pevci SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč.
KONCERT NA ORGLAH Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu
Kraj: farna cerkev v Dobrli vasi Čas: sobota, 8. 8. 1981, ob 20. uri Izvaja: Angela Tomanič
Denar ne smrdi
Naš tednik z dne 23. julija t. I. prinaša na 5. strani s krepkim tiskom in v posebnem okviru očitek z naslovom LATINSKA KUNŠTNA: PECUNIA NON O LET.
Ker ne verjamem, da so se vsi bralci NT-a učili v svojem življenju latinščine, naj jim te tri kunštne besede prevedem v materinščino: DENAR NE SMRDI.
Kar zadeva moj idealizem, ki ga NT prav tako pogreša kakor Gigacherjeve-ga in Obernostererjevega, češ kako je mogoče, da smo za branje ob izidu antologije „Kärnten besichtigt“ prejeli vsak po en tisočak, naj NT-u zadevo pojasnim: omenjeni tisočak velja za branje in kot simboličen prispevek namesto honorarja za objavljeno besedilo v omenjeni antologiji.
Kaj sta prijatelja Gigacher in Ober-nosterer s tem tisočakom počela, ne vem in me tudi ne more brigati, jaz sem ga že jutri dan nakazal za deset izvodov te antologije Marcelu Meyrat-hu, Kalvarienberggasse 35/12, 1170 Wien, PSK Nr. 7126815. Kolikor je še ostalo, pa sem ...
No, ali sem se dolžan izpovedati NT-u tudi še za ostale šilinge? Kaj ni bil denar pošteno zaslužen? Takšen res ne smrdi, pač pa smrdi, če ga pričkaš ali kakorkoli prilisičiš.
Toliko za pojasnilo, da mi ne bo kak bralec NT-a zameril pomanjkljiv idealizem. Ne vlečem se za ugled idealista, za uhlje pa se tudi ne dam vleči kakim nergačem v tri dni. Če bi me bil kdo od NT-a prej vprašal, to pismo bralca ne bi bilo potrebno.
Janko Messner, Celovec
Mnenje Dobrolčanov nezanimivo?
Nad 400 dobrolskih občanov je pismeno protestiralo pri občini proti naselitvi podjetja Kostmann v Dobrovi. Omenjeno podjetje hoče tja prevažati kamenje in ga tam drobiti. Župan Hafner je prejel mnogo negativnih ocen glede naselitve podjetja v Dobrovi, kljub temu pa še vedno zavlačuje celo stvar.
Na zadnji občinski seji, ki je bila minuli petek, je dejal Hafner dobesedno: „Vsak, ki je mislil, da se bo zadeva z naselitvijo podjetja Kost-mann v Dobrovi danes uredila, se je motil. Slej ko prej cela stvar še ni dokončno rešena.“ Torej nič novega v Dobrli vasi, stališče župana je jasno: za vsako ceno naselitve podjetja Kostmann. Le zakaj se župan tako požrtvovalno zavzema za to stvar?
Martin Pandel, ki je tokrat zastopal Enotno listo je stavil predlog, da občinski svet končno zavzame svoje stališče in izpove svoj „ne“ za naselitev podjetja. Toda Hafner, je dejal, da so mu občani „zelo pri srcu“ in, da zaradi tega še ni možno ukrepati. „Ko bodo oddale vse pristojne in odgovorne strani svoje ocene, se bomo pogovarjali naprej.
Govornik Enotne liste je s tem v zvezi dejal, da je ocena referata za turizem ter ocena Kmečke zbornice zelo dvomljiva. Seveda sta čudni, če kmečka zbornica in referat za turizem pozitivno ocenita naselitev podjetja sredi gozda, vrhu tega v bližini turističnega centra. Hafner pa je ob tem obmolknil, občinski svet se je „posvetil“ k naslednji točki dnevnega reda ... Torej bo treba v Dobrli vasi še čakati.
Med drugim so na seji razpravljali tudi o podpori dobrolskega kulturnega društva „Srce“. Prošnjo društva so občinski odborniki vzeli na znanje, o višini podpore pa se bodo menili po novem letu.
Kulturno društvo „Srce“ urejuje prostore v kulturnem domu. Stroški znašajo nad 100.000 šil. Omenjeno kulturno društvo je zaprosilo pri občini tudi za podporo v zvezi z gostovanjem folklorne skupine Tine Rožanc iz Slovenije. Društvo, ki je prijatelj folklornega večera je zaprosilo za oprostitev davka za zabavo. Po mnenju občinskega sveta bi bilo to nemogoče.
Občina pa je prireditelju odobrila podporo v višino 4000 šil.
SAK igral „le“ neodločeno
Minulo soboto je Slovenski atletski klub odigral prvo prvenstveno tekmo v novi sezoni. Na Košatovem igrišču v Celovcu je bilo v gosteh moštvo iz Dobrle vasi. Obe moštvi sta po mnenju strokovnjakov favorita za vstop v koroško ligo. Gledalci, zbralo se jih je nad 200, so videli zelo dober nogomet, čeprav je bilo vreme bolj primerno za kopanje kakor za nogomet. Kljub hudi'vročini je bila tekma hitra in zanimiva, tudi zadetkov ni manjkalo. Po 90 minutah sta se moštvi ločili z neodločenim rezultatom.
Pod vodstvom trenerja-igralca Marjana Babška, se je Slovenski atletski klub teden dni pripravljal na prvenstvo na Ravnah. Nogometaši so se pripravili dobro, kar so dokazali predvsem v drugi polovici sobotne tekme. Slovenska enajsterica si je bila na jasnem, da tekme proti Dobrli vasi nikakor ne sme izgubiti. Trener Babšek je dejal pred tekmo: „Strinjam se z vsakim rezultatom. Nikakor pa tekme ne smemo izgubiti.“ Že malo po začetku pa je kazalo, da bo SAK, ki je bil zadnjih 13 tekem neporažen, končal prvo prvenstveno tekmo brez točke. Gostje iz Dobrle vasi so namreč po 45 minutah vodili 2 : 0. Dvakrat je, po hudih napakah obrambe SAK, za Dobrlo vas bil uspešen Mirko Lesjak. Gledalci in prijatelji slovenskih nogome-
tašev so majali z glavami, kajti takega rezultata verjetno ni pričakoval nobeden. Napadalci SAK so imeli tri stoodstotne možnosti za zadetek. Toda ostalo je le pri možnostih.
Po odmoru pa se je SAK pokazal z najboljše strani. Dobrol-čanom je zmanjkalo sape, slovenski nogometaši so imeli veliko trenersko premoč. V drugem polčasu je Hobel zamenjal Per-ča. Gledalcem ni bilo treba čakati dolgo, kajti že v 51 minuti je Fera znižal na 1 :2. Deset minut navrh, pa je Hobel izenačil. Takega SAK, kot smo ga videli v soboto, doslej pravzaprav nismo bili vajeni.
Čeprav je dobrolska enajsterica vodila že 2 : 0, mora biti hvaležna sodniku Latzinu, da se je tekma končala le 2 : 2. Kajti sedem minut pred koncem je omenjeni sodnik prisodil SAK-ovcem, le prosti strel — obrambni igralec nasprotnika je v kazenskem prostoru igral z roko. Jasna enajstmetrovka.
Postava: Ahlin, Perč (Hobel), M. Kreutz, Drnovšek, Lampich-ler, Fera, Luschnig (Gregorič), Zablatnik, Babšek, Velik, Polan-šek.
V predtekmi je moštvo SAK pod 23 igralo proti sovrstnikom iz Dobrle vasi. Po 45 minutah je gostujoče moštvo vodilo že 3:0. V drugem polčasu pa so slovenski nogometaši poraz omilili na 2 : 3.
Šentprimož
V nedeljo, 2. avgusta, je obhajal v Šentprimožu svojo novo mašo Teddy Naduvathumuryils iz Kerale v južni Indiji.
Revna družina novomašnika študentu ni mogla omogočiti študija. Sredstva za šolanje je zato mlademu teologu poskrbel slovenski Dušnopastirski urad z misijonsko akcijo. Teddy Nauvathumuryils je doštudiral teologijo v Innsbrucku. V bodoče pa bo lahko širil krščansko vero v Indiji. Za novomašnika se je zavzel predvsem Šentprimož, ki je znan po radodarnosti za misijonske akcije.
Novomašnika so sprejeli v Šentprimožu z dobrodošlico, napisano v treh jezikih. Otroški zbor pa mu je zapel v pozdrav lepo slovensko pesem. Prav za primicijo je cerkveni zbor naštudiral latinsko mašo.
Pri novi maši so somaševali prošt Franc Brumnik, župnik Franc Krištof, rektor Jože Kopeinig in kaplan Marko Jernej, ki je imel novo-mašniško pridigo. Jernej je pred devetimi leti sam obhajal v Šentvidu novo mašo. V pridigi je nakazal položaj in težave duhovnika v današnji družbi. Šentviški župnik Krištof pa je izrazil upanje, da bi tudi iz domače fare kmalu izšel kak dušni pastir. Novomašnik je izpovedal po maši vsem dobrotnikom iz šentprimoške župnije svojo iskreno zahvalo.
Vogrče
Gasilska in športna dejavnost imata marsikaj skupnega, vsaj v Vogrčah. Prvič zato, ker so večinoma v obeh društvih isti člani, drugič zato, ker so gasilske vaje in tekmovanja tudi šport, saj tečejo, skakajo, se pregibljejo in jim štejejo sekunde in stotinke sekund, kdo hitrejše pripravi vse potrebno za brizganje vode. Treba je veliko treninga, potrpežljivosti in vztrajnosti, predno so pokali.
Gasilsko društvo je že znano, da rado pobira pokale in častne naslove. Letošnja kronika pokaže tole: 14. junija je vogrško moštvo v Velikovcu med 24 moštvi bilo najboljše in se zato usposobilo za deželno prvenstvo. To je bila že deseta zmaga vogrškega gasilskega društva. Na drugem mestu je bilo
šmihelsko gasilsko društvo. 28. junija je na deželnem tekmovanju vogrško moštvo osvojilo 8. mesto. 28. julija je priredilo društvo iz Bistrice pri Pliberku pokalni turnir za velikovški okraj. Tudi tukaj je zmagala vogrška skupina in z 184.65 točkami dobila najboljšo oceno, kar jih je bilo kdaj doseženih na Koroškem. Drugo in tretjo mesto je osvojil Šmihel nad Pliberkom.
Na športnem polju počasi rastemo, ker imamo šele eno leto DSG. Na športnem dnevu v Ponikvi 14. junija je DSG dobila drugo mesto, pri Božjem grobu 21. junija peto mesto, v Pliberku pa je 5. julija moštvo osvojilo prvo mesto.
15. in 16. avgusta priredi DSG v Vogrčah športna dneva. Vabimo vse prijatelje športa že sedaj, da se ju udeležijo in se sami prepričajo o našem delu. Nam ne sme biti največja skrb zmaga, ampak prijateljsko srečanje in tekmovanje ? pravem športnem duhu. Tudi praznovanje zmage mora pri vsakem društvu, gasilskem ali športnem, biti vedno dostojno in zmerno. Gasilskemu društvu in DSG čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov!
V Svetni vasi je v krogu svoje družine praznovat Voranc Bister, pd. Užnjak visok življenjski jubilej, postal je 80 let. Čestitkam se pridružita NSKS in uredništvo NT!
Pred kratkim je v Čirkovčah pri Pliberku obhajala visok živ ljenjski jubilej — 80-letnico, gospa Marija Spingl. Iskreno čestitamo!
*
Svojo 75-letnico je v krogu domačih praznovala gospa Ana Pasterk, pd. Bukovnikova mama iz Suhe v občini Železni Kapli-Bukovnikovi mami iskreno čestitamo!
Oglalufte,
a ttaiem Ladu!
V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in praded, gospod
Franc Stefitz
pd. Kupec, kmet v Žvabeku
Po težki in dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti ga je Vsemogočni poklical 4. avgusta 1981 v 75. letu starosti k sebi.
Dragega pokojnika bomo spremili v petek, 7. avgusta 1981, ob 15. uri od hiše žalosti na domače pokopališče k zadnjemu počitku.
Žvabek, Pliberk, Metlova, Borovlje, Beljak, dne 5. 8. 1981
V krščanski žalosti:
Ferdinand, Franc, Marija, Apolonija, Anton, Filip, Avgust, Nežka, Štefej, Andrej, Matilda, otroci Elma, Ida, Siegfried, Wilhelm, Edeltraud, Margit, Liliane, Stanilau, Ana, Marija, Rihard, snahe in zeti, vnuki in v imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev
CELOVŠKI SEJEM
z velikim blagovnim sejmom in zabaviščem, od PETKA, 14., do NEDELJE, 23. avgusta 1981
s skrajšanim strokovnim lesnim sejmom
SEJMIŠČE CELOVEC -	1500 RAZSTAVLJALCEV IZ 30 DRŽAV
naš tedniki
BOST v NAŠEM TEOMIKU ]
Maja Haderlap:
Na Dunaju si anonimen
Maja Haderlap, rojena 1961 v Železni Kapli. Ljudsko šolo je obiskovala v Lepeni; zadnjo leto jo je poučeval Florijan Lipuš. Leta 1979 je maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Po maturi je šla na Dunaj, kjer študira gledališke vede. Za gledališče se je zanimala že kot gimnazijka. Na šolski akademiji Slovenske gimnazije je leta 1978 uspešno igrala odlomek iz Župančičeve „Veronike De-seniške“. Ukvarja se tudi z literaturo in pred tremi leti je začela pisati tudi sama — predvsem liriko. Letos marca pa so jo izvolili za podpredsednico Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
NT: Maja, si maturantka Slovenske gimnazije in študiraš na Dunaju gledališke vede. Bi povedala, kako se Ti zdi študij in kako se počutiš kot slovenska maturantka na Dunaju?
Haderlap: Gledališče me je zanimalo že, ko sem bila še na gimnaziji, zato sem začela študirati tudi gledališke vede. Sicer sem si predstavljala, da bo ta študij bolj praktično usmerjen, gre pa le bolj v smer teorije. Seveda pa sem s študijem zadovoljna, čeprav postajam bolj pasivna. Od začetka sem si želela praktično delo, vedno bolj pa kaže, da to na univerzi ni izvedljivo.
NT: Se zanimaš za gledališča in hodiš na Dunaju na predstave?
Haderlap: V gledališča precej zahajam. Za državne teatre dobimo celo zastonj vstopnice za generalke. Zanimajo me predvsem Burgtheater ter Akademietheater in manjša gledališča, kot so to „Die Komödianten“, »Schauspielhaus“ in „Ensembletheater“, kjer nastopa s svojimi kabareji Lukas Resetarits.
NT: Katera gledališča, mislim državna ali „alternativna“, se Ti zdijo na Dunaju bolj važna?
Haderlap: Majhna gledališča me zanimajo predvsem zaradi atmosfere, ki v teh vlada. „Ensembletheater“ kot tak je majhen in ne profesionalen v smislu državnih teatrov, temveč improviziran. Igralci sami poskrbijo za garderobo in prodajo vstopnic, tako rekoč sami organizirajo razne posle.
NT: Kako pa študentovsko življenje? Imaš stike s slovenskimi študenti na Dunaju?
Haderlap: Delam v Klubu slovenskih študentov na Dunaju. Počutim se domača, ker se srečujem s študenti, ki jih poznam če iz gimnazijskih let. Sicer pa
je težava v tem, da si na Dunaju anonimen, kot pač v vsakem velemestu. Treba se je navaditi na življenje tam, kar je za razvoj osebe gotovo koristno.
NT: Udejstvuješ se tudi literarno. Pišeš le sama zase ali hočeš prodreti s svojo literaturo tudi v javnost?
Haderlap: Pišem pesmi, ki sem jih v zadnjem času tudi že objavila v Mladju. Ob začetku sem pisala le o svojih čustvih, zdaj je vsebina pa že bolj splošna.
NT: Kaj so Tvoji nadaljnji cilji?
Haderlap:	Imam željo, da
bom tudi v bodoče pisala in da bi se razvijala.
NT: Kakšne poklicne želje imaš, ko boš zaključila študij?
Haderlap: Po maturi mi je bilo čisto jasno, kaj hočem. To se je sedaj izkazalo, da so bile to bolj iluzije. V trenutku se s tem vprašanjem ne bavim preveč.
NT: Želim Ti lepe počitnice, veliko uspeha pri študiju in se Ti zahvalim za najin pogovor.
J. F.
Peter Tumni: Dramatik in lirik
Korošec Peter Turrini, znan ne samo po televizijski seriji „Alpensaga“, je lani izdal dve knjigi. Pri dunajski alternativni založbi „Frischfleisch & Löwenmaul“ gledališko igro „Josef und Maria“ kot žepno knjigo in pri nemški založbi „Autoren Edition“ lirični prvenec „Ein paar Schritte zurück“.
„Josef und Maria“ je teatrska igra, ki je tako napisana, da bi kdo lahko mislil, da jo je Peter Turrini napisal na podlagi dveh konkretnih primerov, se pravi dveh ljudi, ki sta zgodbo prej že igrala na odru življenja, kjer vse igra.
Čas dejanja je večer 24. decembra. Kraj dejanja je tržnica neke velike trgovske hiše. Osebi dejanja pa sta Maria, ki je 65 let stara in snažilka, ter Josef, ki je 68 let star in nočni čuvaj.
Turrinijeva igra govori torej o starih ljudeh. Dva — zaradi svoje starosti — iz družbe izločena človeka se najdeta. — Dolgo govorita drug mimo drugega. Njegov monolog pripoveduje o politični, in njen o njeni artistični preteklosti. Ob koncu pa se le znajdeta v dialogu. — V oddelku za pohištvo gresta nazadnje celo v posteljo — to je dogodek, s katerim nista več računala.
Pravijo, da so stari tisti, ki drugim prepovedö ljubezen. — Peter Turrini pa tej „sivi sreči“ ni na poti. S taktom in nežnostjo pokaže, da ljubezen ne pozna nobenih meja in nobene starosti.
Pisatelj Peter Turrini s slovenskima besednima ustvarjalcema Valentinom Polanškom in Francetom Merkačem
Turrini je tudi tokrat političen avtor. Njegov Josef je bil socialistični aktivist in svobodomislec, ki ga je Hitler obsodil na smrt. Josef je sanjač in idealist, ki pa vseeno nima nobenih iluzij o življenju.
Maria ima probleme z družino: Pripoveduje o zakonu, ki je ostal brez sreče, o snahi, zaradi katere še na Sveti večer ne sme biti pri lastnem sinu, in o svoji preteklosti.
V prostorih, kjer donijo še pobožne pesmi in ki so polni slavnostnih darov, najdeta drug k drugemu. — To je božični čudež.
Turrinijev lirični prvenec „Ein paar Schritte zurück“ je samo na prvi pogled liričen. Kitice in verzi so (tako rekoč:) »tradicio-
nalni“. Ne predstavljajo zgolj lirike, temveč so v mnogih primerih edinstveni aforizmi, ki utegnejo biti citati iz življenja.
„Ein paar Schritte zurück“ je neke vrste čustvena inventura pisateljevega dosedanjega življenja. Iz knjige spoznamo „mlajšega in starješega“ Turri-nija, njegovega italijanskega očeta, štajersko mamo, starša, ki sta se naselila na Koroškem, in Turrinijeva brata, ki sta in sta bila taka kot so vsi drugi bratje tudi.
Turrinijevi pesniški zbirki je treba od srca želeti mnogo bralcev. S to knjigo je Peter Turrini dokazal, da je tudi lirik in sicer važen in interesanten.
Janko F,erk
Tekme SAK: na igrišču Annabichl v Celovcu
V nedeljo, 9. avgusta 1981, ob 8.30 uri ASV pod 23 — SAK pod 23 in ob 10.15 ASV I — SAK I
Tekme DSG Sele: na igrišču v Metlovi
v nedeljo, 9. 8. 1981, ob 16.00 Metlova 23 — Sele 23 in ob 18. uri Metlova I — Sele I
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA
ENOTNA
LISTA
Si delal in molil, si pisal, trpel in kot klas božji za večnost zorel!
V večno domovino k Bogu, ki mu je v veri in ljubezni zvesto služil, je odšel naš srčno dobri mož, oče, brat in stric, gospod
Mirko-Andrej Kumer
pd. Črčej na Blatu
Bogu in domovini zvesto srce je utihnilo v ponedeljek zvečer, 3. avgusta 1981, v 72. letu starosti.
Sv. zakramenti, potom katerih je bil vse svoje življenje povezan s Kristusom in jih je tudi še pred smrtjo prejel, so mu bili kažipot v večnost.
Blagega pokojnega priporočamo vsem v spomin pri molitvi in sv. daritvi.
Blato, Mallnitz, Žvabek, Celovec, dne 4. avgusta 1981
V krščanski žalosti:
Roza, žena
Elizabeta, Fric, Andrej, Valentin in Janko, otroci z družinami Alojzij, brat z družino in v imenu vseh ostalih sorodnikov
Nove honorarne tarife z zdravniki
Ustanova za socialno zavarovanje kmetov in avstrijska zbornica zdravnikov sta sprejeli nov dogovor o honorarnih tarifah.
Veljale bodo od 1. septembra 1981 do 30. septembra 1982.
Najvažnejše spremembe honorarnih postavk:
• •	ordinacija pri praktičnem zdravniku ordinacija pri praktičnem zdravniku s po-	šil.	120.—	doslej	110,—
	sebno preiskavo	šil.	175.—	doslej	160.—
•	ordinacija ponoči	šil.	240.—	doslej	220.—
• •	ordinacija z omejeno storitvijo če praktični zdravnik obišče bolnika	šil.	54,—	doslej	50.—
•	podnevi če obišče praktični zdravnik bolnika	šil.	178.—	doslej	165.—
	ponoči	šil.	375.—	doslej	350.—
• •	ordinacija pri Specialistu ordinacija pri Specialistu s posebno	šil.	120,—	doslej	110,—
•	preiskavo če zdravnik-špecialist obišče bolnika	šil.	215,—	doslej	200,—
	podnevi	šil.	178.—	doslej	165.—
Vrednost točke za posebne storitve se zviša oc		1 šil.	7,60 na	i 8.—.	
Tudi honorarji zobozdravnikov in dentistov so se kot sledi povišali:					
•	vizita	šil.	120.-	doslej	112.—
•	iztrganje zoba	šil.	90.-	doslej	84.—
• •	lokalna anestesija (vključno injekcija) navadna plomba vključno podlaga iz fos-	šil.	48,—	doslej	45.—
	fatnega cementa	šil.	114,—	doslej	106,—
• rentgen zoba Pozor:		šil.	69.-	doslej	64.—
Zgoraj navedni honorarji veljajo samo za zdravnike oz. dentiste, ki imajo pogodbo z Ustanovo za socialno zavarovanje kmetov!
Prošnjo za zdravljenje pravočasno vložiti
Ustanova za socialno zavarovanje kmetov sporoča, da je treba še v poletnih mesecih vložiti prošnjo za zdravljenje (Kuraufenthalt) kdor hoče iti pozimi na zdravljenje. Poprečno traja namreč 5 mesecev, preden se po vložitvi prošnje odkaže mesto v enem izmed avstrijskih zdravstvenih domov. To pa zaradi tega, ker je izredno veliko povpraševanje. Najugodneje je vložiti prošnjo preko domačega zdravnika.
Zbrali so se mestni očetje, župan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starešine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko.
Tožnik je bil Andraž Slamorezec, toženi pričujoči: prvič Lukežev kozel lisec s svojo brado; drugič njegov gospodar in zagovornik, sam Lukež Drnulja. In mnogo, premnogo množice Višnjanov je bilo zbrane, modrih možakov in pametnih ženic, ki so prišli poslušat, kako bo tekla imenitna kozlovska pravda.
In vstal je v tem sodnem zboru višjanskih modrijarhov, starešin in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodnik in župan tega starega mesta. In svetlo je pogledal sodnik Zaropotaj po zbrani množici, trikrat zacmakal in povzdignil glas menda takole:
„Kaj smo se danes zbrali? To vprašam vas, stari Višnjanje, zaslomba in podpora našega slavnega mesta, in tudi vas, ki usta odpirate in ušesa nastavljate po vsej spoštljivosti, da bi zaslišali, kaj je pravica, ki jo je Bog med ljudi poslal. Kaj se nismo zbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Slamorezčevega vrta? Ta hudobna kozlovska zver je namreč zapeljana po svoji meseni poželjivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, dalje po lenobi in nemarljivosti svojega gospodarja Lukeža Drnulje bila namenjena, da bi vse zelje, vso peso, korenje, česen in čebulo na Andreja Slamorezca vrtu po-smukala, pojedla, potrla in požrla. Kajne, Višnjanje, da smo mi od nekdaj bogaboječi in pravični?“
„Smo, smo,“ odgovarja višnjan-sko ljudstvo.
„Če smo bogaboječi, poslušajmo, kaj Bog pravi! Deveta in deseta zapoved veleva, da ne smemo ničesar poželeti, kar ni naše, ampak našega bližnjega. Bog_ prepoveduje vse hudobne misli. Če mislim komu zelje snesti ali pa buče, je pri njem toliko, kakor bi jih bil res snedel. Drnuljev kozel pa je poželel svojega bližnjega blago, je gledal pregrešno čez plot, torej ga obsodimo na smrt!“
In vse ljudstvo zagrmi: „Obesimo ga!“
„Lukež Drnulja pak“ — govori vi-
šji sodnik dalje — „ni nič kriv. Njega ni bilo doma in, kar je še več, mož je dober nočni čuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih palic po podplatih pa nič več!“
„Pet palic!“ kriče Višnjanje.
Ko se vihar poleže, višji sodnik Zaropotaj pa sede, vstane sivobra-di starešina Žužnjal in spregovori: „Ko sem jaz še v sami srajci in brez hlač okoli tekal, tačas še niso imeli studenca z deskami kritega in sonce je gorkeje sijalo ko zdaj. Tačas smo imeli urnejše noge, bi-strejše oči in vse živote boljše ko
danes. Pa kaj sem hotel reči — da, Lukež Drnulja ni nič boljši ko njegov kozel. Le ubijmo ga in umorimo, bo vsaj drugo pot vedel mrkača dobro privezati doma, da ne bo mogel poskušati, kako bi se škoda delala.“
Andraž Slamorezec je od veselja poskočil in zavriskal, ko je zaslišal te modre besede. Ali gospodar Go-bežel, drugi starešina, sovražnik Žužnjalov, trikrat z glavo zmaje, v četrtič pa srdito vstane in pravi:
„Kakove so te besede, ki sem jih zaslišal? To niso prave besede. Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten; milost skažimo in pravico, da nam
Bog milost skaže in pravico. Saj veste, da imamo našega polža v veliki časti, kar je lepo in prav. Od njega, od našega polža se učimo pohlevnosti: tolikšno hišo ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo počasi leze, kar je prav. Ob kratkem: nikomur ne prizadene nič žalega. Bodimo še mi tako! Glejte, Višnjanje moji, ko bi kdo izmed nas — česar nas pa sveti Bog obvaruj! — hotel našega polža dražiti, drezati in bezati, kaj bi pač storil? V svojo hišo bi se tiho pomaknil in bi sam pri sebi dejal: ,Bog jim grehe odpusti, saj ne vedo, kaj delajo’. Posnemajmo svojega starega polža, da se nam bo dobro godilo in nam bo dobro na svetu! Odpustimo Lukežu Drnulji ne le smrt, temveč tudi tistih pet palic po podplatih! Liscu pa tudi odpustimo, žival je neumna, ne ve, kaj je pravo in kaj grešno. In če to storimo, Višnjanje, bo današnji in vse prihodnje dni Bog vesel, da je Višnjo goro ustvaril.“
Vse Višnjanke s svojimi otroki vred so se spustile v jok, ko so zaslišale ta govor o polževih čednostih. Kakor bi mignil, je bilo veliko število veljavnih mož za Gobež-la in za pomiloščenje Drnuljevega Lisca. Strahoma je tožnik Slamorezec videl to premembo misli mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih dobil vsaj polovico nazaj na svojo stran. In res vstane v drugič starešina Žužnjal in v dolgem govoru glasuje za kozlovo in Drnulje-vo smrt baje tako izvrstno, da so se Višnjanje zdajci razpolovili na dve stranki: ena je bila za milost, druga manjša za smrt kozlovsko.
Govorili so še sodniki in me-
ščanje: Jurček Griža, Bošte Krevs, Peter Štrama, Marko Črmaž, Miha Kisovar, Jožman Kravopasec in še več zaznamovanih slovečih možakov, eni z Gobežlom, drugi z Žuž-njalom. Niso se mogli zediniti, zmešnjava je bila velika, postajali so srditi in eni so že stiskali pesti.
Višji sodnik in župan Zaropotaj, ki je bil prestopil h Gobežlovi večini, boječ se, da bi prihodnje leto ne bil zopet izvoljen, je imel veliko preglavice in križev, da je kot prvo-sednik ohranil primeren red. In ker je videl, da se zlasti zaradi tega pričkajo in pulijo, ali ima kozel Lisec um in pamet ali ne, se zmisli v svoji modri glavi in pravi:
„Možje, stojte, poslušajte! Kaj bi bilo, ko bi po kozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in razvideli, ali ima pamet ali je nima?“
S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni in Lukež Drnulja je z meščani Kašopiharjem, Lasa-čem in Črmažem zdirjal domov, da bi pripeljal kozla pred visoko in častito sodnijo.
Medtem so se višnjanski možje malo oddahnili in obrisali pot z vročega čela, vendar so željno pričakovali, ali se bo kozel izkazal pametnega ali ne.
Drnulja pa s solznim očesom doma Lisca omotvozi in ga vleče za seboj, opominjajoč Črmaža, naj ga poganja, pa le prav zlepa. Liscu pa žalostno pravi:
„O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, mogla zdajle menjati kože in glave tako, da bi bil jaz kozel, ti pa moj gospodar Drnulja! Zakaj če se ne boš dobro obnašal, obesili te bodo in še meni ne bo prida. O, ko bi bil danes vendar toliko pameten, da bi se delal vsaj tako neumnega, kakor si neumen bil, ko si šel čez plot Slamorezčevo zelje gledat in si sebi in meni hudo storil!“
Prišedši pred sodni zbor, se kozel malo zmeni za vse sodnike in starešine, temveč se meni nič, tebi nič uleže in z zadnjo nogo prav dobro za vratom popraska.
„Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, ničesar se ne boji,“ sklepa iz tega Gobežel.
„Ni neumen!“ vpijejo nasprotniki. In glejte čuda: kozel Lisec sam odmaje z brado.
„Ali ste videli?“ kriče nasprotniki.
„Muho je odganjal,“ vpije Drnulja in zamahne srdit, da se Lisec tako slabo obnaša, z batino nadenj. Kozel se ustraši, se mu iztrga iz rok in, kakor bi imel devet naglavnih grehov nad seboj, zdirja po trgu in naravnost domov.
„To je slaba kozlova vest!“ pravijo Žužnjal in njegovi privrženci in
oj, gorje, Drnulja vidi, da se število prijateljev zopet manjša. Pristopi k starešini Gobežlu in mu skrivaj reče: „O ljubi oče Gobežel! Tri jare kokoši vam prinesem do prve nedelje, le rešite me iz teh rev in težav!“
Toda ni bilo treba jarih kokoši, kajti v tistem hipu pride sloveči berač in vedež višnjegorski Flere Krivostegno. Ta je obhodil mnogo sveta, imel od Boga po višnjanski veri poseben dar modrosti in je znal coprati, da so zdravi obolevali, bolni umirali.
„Flere Krivostegno naj sodi za vso Višnjo goro!“ se zmisli neka ženska in že je Flere sedel na Za-ropotajevem stolu, vzdignil svojo berglo ob sebi in jel poizvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki sta ga bili veseli, ker tako je hitro zopet edinost in složnost prišla v ljubo višnjansko mesto. Celo Luka Drnulja se je obveselil, ker je z drugimi meščani vred veliko stavil na pravičnost in posebne božje darove Krivostegnove.
Dolgo je naslanjal vedež Flere kosmato brado na berglo in mislil.
„Višnjanje, tukaj je težko soditi,“ pravi Flere Krivostegno, „zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, tepli bi ga bili s palicami, da bi bil čutil. Zdaj pa kozel zelja ni pojel. Slamorezcu ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima kozel vendar nad seboj, zato je kazni vreden. Hm, hm, to je težko soditi.“
In zopet je naslonil kosmato brado in mislil.
In glejte, proti poldne je bilo, kar vstane vedež Krivostegno, dene počasi tri prste na čelo in pogleda svetlo in veselo po višnjanski drhali.
„Duh božji ga je razsvetlil, poslušajmo?“ šepetajo stari in mladi-
Krivostegno pa je govoril in razsodil takole:
„Ker se kozel z zeljem ni mastil, pa bi se bil rad mastil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegov gospodar Drnulja pa naj ta tepež gleda z zavezanimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palico zamahovali nad njim.“
„To je višnjanski Salomon!“ j® vpilo krdelo.
Trikrat je še stalo sonce nad Višnjo goro in, ko je prišlo v četrtič, so gnali kozla Lisca in Lukeža Drnuljo iz mesta ven na hrib Peščenjak in tam, kjer so na hribu stale slavne višnjanske vislice, tam je bil kozel Lisec vpričo višnjanske množice po senci tepen in Drnulja je to tepenje gledal z zavezanimi očmi in s palicami so zamahovali nad njim.
Slika iz popotne torbe
Kmalu bo stara sto let, slika, ki jo danes objavljamo. Pripeta je na deblo stare, košate lipe pri Jeseničniku v Dulah ob Vrbskem jezeru in priča o smrti gospodarja samega. Tedaj, pred 100 leti še nihče ni mislil, da se bo ob Vrbskem jezeru poletni turizem tako razvil, le tu in tam so se bavili z „gospodo“ iz tujine in dajali sobe v najem. Danes pa zlahka ne najdeš hiše v okolici jezera, ki ne bi ponujale svojih sob letoviščarjem od blizu in daleč. Vse se je spremenilo in tudi ime Jeseničnik danes najbrž pišejo drugače kot tedaj, pred 100 leti.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
5.
Gosti lasje kostanjeve barve nad visokim, čistim čelom, pravilno ustvarjen obraz in cela zrast ji je dajala nežno, čeravno ne posebno lepoto. Bila je nekaj časa v mestu, večji del svoje omikanosti in vednosti pak si je pridobila z lastno pridnostjo.
Razen domačega, še nedoraslega sina je sedel na koncu mize kakih devetnajst let star mladenič, Marijan Piškav. Imel je eno tistih obličij, ki po eni strani lahko veljajo za lepa, po drugi pa se lahko o njih reče, da jim še nekaj manjka, česar se ne moremo domisliti. Zdravega, životnega mladeniča je vsak na prvi pogled uganil iz tega obraza; nasproti pak bi
bil moral tisti, ki trdi, da se človeku z obraza bere, kako živi in misli, soditi, da je življenje in mišljenje Marijanovo kaj enolično. In res bi se tu posebej ne bil zmotil. Kakor sosed je bil skoro veden in večen gost na Slemenicah.
Sredi mize je gorela voščena sveča in okrog svečnika so ležale raztrošene kvarte.
„Ali jih vržemo še enkrat?" vpraša mladenič in zbira posamezne podobe.
„Jaz sem se že naigrala," reče Manica in potegne knjigo bliže. Videlo se je, da bi bila rajši brala.
„Kako moreš ven in ven v bukve gledati? Ves dan si vanje zamaknjena in še na večer se jih ne naveličaš," pravi Marijan. Ker je bil v prvi mladosti njen tovariš v igri, torej star znanec in skoro bolj na Slemenicah domač ko na domu svojega očeta, zato jo je tikal.
„Jaz sem že tudi dejala, da bi bila Manica doktor postala, ko bi bila Balček," pravi mati nato.
„Ali jaz ne bom doktor postal, mama?" vpraša deček.
„Ti si premalo priden, vse drugo ti je bolj mar ko bukve," pravi mati. „Le počakaj, kadar učenik pride, ta te bo že nagnal, da se boš pridneje učil, ko si se do zdaj."
„Učenik te bo ostro držal," reče Marijan, da bi dečka podražil. Balček je verjel, naslikal si je v domišljiji učenika starega, grdega, ki ga bode ubijal
in lasal, kakor je v vaški šoli videl, da šolmošter la' sä kmečke fantine, in na jok so se mu ustnice napravile.
„Nič ne verjemi, Baldvinče! Če boš priden, ne bo ti nič žalega storil nov učenik. Midva se bova vkup učila," pošepnila je sestra bratcu na uho in mu z le po ročico pogladila rumene kodraste lase z lica.
„Kaj pa pride?" vpraša Marijan.
„Danes bi bil imel že tu biti, kakor mi je piša] moj prijatelj profesor v Ljubljani, ki mi je to reč oskrbel. Baje da je izvrsten mladenič in bil eden najpridnejših učencev," odgovori gospodar.
„Dobro bo to!" pravi Marijan. „Da bi le kaka mevža ne bil, imel bom potlej vsaj tovariša na lov. Lisic je letos dosti, v vasi doli je ena že precej kur odnesla. Predsinočnjim sem jo bil šel čakat, dve uri sem na prelazu sedel, nazadnje pak mi je bilo dolgča^ ponoči samemu prežati, zebsti me je začelo, obesn sem puško čez pleča in sem šel spat. Ko bi bil š® enega imel, pa bi bila lepega lisjaka dobila. Tudi zajcev je letos dosti, Bog ve, kako je to, da je letos tako srečno in rodovito za žival."
„Lovec ste, morali bi vedeti, da zato, ker je bil3 lanska zima prav gorka in je torej spomladi bilo veliko zaroda," razlaga gospod Benjamin.
„Ali bode letos velik sneg."
„Bog ve, morda pa ne," odgovori gospodar ter se nasloni na stol.
od petka, 7. avgusta 1981
do četrtka, 13. avgusta 1981
PETEK, 7. avgusta 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latin-ščina — 10.00 Angleščina — 10.30 24 ar iz življenja neke žene — 11.55 Votline — svet brez sonca — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 .Poročila — 15.00 Borneo — 15.45 Duša — 16.10 Jac-Pues Offenbach — 17.00 Am, dam, des —' 17.30 Pustolovščine Toma Sawyera 'n Huckleberry Finna — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Magnetizer — 21.10 Tuja peresa —
22.00	Šport — 22.10 Priče stoletja: Max Delbrück — 23.00 Poročila.
SOBOTA, 8. avgusta: 9.00 Poročila
9.05	Latinščina — 9.35 Francoščina ~~ 9.50 En francais — 10.05 Italjan-ščina — 10.35 Zgubljeni manuskript — 11-30 Kaj je s soncem — 12.30 Poj z nami — 13.00 Poročila — 15.25 Sedem zaušesnic — 17.00 Šport ABC — 17.30 Stari parni konj — 17.55 Za lahko noč ~~ 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Varie-te internacional — 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Heinz Conrads — 22.00 Šport —
22.20	Rock za mir — 23.20 Poročila.
NEDELJA, 9. avgusta: 11.00 Ura tiska — 15.10 Paper moon — 16.50 Zlata ptica je povsod — 17.20 Pinocchio ~~ 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sl'ki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport ~~ 20.15 Nepomembni — 22.20 Poročila.
fONEDELJEK, 10. avgusta: 9.00 Po-r°čila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-9led v kuhinjsko posodo — 10.00 An-Sleščina — 10.30 Sedem zaušesnic —
12.05	čoln morskih roparjev — 12.15 Bahia — 13.00 Poročila — 15.00 Bor-ne° — 15.45 Velika želja — 16.10 Am, ^ni, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Konjske povesti — 18-25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 "^strija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Šport ob ponedeljkih — 21.05 “borišče New York — 21.50 Večerni «Port.
TOREK, 11. avgusta: 9.00 Poročila —-Am, dam, des — 9.30 Latinščina
10.00	Angleščina — 10.30 Zeppelin 7~ t2.05 Hec nad veseljem — 12.15 Ce-'° življenje je kemija — 13.00 Poročila
5.00	Prijeten gospošček — 16.45 Mož-i® brez živcev — 17.00 Am, dam, des j" 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP IT 18.25 ORF danes — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-
1	20.15 Teleobjektiv — 21.00 Gospa
Ul,ner — 22.45 Poročila.
SREDA, 12. avgusta: 9.00 Poročila —
9.05	Tudi hec mora biti — 9.35 Latinščina — 10.05 Angleščina — 10.35 Frankie in Johnny — 12.00 Tropica —
12.15	Teleobjektiv — 13.00 Poročila —
15.00	Uganka o Cerro Torre — 15.35 Hec nad veseljem — 15.40 Planinski orel in svoj plen — 16.10 Jacques Offenbach — 17.00 Žalostna kamela —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Popi — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Maigret — 21.50 Poročila.
ČETRTEK, 13. avgusta: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Angleščina — 10.30 Lepe sanje — 11.50 Corvo — 12.15 Wal-tonsi — 13.00 Poročila — 15.00 Z ljubeznijo se ne sme igrati — 16.45 Krasna zabava — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Marco — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Zadnja sa-moslika — 21.25 Gospa iz Nazca — 22.10 Šport — 23.00 Poročila.
PETEK, 7. avgusta 1981: 17.55 ORF danes — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Telemed — 21.10 Politika ob petkih — 22.20 Nezgoda v vesoljnem svetu — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 8. avgusta: 17.00 Komorna glasba Lockenhaus 1981 — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Prominentni privatno — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Colombe — 21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Zadnjega grizejo psi — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 9. avgusta: 16.55 ORF danes — 17.00 Fiesh in fantasy — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Grand prix —
23.00	Šport — 23.15 Soap — 23.40 Poročila.
PONEDELJEK, 10. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanost danes —
18.30	Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Dallas — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Loving —
23.50	Poročila.
TOREK, 11. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Orientacija — 18.30 Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznate melodije — 21.03 Dunajski cukrčki — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Klub 2.
SREDA, 12. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Kultura ob sredah — 21.05 Religija sveta — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Zarastek — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 13. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Potovanje po Avstriji —
18.30	Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Z bobnom in trompeto —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommeregger. — Tisk:	Tiskarna
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
/I
PETEK, 7. avgusta: 17.30 Poročila — 17.35 Srečanje oktetov — 18.05 Obzornik — 18.15 Marx in Engels — postaje njunega življenja — 19.00 Ne prezrite
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Vitez v modrem — 21.15 Štiridesetletniki — 22.00
V	znamenju — 22.15 Nočni kino: Vojna otrok.
SOBOTA, 8. avgusta: 17.50 Poročila
—	17.55 Neustrašni D’Artagnan —
18.55	Naš kraj — 19.10 Zlata ptica —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Apač — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Dubrovniški nokturno — 22.30 TV kažipot — 22.50 Poročila.
NEDELJA, 9. avgusta: 9.10 Poročila
—	9.15 Sezamova ulica — 10.15 Šoferja — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja —- 13.00 Jugoslavija, dober dan
—	15.50 Poročila — 15.55 Balada o temi — 17.30 Športna poročila — 17.40 Moja sestrična Rahela — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Bilo je, pa je minilo — naše zgodbe — 21.05 Zanima me — 21.35 V znamenju —
21.55	Športni pregled.
PONEDELJEK, 10. avgusta: 16.25 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.25 Poročila — 17.30 V gosteh pri zboru „Suncokrili“ — 18.00 Človek iz gozda
—	18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Jenny ne napreduje —
20.50	Kulturne diagonale — 21.30 V znamenju.
TOREK, 11. avgusta: 17.40 Poročila
—	17.45 Beli delfin — 18.00 Gorska folklora — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
20.00	Skupno — 20.55 Claudine — 22.25 V znamenju — 22.40 Za lahko noč z duom Dekleva.
SREDA, 12. avgusta: 17.55 Poročila
—	18.00 Rdeča zora — 18.30 Obzornik
—	18.45 Za pesmijo — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Reportaža o mestu Majdanpek — 20.05 Igre brez meja — 21.30 Miniature — 21.50
V	znamenju.
ČETRTEK, 13. avgusta: 18.05 Poročila — 18.10 Divja leta — 18.30 Obzornik — 18.40 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Ljubezen neke plavolaske — 21.30 Iz koncertnih dvoran — 22.20 V znamenju.
PETEK, 7. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 Pesem, ki traja — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Narodna glasba — 21.25 Družba in kultura.
SOBOTA, 8. avgusta: 17.15 Narodna glasba — 17.45 Na svoj način: Bahrija Proha — 18.00 Grozdanino hihitanje —
18.50	Faust — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota — 22.00 Glasbeni atelje.
NEDELJA, 9. avgusta: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.30 Hiša na 92. cesti — 19.00 Risanke — 19.30 TVD —
20.00	Koncert praškega komornega orkestra na dubrovniških poletnih prireditvah 81 — 21.00 Poročila — 21.10 Prva sobota.
PONEDELJEK, 10. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD —
18.15	Pravljice iz lutkarjevega vozička
—	18.40 Risanka — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja —
19.30	TVD — 20.00 Po poteh spoznanj
—	20.50 Poročila — 21.00 Kratek film
—	21.15 Tuja hiša.
TOREK, 11. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Suncokrili — 18.45 Zeleni kabaret —
19.30	TVD — 20.00 Zabava vas Dick van Dyke — 20.50 Dokumentarna serija — 21.25 Poročila — 21.30 Otok draguljev.
SREDA, 12. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Sezamova ulica — 18.45 Glasbeni portreti — 19.30 TVD — 20.00 Matiček se ženi — 21.35 Poročila — 21.40 Šoferja — 22.35 Književnost.
ČETRTEK. 13. avgusta: 17.05 Test —
17.20	Vaterpolo: Jugoslavija : Španija — 18.15 Babičin vnuk — 18.45 Zabava vas Dave Allen — 19.30 TVD — 20.00 3-2-1 .. . gremo: Festival v Pulju —
23.00	Poročila.
Petek, 7. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena: „Kapelica pri Pod-gorjah“ (dr. Anton Feinig) — En gla-žek vinca.
Sobota, 8. avgusta:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 9. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 10. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo.
Torek, 11. avgusta:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ansambel „Arti musices“ — Zanimalo vas bo.
Sreda, 12. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Melodije srca.
Četrtek, 13. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Od popevke do popevke.
»Gotovo, jaz vem, da bo," trdi mladenič, „gob je Uv0 letos vse polno, lišaj po Hrastju je dolg zrastel, ežja je bilo malo poleti, žerjavi so že leteli----"
»Bežite, iz tega vsega se ne da nič posneti. Vi mo-j~ate bolj pametno misliti. Pustite vraže Martinu Paku in kmetom doli v vasi."
Manica ni poslušala tega pričkanja, odprla je bila Knjigo in jela brati, mati pak je imela z nekim šivanjem opravek.
»To niso vraže," ugovarjal je Marijan in bil ravno narnenjen svoje prepričanje dalje razpeljevati, ko P°gleda hišna, stara Urša, v sobo in pri pol odprtih urih naznani, da je neki gospod prišel, ki bode naj-rž hotel čez noč ostati.
»Kdo bi pač ponoči prišel?" dejala je gospa, hitro Svečo prižigavši.
»Nima biti kdo drug kakor učenik, saj ima danes PNti, najbrž se je na poti kako zamudil. Daj napra-111 sobo, večerjo in kar je treba, grem jaz dol."
Bekši, vzame gospod Benjamin luč svoji ženi iz r°ke in odide.
. »Kakšen je ta gospod?" klical je strežajki Marijan.
»Ah, gospod, mlad je in lep, prav lep," dejala je . rsa in še enkrat pomolila glavo v izbo. „Prijezdil je m deseti brat je ž njim prišel; to pomeni, da je sre-Co v grad prinesel."
»To ti je lepa druščina, kajne, Manica, gospod
učenik in capin deseti brat!" In kakor bi se bil bog ve kako bistroumno odrezal, smejal se je mladi gospodič na vse grlo.
„Kaj ni Martinek takov človek kakor mi? Kaj si more, če ima malo manj pameti včasi. Tudi reveža ne smemo zaničevati. Morda je on boljši vodnik ko kdo drug.”
Po stopnicah so se zdaj čuli koraki in Lovre Kvas je stopil z graščakom v sobo.
„Le otresite se teh premislekov," govoril je gospodar, „tukaj smo na kmetih in sami domači. Ne gledamo vnanjosti in formalnosti, sploh boste nas našli kmečko preproste in malo meščanske navade v hiši. To vsak ve, da se človek po poti upraši in utrudi, usedite se!"
Po tej prijazni, domači sprejemi je bilo Lovretu nekako dobro pri srcu in, ko se je hotel izgovarjati da je tako pozno na večer prišel in morda zaradi tega neprijetnosti napravil, ni mu dal gospod Benjamin še besede izgovoriti in ga je precej seznanil s pričujočimi in svojo ženo, ki je, preskrbevši potrebne reči, zopet v sobo prišla. Malega Balčka je naglo minil strah, ko je videl, da učenik ni nikakor tak kakor oni stari doli pri fari. Ko ga je celo tako prijazno pogledal in mu obljubil, da bosta gotovo prijatelja, ker ve, da bode priden učenec, razbistrilo se je popolnoma dečkovo obličje in ogledal je svojega prihodnjega učenika od nog do glave.
„No, gospod Kvas," spregovori graščak, ko je prebral Lovrova spričevala in priporočilno pismo svojega nekdanjega prijatelja in Kvasovega profesorja, „iz vsega vidim, da je resnično, kar sem že prej o vas slišal, preden sem vas poznal. Preverjen sem, da, če je komu mogoče našemu Balčku glavico zdramiti, bodete jo vi. Gledite in prizadenite si, da vam bode vsaj malo podoben nekdaj, in prepričali se boste, da bova s seboj zadovoljna."
„Glavo ima dobro," pristavi mati in ljubeznivo pogleda na svojega ljubljenca, „lahko se bode učil, samo —" hotela je reči: malo razposajen je včasi; ali ko je videla, kako jo je sinček za obleko cukal in proseče ozrl se vanjo, naj ga ne zatoži, nasmejala se je in ni končala stavka.
„Jaz si bom gotovo prizadeval na vso moč, da storim svojo dolžnost, in, ker ima moj gojenec, kakor milostljiva gospa pravijo, dobro glavo in vem, da bode priden, imam najboljše upanje, da bodeva v dveh letih precej daleč prišla," reče Kvas.
„Samo dve leti sta namenjeni pri nas ostati?" vpraša gospa.
„Da, dve leti, potem bi rad šel na višje šole, kar bi bil že zdaj storil, ko ne bi bil imel nekih ovir ali, da naravnost povem, materialnega pomanjkanja in malo slabotnega telesnega zdravja."
(Dalje prihodnjič)
8	Jjj	6. avgusta 1981
	
Sporočamo žalostno vest, da je v ponedeljek, 3. avgusta 1981, v 72. letu starosti veliko prezgodaj umrl gospod
ekonomski svetnik
Mirko Kumer Črcej
dolgoletni član osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev, župan občine Blato, podžupan mestne občine Pliberk, zbornični svetnik v Kmetijski zbornici za Koroško, glavni kandidat Koroške volilne skupnosti leta 1965.
Pokojni je bil vse svoje življenje neutrudni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in prav posebno vnet in odločen zagovornik interesov kmetov. Posebno mu je bila pri srcu enotnost vseh koroških Slovencev. Velik del svojega življenja je posvetil zbiranju in opisovanju narodnih običajev in zgodovine svojega naroda.
Koroški Slovenci se klanjamo spominu velikega rojaka, ki smo ga pospremili k večnemu počitku v četrtek, dne 6. avgusta 1981.
Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Koroška dijaška zveza
Vsej slovenski javnosti sporočamo, da je gospod
ekonomski svetnik
Mirko Kumer Črcej
umrl po dolgi bolezni v ponedeljek, 3. avgusta 1981.
Gospod ekonomski svetnik Mirko Kumer je bil leta 1965 glavni kandidat Koroške volilne skupnosti. Neutrudno se je zavzemal za enotnost koroških Slovencev in se neustrašno boril za skupinsko uveljavitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Koroška enotna lista ga bo obdržala vedno v častnem spominu.
Celovec, dne 6. avgusta 1981
Koroška enotna lista (KEL)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek, 3. avgusta 1981, po dolgi bolezni za vedno zapustil soustanovitelj Kluba slovenskih občinskih odbornikov, župan občine Blato in podžupan mestne občine Pliberk, gospod
ekonomski svetnik
Mirko Kumer Črcej
Kot slovenski občinski odbornik je pokojni neutrudno delal za zbližanje obeh narodov na Koroškem. Boril se je za kolektivno uveljavitev in priznanje koroških Slovencev in bil vesten zastopnik interesov podeželskega prebivalstva. Vse svoje življenje se je vneto zavzemal za enotnost in složnost Slovencev na Koroškem.
Z vsem spoštovanjem smo se rajnemu poklonili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 6. avgusta 1981.
Klub slovenskih občinskih odbornikov
Enotna lista Pliberk
Sporočamo, da je v ponedeljek, dne 3. avgusta 1981, po dolgi bolezni umrl gospod
ekonomski svetnik
Mirko Kumer Črcej
Gospod ekonomski svetnik Mirko Kumer-Črčej je bil v letih 1961 in 1966 glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov in kot tak v letih od 1961 do 1971 zbornični svetnik v Kmetijski zbornici za Koroško. Vztrajno je zastopal interese kmetov na južnem Koroškem in po vsej moči izkazoval pomoč.
Klanjamo se velikemu rojaku in narodnemu delavcu.
Skupnost južnokoroških kmetov